173. številka. Ljubljana, soboto 1. avgusta. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I goid. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če bo dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiffl. Srbstvo in Hrvatstvo. V našem listu je bil uže večkrat govor 0 političnem razmerji mej Srbi in Hrvati. Če tudi denes pod tem naslovom zopet katero izpregovorinio, storimo to zavoljo tega, ker je stari antagonizem mej Srbstvoni in Hrvatstvom na novo vzplamtil, in ker je ta za Jugoslovanstvo tako važna zadeva stalen predmet diskusije v hrvatskih in srbskih časopisih postala. Vuk Stefanovic Karadžič je rekel nže pred tridesetimi leti: nsvi i svuda Srbiji." Pod tem svojim „svi i svuda" razumeval je Srbe in Hrvate, in zelo verjetno je, da tudi Slovcuce. Komentiral pa tega svojega izreka, v kolikor je nam znano, nij. Nepobitno je, da je Vuk s tem svojim izrekom hotel eksistenco Hrvatstva zanekati. K večjemu je pripoznaval Hrvatstvo kot species generis Srbstva, tako na pr. kakor so Ba-vari ali Saksonci species generis Germanov. Latin pravi „cuneus cuueum trudit" ali po naše „klin s klinom". Vukov klin „svi i svuda Srbiji" izbil je dr. Ante Starčevič s klinom „svi i svuda Hrvati." Starčevič je najnovejši čas z istim cinizmom eksistenco Srbstva zanekaval, b katerim je Vuk ti o kal pred tridesetimi leti eksistenco Hrvatstva. Razlika mej Vukovim in Starčevičevim cinizmom je samo ta, da je StarčeviČev cinizem desetkrat nesramnejši in predrznejši, nego Vukov. Starčevič je namreč svoj „svi 1 svuda Hrvati" vrgel ne samo Srbom in Slovencem („planinskim Hrvatom") okolo vrata, nego tudi Bolgarom, ter raztegnil meje Hrvatstva celo do Tirola in Svajce! Vukov „svi i svuda Srbiji", kakor tudi StarčeviČev „svi i svuda Hrvati" je neresničen, in sicer tako neresničen, da bi se nam svet grohotom smij al, če bi se v dokazovanje spustili, da eksistujo kij uhu Vuku Hrvati, in kljubu Starčeviču Srbi! Vsak narod je in mora biti kolikor toliko šovinističen. Vuk in Starčevič sta pa srbski in hrvatski šovinizem daleč črez meje zdravega razuma gnala. Njiju izreka spadata v politično humoristiko. — Vendar pa zadržava Vukov in StarčeviČev „svi i svuda" zrno neke politične ideje v sebi, in sicer ideje jugoslovanskega političnega zedinjenja. Vuk je hotel jugoslovanstvo zediniti pod imenom srbskim, Starčevič ga hoče zediniti pod imenom hrvatskim. Tema zrnu ne manjka nič druzega nego sposobnost kalivosti. Ideja je zdrava in godna za oživotvorenje, pa gotovo ne pod obliko „svi i svuda Srbi ali Hrvati". Za očivotvo-renje te ideje se dosedaj de niti prava beseda, niti prava oblika našla nij. Mej vsemi Jugoslovani so Hrvati zanjo še največ storili. Vsako njihovo prizadevanje je pa na trmi Srbov izpodletelo. Dvakrat so Hrvati tej ideji na ljubo svoje Hrvatstvo žrtvovati hoteli. Prvikrat so rekli: „bodimo vsi jugoslovanski Iliri!" ter so v to ime utemeljili v Zagrebu „ilirsko matico". Srbi so rekli: nečenio, ter so v Novem Sadu nteme-meljili nsrbsko matico". — Drugikrat so rekli Hrvati bodimo Jugoslovani, ter v to ime utemeljili jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti in zaklad za jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu. Srbi so zopet rekli: nečemo in ustvarili v Belgradu srbsko učeno društvo in srbsko visoko šolo. Ta dva poskusa sta Hrvatom v politiki mnogo škodila. Iliri-zem in Jugoslovanstvo sta rodila na Hrvatskem magjaronstvo. Tisti Hrvati namreč, kateri so hoteli Hrvati ostati, ter se nijso hoteli v imaginirane Ilire prestvariti dati, ločili so se od pristašev Ilirstva, ter se Makaroni kot protivnikom Ilirstva v naročje vrgli, misleči, da bodo Magjari njihovo Hrva t.svo proti Ilirstvu v obrambo vzeli. To in nič drugega je bilo genesis magjaron-stva na Hrvatskem. — Obadva poskusa razbila sta se tedaj edino na srbskem šovinizmu. Ta nevspeh nij bil po tem, da bi Hrvate še na tretji poskus, morebiti s staro-dalmatinskim „Slovinstvom" nu-kal bil. Hrvatom nij nič preostalo, nego zopet svoje prirojeoo Hrvatstvo na svoj političen barjak napisati. Ilirska matica prekrstila se je v hrvatsko matico, jugoslovansko vseučilišče v hrvatsko vseučilišče, in jugoslovanska akademija tudi ne bode mogla pri takih okolnost) h s svojim prekrščenjem v hrvatsko akademijo dolgo oklevati. To vse so bile grenke in drage izkušnje za Hrvate. Srbi celo krivo sodijo, če mislijo, da so Hrvati, poprijemši se Čistega iz zgoljnega Hrvatsva, pristali na Starčevičevo idejo „svi-i-svuda-Hrvatstva." Srbi drže po krivem celo hrvatsko narodno strauko za Starčevičevsko, in v tem leži uzrok, da zmirom tožijo in tarnajo, kako Hrvati Srbstvo proganjaj o! Te tožbe so pa, kolikor je stvar nam poznana, neopravdane in netemeljite. Kot Iliri in kot Jugoslovani se Hrvati Srbom nijso Listek. Kantorčica. Koinan s pogorskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Dalje.) „Ko bo prešlo, ljuba moja, čez lice tvoje toliko ko čez moj obraz," je dejal pra-unučici, ko je stopivši z njim v prazno, pusto, pražalostno stanico zopet začela roku viti, npotem seveda ne boš do stropa skakala, in vpitje tvoje se ne bede razlegalo po okolici. Veš da je vse v božjih rokah, in se ne da nič premeniti in prenaderiti; pravi kristjan se brez godrnjanja uda v svojo osodo. Če nam bog daje, zakaj bi nam tudi vzeti ne smel? Kje pa imaš zapisano tukajšujo srečo? Saj je rekel bog, da bo iz prsti ustvarjen človek svoj kruh pomakal v solzah in potem, dokler ga zemlja nosi, se godi po njegovi besedi. Pokončal je nebeški vrta r moje zasade; izpodžagal v njih vsa debla in pustil mi v tebi in bratu dve slabi mladiki in glej vendar ga častim ko vstajem in ko ležem, kot največjega dobrotnika. On jo gospod, milo dete, ne ti, ne jaz, nc kdo drugi izmej nas. On ve kaj je dobro za nas, ne mi. On s svojega nadzvezdnega prestola pregleda končiue sveta in ureduje vse po svoji vzvišeni modrosti, da bi bilo k blagosti našemu vse, kar je ustvaril. Nespodobno je tedaj kričati: „0 gospod, pod katerim hodimo, pusti nam kar ljubimo!" Kaj vemo, ako tega, za čeger življenje ga prosimo, ne potrebuje ravno kje drugje. Ali vemo, zakaj ga ne pusti tukaj in ga naglo k sebi pokliče, in mi mu hočemo tako predrzno ukazovati? Enefa je na te besede malo potihnila, ker JeJ Je dedček odhod staršev pokazal v čisto drugi svetlobi. Žalostno njeno srce se je hitro poprijelo tolažilne misli, da jej je bog starše vzel, ker je imel z njimi višje namene. Obupnost njena je odstopila tihi žalosti. Prenehala je počasi jokati, ter sklenila premagati svoje težave, ne da bi za starši v solzah in bolečini žalovala, da se potrudi jim v grobu delati Čast in v nebesih veselje. Ali telo njeno je bilo slabše od duše; takoj po pogrebu je zbolela in dedček si je, sedeč s povešeno glavo pri postelji svoje ljubljenke, mislil, da vzemo starši svojega ljubega otroka za soboj in ga dolgo tu ne pusto. Ali nij se zgodilo kakor si je domneval; Enefa mu je ostala ua njegovo radost, kmalu je ozdravela iu zopet na noge stopila. Ali smrt njeuib staršev je mlado njeno srce tako ganila, da je zginola od tega časa vsa barva z ujeuega obraza in postava njena nij dobila nobene polnosti. „Tebe je lehko s pihom podreti," jej je rekel dedček, skrbno gledaje na njeno visoko, tenko rast iu bledo lice. To jej pa nikakor nij škodovalo ; bela pregledua polt je dobro pristovala k tem, ko tinta črnim lasem in očem, in šibkost so jej zavidale vse dekleta iz vasi. Okolo pasa jo je lahko kdo z roko objel. Dedček je stanoval z vnukoma v mali koči, v sredi lepega vrta pod hosto, ravno nevarni zdeli, kot Hrvati so jim pa začeli naenkrat v politiki po njihovih nazorih v kri/, pot hoditi, ter se ž njimi tekmiti. Navadno se imajo grko-katolicizem, cirilica in stari koledar za kriterija Srbstva, rimokatolicizem, latinica in novi koledar pa za kriterium Hrvatstva. Dolgo se je imelo za fizično nemogočnost, da bi mogel kateri pravoslavne/, biti Hrvat, ali narobe, da bi mogel kateri rimo-katolik biti Srbin. V novejšem rasu premagal se je pa nekoliko tudi uže ta nazor. Sicer sta pa Srbstvo in Hrvatstvo v etnografičnem in geograftčnem pogledu tako trdo skupaj zrastena, da se, kakor pri Siameških bratih, ne da razločiti, kaj je katerega lastnina. V naj novejšem časa je zlasti Bosna kot Erijno jabelko mej Srbe in Hrvate pala. Radi bi jo imeli Hrvati, še raje bi jo imeli Srbi. „Obzor" je opazil nedavno prav dobro da nazadnje ne bodo niti Srbi niti Hrvati odločili, čegava bo Bosna, nego da bodo to odločile evropske velevlasti. In kakor bodo one odločile, to bo moralo, hočeš ali nečeš, milo in drago biti i Srbom i Hrvatom. Kakor se pa nam dozdeva, Srbi nijso voljni bosnijskega vprašanja pred forum velevlastij postavljeno imeti. Glede rešenja bosnijskega vprašanja, smatrajo sami sebe za edino kom-petenten faktor, ter se drže v zvezi z Ru-munijo in Črnogoro za dosta jake Bosno osvoboditi in osvojiti. Naj poskusijo, mi jim želimo srečo junaško. Nam Slovencem je Srbstvo in Hrvatstvo eno kakor drugo enako milo in drago. Brat nam je Srbin, in brat nam je Hrvat. Naše simpatije so mej njiju enako razdeljene. Obžalujemo pa iz celega srca njiju mejnarodni razpor, ki je poguben ne samo za nja dva, nego tndi za nas in sploh za celo Jugoslovanstvo. Dosta je da ste imeli enega Vuka Brankoviča! Če bi nas Srbi in Hrvati poslušati hteli, mi bi mej nje stopili, vsakemu eno roko podali, in naše besede bi bile: po-razumite se, složite se, zedinite sel Nadvojvoda Albrecht v Rusiji. Kako so se Časi spremenili! Pred malo leti je še cesarjev minister Beust one avstrijske Slovane ki so bili Šli v Rusijo na kjer se je iztakal iz nje širok potok. Tu so bili na samoti. Do vasi, katera je nižje ležala so imeli dobre Četrt ure hoda, kar je bilo dedčeku jako ljubo. Nij mogel vsak, komur je bil v vasi dolg čas, k njemu dohajati, da bi mu ga pomagal zabijati, kar bi se bilo gotovo vsak dan nekolikrat zgodilo, ko bi bila stala hišica v sredi vasi. Pa vendar se je zgodilo všasib, da je podajal pri Podgorskih drug drugemu duri. S tega si pa dedček nij nič storil, še veselje bil. Bilo je to ob časih, ko so kosili in želi, ali pa o setvi. Prihajali bo sosedje k dedčku po svet, imajo li kositi, ali žeti, ali bo stanovitno vreme ali ne, in dedček je svetoval voljno in z uspehom. Poznal je vreme, če je le skozi okno pogledal in veter premislil; če pa nij bil zagotovljen, šel je v kamro, kjer je imel lastnoročno pratiko opisano, katere pa izven njega nij nihče razumel. Dedček pa nij poznal samo vremena, ampak poznal je tudi na zvezde ter umel Še mnogo drugih vedno8tij. Kadar je nastala v okolici kakovšna bolezen mej odraslimi ali mladimi, če se je etnografsko razstavo imenoval javno nizda-jalce svoje dežele.8 Zdaj pak je bil sam naš cesar v Rusiji in baš zdaj biva tam najodličnejši ud cesarske rodovine, nadvojvoda Albreht. In naši benstovci morajo molkom molčati, rusko novinarstvo in rusko občinstvo pak je navdušeno pozdravilo avstrijskega gosta kot politično osobo. „Moskovskija Vedomosti," časopis, katerega so naši nemški ustavaki (kakor češki nPokr." dobro omenja) vedno bili vajeni kot največjega sovražnika Avstrije ovajati, navdušeno pozdravlja avstrijskega nadvojvodo in pravi: Prišel je k nam eden najsi-jajnejših vojevodov naše dobe, znameniti vitez iz Kustoce. Prejasni gost naš je bil vedno odkritosrčen prijatelj Rusije, prepričan, da zveza z Rusijo je najlepše poroštvo tako za evropski mir, kakor za vzajemne interese Avstrije in Rusije. Testa-mentarna misel nadvojvoda Albrehta se je uresničila, hvala bogu, v zdanjem času. Rusija in cesarstvo habsburgsko sta po za obe državi teškem odtujenji, znova zbližani, z boljšim spoznanjem vzajemnih interesov nego kedaj, s popolnim prepričanjem, da se jima ne treba bati drug drugega, narobe, da ju vse napotuje na vzajemno zaupanje in prijateljstvo. Isto tako simpatično se izražuje „Ruski Mir", kateri zaznamuje nadvojvodo Albrehta kot moža, ki uživa mej vsemi avstrijskimi narodi zaupanje, in pravi: „Zaupanje mej Avstrijo in Rusko je bilo porušeno od leta 1854 vsled napačnih korakov avstrijskih državnikov. Od tedaj pa je Avstrija izgubila vso samostalnost in je bila enkrat Palmerstonu, enkrat Napoleonu, enkrat Bismarku na vlaku, in nij mogla dospeti do nobenega želenega cilja. Bilo je potem neogibno treba odstraniti Beusta, ki je iz Avstrije hotel narediti vas al a Nemčije. . . Isto tako je bila notranja politika Avstrije napačna, ker Avstrija nij biia posrednica mej Nemštvom in Slovanstvom. Avstrija je bila pozabila na način svojega ustanovljenja. „Ruski Mir" potem pogublja denašujo precentralistično sistemo notranje politike in upa premembe in pravi: „ Z bi i žen je Avstrije nikako ne zuamenuje tlačenja Slova- kdo poškodoval, se ljudje nijso na nikogar drugega obračali za pomoč in svet, nego na dedčeka. Rodbina Podgajskih je bila uže iz davnih časov znana, da je obdarovana, z nebes z „darovi sv. duha;" umeli so uže .od davno zdraviti bolezni, bodi si notranje ali vnajne, z besedo in zdravili; prerokovali so vreme, da, še celo prihodnje reči. če ravno nijso imeli niti pridobitnega obrtnij-stva, niti posestva, niti premoženja, vendar si jih nij nihče upal vštevati mej zadnje v vasi ; njih stanje proti drugim rodbinam je imelo nekaj posebnega na sebi, povsod so želi le spoštovanje; katerega si nijso zaslužili s svojimi umetnostimi, ampak tudi z posebnim, izglednim obnašanjem. Sosedje so se jezili, da je dedček tako enostranski. Bili bi ga grozno radi moj sebe vzeli in v krčmi zanj plačali, le ko bi bil hotej iti z njimi in jim pripovedavati. Ali dedček nij štel dosta na ljudsko blagovolj-nost. Zdelo se mu je vse goljufivo in površno v tem zdanjem plemenu, nikjer nobene odkritosrčnosti in prave čednosti. Najbolj nov, nego narobe, mi smo prepričani, da vsled tega prijateljstva bodo pravična za-htevanja Slovanov tako uvažena kakor za-htevanja Nemcev. Samo Če bode tako, je prijateljstvo mej Avstrijo in Rusijo opravdano in trdno. A treba je zato, da se Avstrija odvrne od pota, po katerem je dozdaj hodila. — Ker nadvojvodo Albrehta v Avstriji za glavnega povodca nove politike imajo, ne moremo zatajiti svoje simpatije do vzvišenega gosta, od katerega se upa uresničenje želj vseh avstrijskih narodov. On je bil srečen na bojnom polji, naj bode tudi na polji notranje politike avstrijske." Izgledna pravila za posojilnične zadruge. (Konec.) 3. Občni zbor. §. 37. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer vsaj do konca marca. Sklicuje ga nadzorništvo; ako pa ono tega ne stori, sme ravnateljstvo občni zbor sklicati. Izjemni občni zbori se sklicujejo, kadar to zahteva najmanje deseti del zadružnikov in ob enem naznanja, o čem se ima na njih razpravljati. Oznanilo, s katerim se sklicuje občni zbor, mora se osem dni poprej razglašati po Časnikih, po katerih to storiti se nadzorni-Štva potrebno zdi. Nadzorništvo pa sme tudi drugače razglašati povabilo k občnemu zboru. Oznanilo o občnem zboru ima obsegati dan, uro in kraj, kedar in kjer bode zbor in pa red predmetov, namenjenih za razprav-ljenje. Nu občnsm zboru predseduje ravnatelj §. 38. Glasovati na zboru ima vsak zadružnik pravico. O stvareh, naštetih v §. 41 teh pravil pod štev. 4, 6, in 7 glasuje vsak zadružnik b enim glasom, o ostalih pod štev. i, 2, 3 5 in 8 s številom glasov, ki je primerno številu njegovih zadružnih deležev. Kdor ima en do štiri deleže, ima le en glas; kdor ima 5 deležev, ima dva glasa; kdor ima 10 deležev, tri glase. Za vsakih 10 deležev več pa dobi zadružnik še po enem glasu. Nobeden člen pa vendar ne sme imeti več, kot 10 glasov. §. 39. Občni zbor more veljavno sklepati, kadar je zastopan vsaj četrti del zase mu je gnjnsila na ljudeh želja po denar« jih, do nbozega pa trdost in zaničevanje. Bolestljivo je (gledal, kako malo velja pri njih ta, ki nema polne skednje in skrinje; da rajši vidijo njegove pete nego prste, da se mora pri vsakateri priložnosti postaviti za deveto steno. Nikakor ga nij veselilo, da nakladajo njemu večje spoštovanje. „Ko bi me vsak trenotek ne potrebovali ter ne vedeli, da ne bom nikoli nič zahteval od njih, bi z menoj ravno tako ravnali, kakor z ostalimi reveži" je dedček dostikrat rekel, ter zraven učil vnuke: „Mislite z vsa-cim in vsacemu dobro, vsacemu radi postrezite; ali zaupljivo se nikar ne pogovarjajte z drugim kakor s svojim in s svojim duhom, drugače ste takoj v labeti. Zdaj proda prijatelj najboljšega prijatelja še ceneje, nego o svojem času Judež svojega boga; za edini srebrnjak ga sovražnikom izda, zato se vidva nikar družim nego sama sebi ne družita." Jenik nij dosta poslušal tacih podukov. Pri enem ušesu noter, pri drugem ven. Te pel in prijateljil se je enako odkritosrčno z družnikov. Ko bi ne bilo tega števila, naj se vsaj v treh tednih sklice zbor v drago, kateri sme sklepati brez ozira na število navzočnih zadružnikov. Sklepa se po nadpolovični večini glasov; če je število glasov za in proti enako, ima veljavo sklepa to mnenje, na stran katerega pristopi prvosednik. Če se pa ravna o jen janji posojilnice, je za veljaven sklep treba, da Bte vsaj dve tretjini zadražnih deležev zastopani in da tri četrti navzočnih glasov za jenjati je posojilnice glasujejo. Ko bi na prvem občnem zboru ne bilo dosti zadružnikov, skliče se zbor v drago, na katerem veljavno sklepajo uže zastopniki polovice zadružnih deležev. Glasovanje se vrši tako, kakor želi prvosednik, ki pa mora dovoliti imenno glasovanje, če to želi 10 glasov. Volitve se vrše po listkih. §. 40. Vsak zadružnik sme na občnem zboru staviti predloge ne stoječe na dnevnem redu, o katerih pa zbor ne Bme sklepati in on lc rešuje, imajo li se precej razpravljati, ali pa izročiti se posebni komisiji ali nad-zorništvu, da o njih poroča na prihodnjem občnem zboru ter da jih nadzorništvo na dnevni red postavi. §. 41. Občni zbor sklepa: 1. o predlogu zastran spremembe ali dopolnjevanja pravil; 2. o predlogu zavoljo jenjanja iu likvidacije zadruge ; 3. o predlogih, da bi se za zadrugo kaka zemlja kupila ali prodala; 4. občni zbor voli ravnateljstvo in nadzorništvo ; 5. on potrjuje letne račune; 6. on ustanavlja letne nagrade členom ravnateljstva; 7. on od h ta vi j a ravnateljstvo; 8. sklepa o predlogih, kaj se ima zgoditi s čistim dobičkom. Če sklene občni zbor razdelitev čistega dobička, razdeli se ta po številu deležev, popolnem vplačanih pred začetkom bilančnega leta. IV. Hranilnične vklade. §. 42. Obresti se štejejo od enega gold. vselej od 1. vlogi sledečega in do konca vzdignenju predhodečega meseca. Obresti se druzimi dečki, bogatih in revnih staršev. Tem bistrejše pa je pazila Enefa na take besede ter se po njih ravnala. Po delo si nij hodila nikoli sama ; vsak ga jej je moral notri v sobo prinesti. Nikoli nij terjala dobička, tudi v drugem nikoli nij dala priložnosti, da bi jej mogel kdo očitati sitnost in nadležnost. Za to se tudi nij upal nikdo proti njej tako ravnati, kakor proti drugim dekletom katere nemajo cekinov in od svojih rok žive. Naj večje gospodinje so od daleč kričale nad njo, klicale jo in se jezile, če se nij pri njih ostavila, ko jo je peljal pot ravno mimo njih. Ako je pa bila poklicana kam k zdravljenju ali zarekovanju, tu je šla rada in takoj, tudi je pridno obiskavala bolne, dokler je videla da je treba. Tu se jej se ve da nij bilo treba plašiti, kajti PodgaJBki so pomagali le zastonj, z ljubezni do ljudi in hvaležnosti do boga, ki jih je obdaril z darom tako imenitnim in koristnim. Mislili so, da bi takoj, ko bi se le enkrat dali plačati, le toliko znali kakor navadni v šolah izurjeni zdravnik, kateri ve le iz bukev in mu nij „dano štejejo celoletno ter se prištevajo h kapitalu poslednji dan meseca decembra. Hranilnične vklade se zapisujejo v hranilnične knjižice, ki morajo imeti firmo posojilnica in biti podpisane po denarničarju in kontrolorju, ali drugem odborniku ravnateljstva. Hranilnične knjižice se glase na ime in veljajo za dokaz zahteve. Kdor se skaže s hranilnično knjižico, temu se izplačuje, kar se po knjižici zahtevati sme, razun: 1. če je vpeljana amortizacija dotične knjižice; 2. ko bi vsled sodnijskega razsodka utegnil zapasti ta dolg j 3. ko bi lastnik knjižice zahteval posebej, da bi se vklade v posojilnici le njemu ali poverjencu njegovemu oddale. Ta izjema se ima zapisati v hranil ni T-ni in v blagajniČni knjigi. 4. Vklade se vrnejo pri zneskih do 100 gld. na dan odpovedbe; zneski do .500 gld. se morajo osem dni, zneski Črez 300 gold. pa trideset dni poprej odpovedati. X. Rešitev prepirov. §. 43. Prepire med zadružniki, ali med zadružniki in ravnateljstvom ali nadzorni-Štvom rešuje mirilna sodnija. Za mirilno sodnijo voli vsaka stranka v osmih dneh po dva člena in zadruge, kateri skupaj volijo zunaj sebe prvosednika. Ko bi se ne mogli zediniti, imenuje ga nadzorništvo. Pritožbe zoper rešitev mirilne sodnije nij. Politični razgled. S«»frtaiaj«' «i«kAol«fc V Ljubljani 81. julija. (mfti.ihtt „Tagesp." poroča, da nameravajo klerikalni krogi v Gradci zdaj zopet protest proti k o n f es i j o n al n i m postavam, ter da hočejo za ta protest dobiti podpise vseh štajerskih duhovnikov. V ta namen so uže sklicane pastoralne konferencije v vseh dekanijah in sta se sekovski škof Zvver-ger in mariborski škof uže dogovorila, da bo enako v obeh škofijah postopa. Nam se ta vest nTagesp.u ne zdi verjetna, zlanti kar se tiče mariborskega škofa, od katerega mi po svoji vednosti ne moremo misliti, da bi na enkrat postal tako energičen in proti-vladen. V srbsMee*n cerkveno-narodnem zboru v Karlovcih se je bralo 29. pismo cesarjevo, z nebes". Dokler je bil dedček pri moči, hodil je zdravit in pomagat; ko mu je pa oslabel vid in posluh, hodila je mesto njega le Enefa. Ljudje so jo hvalili kakor njega, uganila je na človeku bolezen, če ga je le pogledala in takoj je vedela za besedo s katero jo prežene. Na odprte rane je pokladala mast in na rane je dajala olje, da so se v treh dneh ozdravile, in po njih nobeno znamnje nij ostalo. Hodila je po korenine v hosto pred solnčuim izhodom v prvi rosi, ali pa ko je bila polna lana, včasi pa tudi o strašnih nevihtah, ravno v polu noči; kajti nekatera rastlina se mora odtrgati uprav v pravem trenotku, ni četrt ure prej ne pozneje, kakor hodijo planetje, ki jim dajejo moč nad človeškim telesom. nDa se ne bojiš dekle!" so se Eaefi čudili krošnjarji, ki so hodili zgodaj zjutraj Črez goro na Nemško s kupčijo, ter jo v hosti srečevali ko je šla z Ješteda, vsa premočena od lijaka, ki je celo noč pri groznem vetru lil. — „ Zakaj bi se bala, saj začenjam vse s v katerem se izjavlja, da krona v sporazumu z ogersko in hrvatsko (!) vlado, nij potrdila Stojkovičeve volitve. Miletič nij bil v zbornici navzočen, nego se je zunaj sprehajal. Skoro vsi poslanci so mej branjem kralj, reskripta čitali „Zastavo", poroča „Presse". (Pfjvrski državni zbor bode v tajni seji odločil, ali se ima hišni red spremeniti, ali ne. Debata o §. 76 glede odločbe, ima-li se glasovanje tajno ali javno vršiti, se še nadaljnje. Levica je za tajno, Deakovci za javno glasovanje. Viiftiiji- drziiro. V /V«mooski narodni skupščini so 29, julija imeli posvetovanje ali naj se skupščina razpusti ali ne. Več govornikov je govorilo, nazadnje je vstal minister notranjih zadev in izrekel tipanje, da se zbornica ne bode prej razpustiti hotela, predno ne izpolni dolžnosti) ki jih je glede ustavnih zakonov nase vzela in sicer precej po počitnicah. Pri fflasovanji je glasovalo 352 za razpust, a 375 proti. Torej republikancem je manjkalo uže samo 20 glasov. \nii.»•/.*#f drŽava res namerava pritiskati na Karliste, ker bode razen uže odposlane še eno eskadro osnovala in na severno španj-sko obalo poslala. Iz iitnnt se čuje, da pride nemški cesar Vilhelm v Italijo, najbrž prihodnjo jesen. 1'oi'tnfftif.tktt vlada je na meji posebne čuvajske naredbe naredila proti Kar-listom. Domače stvari. („IVnroflno flrwt£tvo.u) G. rodoljubi, kateri so na vabilo osnovalnega odbora prevzeli nabiranja udov, naj naznanjajo odboru pristopivše društvenike najdalje do občnega zbora, kateri bode v soboto 15. avgusta. Da pa jim še poprej pošljemo politične knjižice, naj blagovolijo pisati odboru, koliko knjižic žele. Za osnovalni odbor : Dr. V oš nj a k. — (Nova ljubljanska realka) se baje 15. oktobra slovesno odpre in povabili bodo celo ministra Stremajerja v Ljubljano, kateri k takim prilikam rad hodi. — (Na L ljubljanski mestni 4 razredni ljudski šoli) je bilo letes 353 učencev, mej temi 325 Slovencev, 20 Nemcev, 6 Italijanov, 1 Čeh in 1 Egipčan. — (S rečn o r eš en a.) V Mariboru je žena tesarskega polirja Fišerja blizu stro- troj edinim bogom, katerega sveto ime izgovorim pri vsem na kar roko položim, in z nobeno silo se ne pečam? je Euefa mirno in ponosno na taka vprašanja odgovarjala. „Glej „Kautorčico*)" tako modro sojo zasmehovali ljudje po strani. Ljudje nijso Podgajski Enefi mej soboj nikoli drugače rekli kot „kantorčica" zavoljo njenega odločnega in kratkega odgovora, zavoljo njenih resnih navad in zavoljo njenega vselej razumnega in pametnega obnašanja* Maščevati so se hoteli nad njo zato, ker so morali pripoznati, da je ta deklica za „vse dobre reči pripravljena". Vse napake si ljudje odpuščajo, vsaka najde zagovornika; ali če hoče kdo biti boljši od drugih, tega nihče ne trpi, tu se združijo takoj največji sovražniki in so proti njemu. Ako ga očitno žaliti ne morejo, mu vsaj po tihem „oblju-bujejo". (Dalje prih.) *) Kantorčica izvira od kantor: učitelj ali sploh učen mož; ker jo bila Enefa tudi učena, sojo imenovali „kantorčica". jarnic v Dravo pala in ođ valov bila odne sena. K sreči jo vidi g. Kaiser iz Mclinga, skoči v vodo ter jo z velikim trudom zopet na suho spravi. — (G. Robert G r e i s t o r f e r), c. kr. sodnijski adjuuk v Ptuji je imenovan za c. kr. okrajnega sodnika v Ptuji. — (Iz Ž a ve a) se „Gosp." piše, da je znani nemški agitator Kakuš ml. iz Celja povozil in potem na cesti pustil učitelja Fridriha iz Pake tako, da je vsled tega umrl. Razne vesti. * (V Zagrebu) so bile 20. t. m. za-dušne maše za oue mlade hrvatsko domoljube, ki so pali v boji 1. 1845. Navzočen je bil tudi član hrvatske vlado dr. Muhič. ,: (V morji utonila) je angleška pa-robrodna ladija „Admiral" na vožnji iz Li-verpola v Avstralijo 23. maja, razbivši se na pečinah Kings-otokov; od 89 osob jih je samo devet rešilo življenje. POBlHIlO. Čestiti gaspod urednik ! Vi še ne veste, kje imate svoje prijatelje. Visokovredui bleski gospod župnik dela za „Slov. Narod" in za „Tednik" prav trudoljubno reklamo pri svojih iaranib, ker pri vsaki priliki meče britke strele na ta dva lista, vsled katerega manevra nepokorne „ovce" svoje toliko bolje hite na pašo, katero dobodo v obeh omenjenih listih. Ta gospod je pred dobrim mesecem s prižnice povedal svojim vernim poslušalcem razen tega, še drugo interesantno, nam do sedaj neznauo novico, pravil je namreč: da se je Marija iz svojega rojstnega kraja sč hišo vred preselila v drug jej bolj dopadljiv kraj, ker je v prvem dobivala premalo česti in slave, in potem so se ondi vsi ljudje poturčili." Puatimo na stran vso „modrost" tega po kakovi legendi za g. Župnika sebični namen prestrojenega govora in vprašajmo rajši vi-sokočestitega gospoda: Kako je to, da so lani v larovži na otoku, kateri je tudi last cerkve naše ljube gospe, stanovali judje, ter je g. župnik iz njihovih „ne svetih" (kaj ne?) rok brez vsacega pikanja vesti prejel lepa plačila? Ko bi se, kakor trde naši klerikalci, še dan denes godili Čudeži, kaj bi naredila sv. devica z našim nesvetim gosp. župnikom? Kam so prišli oni novci? V olepšauje cerkve gotovo ne, kakor se vidi, iu takisto tudi ue v popravo brega, kjer se ladije vstavljajo. Letos pak stanujejo v „Puščavi" Angleži. Od njih bo dobil gospod župnik lep denar, in še v farovž bi rad vzel iuagari Kineze in llotentote v stanovanje, bo bi bili prišli. Ne misli pad na to, da bi Marija zaradi tako slabo okinČane cerkve utegnila v kaki lepi noči „zginiti" z otoka, ker se njen tempelj tako krasi. Gosp. župnik, ki vedno agitira zoper „Slov. Narod" m „Tednik" ter pravi, da vsakdo pije strup z medom vred, kdor ta lista bere, iu dalje obeta, da bo vsakega farana, ki se je proti njemu pregrešil, očitno s prižnice pred vso občino imenoval, bi li ne bilo bolj pametno, ko bi ta gospod po Kristovem izgledu učil svojih „ovac" vero ljubezni in se ne potezal tako strastno za Časno bogastvo, katero molji in rija snedo? Ker je n/.c metal s ptižnice strele prokletstva na nekatere „kozle" svoje črede, mu povemo denes javno, da, ako se kaj takega še katerikrat pripeti, bomo vedeli proti gosp. župniku po postavnem potu braniti svojo čast in svoje poštenje. Toliko gosp. župniku v miren preudarek, da se bo znal v prihodnje svojemu stanu bolj primerno obnašati. V Bledu 29. julija 1874. Več faranov. Kreditne akcije .... 233 „ 75 London........110 „ — Napol..........8 „ 83 C. k. cekini.......— „ — Srnhnt.........103 .85 Zahvala. Podpisani odbor potrjuje, da je prejel od komiteta za kegljanje na korist fondu „ Dramatičnega društva" iz rok gosp. Josipa Nolli-ja čisti dohodek v znesku 405 gici. S.1! kr. a. v. ter izreka svojo najtoplejšo hvalo kegliškemu komitetu kakor tudi vsej slav ne j gospodi, ki je z obilno in živahno udeležbo pripomogla k tako sijajnemu vspehu. V Ljubljani 31. julja 1874. Odbor „Dramatičnega društva" Grasselli m. p., Žagar m. p. Dunajska borza 31. julija. (Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 5 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 74 B 30 „ 1860 drž. posojilo.....108 „ 75 „ Akcije narodne banke . • 971 n — „ ft*O*l*ftl*0. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere iu Barry t> fiOtidofiu. Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere du Barrv, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani : bolezni v želodci, v živcihr v prsih, ni pljučah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duš-njaku, v mehurji, in na ledvieah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanjo tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom zoperstavljala se: Spričevalo št. 73.928. Waldeg na Štajerskem, 3. aprila 1872. Hvala Vašej Revalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOlctncga trpljenja: otrpnnat na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano-veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo. Br. S i g m o. Spričevalo št. 93.268. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin,, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem se odločil pribežati k Du Barry-evi neprecenjeni Revalesciere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času ono strašno bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam. srčno zahvalim. Atanasio B a r b e r a. Teonojfti kot meso, prihrani Revalesciere pri jdrašcenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-t>v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barrv dn Barrv & Comp. na Du-tittji, W»llflaeng»aae it 8, v LJubljani Ed. Mahr, v Umdcl bratje Oberanzmevr, v Iua-brukn Dieohtl & Frank, v Celovel P. Birn-baoher, v I.onrtl Ludvig Htlller, v Mariboru F. Koletnik & M. Morio, v Hermna J. B. 8 točk ban g en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Umrli v UuRsIJtiitl od 28. do 30. julija. Marjeta Man, osobonjica 5G let, v bolnici na pljučnici; Jora Pezdir, bivša kuharica, 30 1. v karlovskem predmestji št. 13 na jetiki. Kari Miler mazar in la-kirar, 55 1., na jetiki. Ana Doršel, in-ženorjeva hči, 7 1. na vnetici grla. K. Šuštaršič, 3 mes. kapuc, predm. Adolf oberman, 15 umu. na ošpicah. Marta Blanck, nuna, v nunskem kloštru, 36 let stara. Tujci. 29. j u 1 i j a: ETropa: Smognina iz Trsta. — Dalfy z zono iz Peste. — Mušic trgovec iz Trsta. Pri Slonu: dr: Vanlo, Ravisini, Damont s familijo iz Trsta. — Bryck, Bromor iz Dunaja. — Krašan iz Kranja. — Sticger iz Poličan. — Oateagno i/, Napolja. — Rebek iz Castolnuovo. — Jokl iz Trsta. Pri itiHit*i: Ztler iz Spilfolda. — Borgor iz Celja. — Kokoschka, Liebl iz Dunaja. — Oboreigner iz Haasberga — Orth, Gross iž Gradca. — Hoiman iz Monako va. — Paul in iz Leskovca. — gr. Chorinsky iz Krškega. — I.eban Iz Trsta. — Gross, Ilubor, VVolusig iz Italijo. Pri /limoni: Opic iz Maribora. — Klior iz Gorico. — Pajk iz Prage — Greislor iz Ljubljane. — Keler iz Češkega. Pri kitvurskem dvoru i Satory, lles iz Dunaja. — Jamnik iz Maribora, — Ledorer iz Brežic Pri carju avstrijskem: Maj iz Dobrovo. — Lapajue Karol, duhoven iz Podpeč. Pri Viruutu: Resman tel. uradnik iz Trsta. Patentirana ročna mašina/a mlatiti ležeče in vozne vlečke. VIačilna mlatilna mašina s snaženjem in brez iza, n.. S, 3, lcon-je ponuja z garancijo fabrika za mlatilne mašine Umrath & Comp. v l*i'