Izhaja vsako sredo. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16*—, četrt' letno Dtn 9'—, inozemstvo Din 64*—
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Teteion Interurban 113
Cena inseratom: cel« stran Din 2000'—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 300'-, «/a strani Din 250% »/„ str. Din 125 -, Mali oglasi vsaka beseda Din 1*20.
99
Slovenska Straža"!
Ni neznana, toda pri mnogih pozabljena. Ni nova, marveč samo oživljena. Pred svetovno vojno je delovala živahno in uspešno. Budila in jačila je narodno fcavest, krepila in ojstrila narodni odpor zoper ponemčevanje in poitalij ančevanje, pomagala obmejnemu slovenstvu 'duševno in gmotno. Vojna vihra je tudi njo odnesla, odnosno pretrgala njeno 'delovanje. Ko smo po svetovni vojni dobili lastno narodno državo, smo mnogoteri mislili, da sedaj narodno-obramb-nega dela in torej tudi takega društva ni več treba. In vendar so narodno-obrambna društva tudi sedaj potrebna. Potrebna je »Slovenska Straža« in zato se je obnovila in oživila. Preteklo sredo je bila tudi za Maribor ustanovljena njena podružnica, ki bo dajala pobudo za delovanje »Slovenske Straže« v mariborski oblasti.
Zakaj je treba oživiti »Slov. Stražo« in sploh obnoviti ter sestavno vršiti na-rodno-obrambno delo? Predvsem radi buditve in gojitve narodne zavesti ter radi očiščenja in oplemenitenja narodnosti. Narodnost je, kakor je povdarjal predsednik Prosvetne zveze gospod dr. Hohnjec na ustanovnem zboru mariborske podružnice »Slov. Straže«, velikega pomena za posameznega človeka in vse človeštvo. Nastanek in obstanek, vtoritev in obrazovanje raznih narodnosti je za človeštvo ne samo naravna potreba, marveč tudi pripomoček za njegovo izpopolnitev. Vsak narod predstavlja in pooseblja posebno misel božjo, ki ima svoj pomen in svojo pravo. Kar se pa tiče poedinca, se .vsak človek narodi v kakšnem narodu ter s človeško naravo tudi prejme podedovane vrednote svojega naroda. Še predno more človek izvršiti samostojen čin mišljenja in hotenja, je že o-premljen z gotovimi nagnenji in razpoloženji, ki ga kakor nekake podedovane sposobnosti in pripravnosti vlečejo na to ali drugo stran. Vsak človek je kakor svet v malem, tako tudi narod
v malem, to je, na njem se pojavljajo dobre in slabe lastnosti naroda.
Ravno tu mora »Slov. Straža« zastaviti svoje delo. Njen namen je, kakor določa § 2. njenih pravil: »Obramba slovenskega življenja potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem in narodn%n temelju.« To izobraževalno delo se mora raztezati na vse sloje ljudstva, zlasti na tisti stan, ki je v njegovem taboru Slovenija in Jugoslavija, na kmetski in delavski stan. Posebna važnost je polagati na vzgojo volje in zato stoji »Slovenska Straža« na krščanskem temelju, brez kojega ni pravilne vzgoje volje. Treba je vsem, zlasti mladini, vcepiti edino pravo pojmovanje življenja, in to je: Življenje je dolžnost, dolžnost do Boga, dolžnost do samega sebe, dolžnost do bližnjega, zlasti do naroda in domovine. Svoje izobraževalno delo bo »Slov. Straža« vršila v zvezi z drugimi izobraževalnimi organizacijami, ki stojijo na istem krščanskem in narodnem temelju. Kar se tiče gmotno okrepitve ljudstva, pa bo pomagala tam, kjer je slovensko gospodarstvo belj na šibkih nogah, zlasti pa na slovenski narodni meji.
Veliko pozornost in skrb bo »Slov. Straža« morala obračati slovenskim narodnim manjšinam v inozemstvu, zlasti v Italiji in Avstriji, pa tudi v drugih državah, kjer prebivajo drobci ali vsaj številni člani našega naroda. Izguba vsakega Slovenca pomenja za naš majhen narod občutljivo izgubo. In če se te izgube množijo, je to veliko oslabljenje našega narodnega organizma. Veliki nemški narod gleda s pazljivimi, uprav materinskimi očmi na nemške narodne manjšine, kjerkoli so. Na Nemškem je cela vrsta organizacij, društev in zvez, ki jim je namen proučevati stanje nemških manjšin v raznih državah ter o tem s posebnimi časopisi, listi in knjigami podučevati nemško ljudstvo v nemški državi; po-
birati denarne prispevke ter z nabranim denarjem podpirati nemške šole, nemške učitelje in nemške knjižnice v inozemstvu; z denarjem podpirati tiste, ki v tujih državah organizirajo nemške manjšine in vršijo nemško manjšinsko delo. Nemcem ni dovolj, da imajo po rodu Nemci v slovanskih državah svoje nemške manjšinske šole, oni bi radi slovenske, češke in poljske otroke spravili v nemške šole ter ia njih napravili nemškutarje, kakor se je to nekdaj godilo v Avstro-Ogrski in Nemčiji.
Kaj pa mi Slovenci storimo za tiste svoje sorojake, ki so pod nemško oblastjo na Koroškem? Kaj mi storimo za naše nesrečne slovenske brate v Italiji? Niti zato se široke množice našega ljudstva ne brigajo, kako gre našim so-rojakom v tujih državah, kamoli da bi jim pomagali.
»Slov. Straža« ima pred seboj veliko, hvalevredno in plemenito delo. Obramba slovenskega življenja, kjerkoli živijo Slovenci! Vse naše težnje za napredek slovenskega življenja in za obrambo slovenske narodnosti se bodo vršile v okviru jugoslovanstva, ki mu je najtrdnejša opora naša skupna narodna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Besede Nj. Vel. kralja: »Hrvati bodo dalje — Hrvati, Srbi — Srbi, Slovenci — Slovenci, vsi pa bodo ponosni, da so Jugoslovani«: te besede so za nas geslo in vodilo. V tem smislu »Slov. Straža« na plan! Njene podružnice se naj oživijo, odnosno nove ustanovijo 1
»Slovenska Straža« v Maribora. V sredo, 6. marca, je bila ustanovljena mariborska podružnica »Slovenske Straže«. Ustanovno zborovanje v mali dvorani Zadružne banke je vodil predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, ki je v daljšem govoru raztolmačil namen in način narodno-obrambnega dela v sedanjem času tre hkrati pojasnil razloge, zakaj je treba oživiti »Slov. Stražo«. V odbor novoustanovljene mariborske podružnice so bili izvoljeni: prosvetni šef mariborske oblasti dr. Franc Kotnik, prof. dr. Sušnik, šef oblastne finančne
o
uprave Jernej Božič, prof. dr .Janko Kotnik, oblastno-upravni uradnik dr. Kuk-man, inž. Lambert Muri in M. Kranjc. V razsodišče so se izvolili: oblastni komisar dr. Leskovar, mestni župan dr. Ju-in, ravnatelj bogoslovja kanonik dr. tal«, monsignor I. Vrele in notar dr.
Bartol. Odbor se je tako konstituiral: predsednik dr. Franc Kotnik, tajnik M. Kranjc, blagajnik Jernej Božič. Oživljena »Slov. Straža« v Mariboru bo šla na delo ter bo imela nalogo, da daje pobudo za obnovljenje našega obrambnega društva v celi mariborski oblasti.
25,0!

m
mümút razMhno m fei |m Iii narottiiHoiii „SSofciisücga ttsptiarfa"
Nagrade obsegajo sledeča darila:
Kmetijski «troji in potrebščine t
kompletni železni plug -tvrdka: Ivan
Hayny, Maribor, Aleksandrova 41); I brani in 10 nožev (vinjekov) (tvrdka: Koražija Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta 42); kletarske potrebščine (tvrdka: Miovič
Peter, Maribor, Kopitarjeva ulica); konjska vprega (tvrdka: Kravos Ivan, Maribor, Aleksandrova cesta, Slomškov trg 6).
Poljedelska potrebščine:
1 vreča travnega semena (M. Berdajs,
trgovec, Maribor); 1 vreča deteljnega semena (J. Weiss,
trgovec, Maribor); 1 vreča galice (Posch Ivan, trgovec, Maribor, Koroška cesta); 1 vreča žvepla (Gusel Leopold, trgovec, Maribor, Koroška cesta).
Obleka iu obuvalo:
1 par čevljev (po številki) in štiri pare podplatov (Karo, Maribor, Koroška cesta);
1 dežni plašč (po velikosti) (Ornik L.,
Maribor, Koroška cesta); blago za dve ženski obleki (Poš Anton,
Maribor, Aleksandrova cesta 27); 1 dežnik in 1 par čevljev (Lah Jakob,
Maribor, Glavni trg 2); blago za 1 moško obleko (Majer Franjo,
Maribor, Glavni trg); blago za 1 moško obleko (Preac Jakob,
Maribor, Gosposka 8); Izdelana moška obleka (Macun Anton,
Maribor, Gosposka 10); 10 volnenih ogrinjal (Ivan Trpin, Maribor, Glavni trg 12); S moških srajc (Pregrad, Trgovski dom v Mariboru, Aleksandrova cesta 25); E odeji (koča) (Gajšek Martin, Maribor, Glavni trg 14); 8 moške klobuke (Auer Anton, Maribor,
Vetrinjska ulica); 1 blago za obleko (Jančič Kari v Mariboru);
I otroška obleka s čevlji (Turad, Maribor, Aleksandrova cesta).
Gospodinjske potrebščine.
1 kmetska lončena peč (s svetniki) (He-
ričko Pavel v Mariboru); 1 karton sladkorja (Miloš Oset, Maribor, Glavni trg); t kuhinjske posode (Vicel F., Maribor,
Glavni trg); kuhinjske posode (Andraschitz, Maribor, Koroška cesta);
sobne svetilke (Kovačič !	ribor,
Koroška cesta);
2 lepa stola (Zelenka, I j v, Ulica 10. oktobra);
2 kg fine kave (Jaš in Lesjak, Maribor, (Ulica 10. oktobra);
1 štok sladkorja (Klanjšek in Penič v Mariboru ,Vetrinjska ulica);
1 zaboj »Zlatorog«-miia (Zlatorog, Maribor) ;
1 bakreni kotel (tvrdka Weiss, kotlar v Mariboru, Trg Svobode);
1	kavni servis za 6 oseb (Ivan Strupi v Celju).
Eazao.
2	ogledali za kmetske sobe (»Kristal« t Mariboru);
»Torpedo«-svetilka za kolo in druge potrebščine (Neger Franc, Maribor, Vetrinjska ulica); ■
ljudske potrebščine, milo, krtače i. t. d. »Luna«, Maribor, Aleksandrova);
ljudske potrebščine (Kormann, Maribor, Gosposka ulica);
1 budiljka (Bureš Josip, Mkribor, Vetrinjska ulica);
1 stenska ura (Jan Ignacij v Mariboru, Grajski trg 4);
4 pnevmatike za biciklje (F. Lepoša, zaloga koles, Maribor, ob velikem mostu);
100 stenskih slik (Tiskarna sv. Cirila v Mariboru).
10 raznobojnih vrtnic (Ivan Jemec, vrtnar, Maribor, Razlagova ulica). Kdo bo deležen teh daril? Oni presrečni, ki bodo izžrebani dn« 24. marca 1929.
Kdo pride v poštev pri žrebanju?
1.	Agitatorji »Slovenskega Gospoda* rja« za vse tekom leta 1928 in 1929 doli« ljene naročnike in sicer za vsakega posebej, ki je plačal vsaj polletno naročnino. Njihov imenik in število imamo pripravljeno.
2.	Naročniki »Slovenskega Gospodarja«, ki imajo plačano naročnino naprej, vsaj do 1. julija 1929. Oni, katerim naročnina preje poteče, naj jo hitro obnq-vijo in plačajo vsaj toliko, da bo naročnina znašala do dne 1. julija 1929.
Tudi novi naročniki, četudi le četrtletni, ki plačajo vsaj 9 dinarjev za drugo četrtletje 1829, pridejo v poštev.
Nikomur pa se ni treba prijavljati za žrebanje, ker imamo itak seznam sami.
Kdaj objavimo imena izžrebanih? Vi velikonočni številki, ki bo imela poleg rednih slik še posebno velikonočno prilogo Janusa Goleča, bodo objavljeni vsa imena izžrebanih.
Zato se naj čimpreje vsaka hiša naroči na »Slovenskega Gospodarja«!
Kako naročiš?
Na vsaki pošti imajo prazne položnice. Stane 25 par. Napiši jo kakor vsako drugo položnico, dostavi le še čekovno številko »Slovenskega Gospodarja« — 10.603. Kdor pa tega ne zna, ali mu tega pošta ne pokaže, naj pošlje naročnino po poštni nakaznici. Najbolje je denar, naprej poslati, ker se tedaj začne takoj redno pošiljati »Slovenski Gospodar« in si prav gotovo takoj v seznamu onih, ki pridejo v poštev pri žrebanju!
Da bo vesela Velika noč, naročite si »Slovenskega Gospodarja«!
V NAŠI DRŽAVI.
V mestu Pirot v bližini bolgarske meje so se vršila med odposlanci naše države in Bolgarije posvetovanja zaradi ureditve obmejnih odnošajev med našo in bolgarsko državo. Pri tej priliki se je dosegel popolen sporazum radi dvojnih lastnikov.
Jugoslovansko-jsrška prijateljska pogodba je že sestavljena in bo v kratkem podpisana.
Notranji minister je razpustil nacionalistične organizacije: Orjuno, Hanao (hrvatska nacionalistična organizacija) in Srnao (srbska nacijonalistična organizacija).
*
V DRUGIH DRŽAVAH.
Papež je sprejel te dni slovesno zastopnike raznih držav. Pri tej priliki se je zahvalil zastopnikom, ker so poročali točno svojimi vladam glede rešitve rimskega vprašanja in so na ta način pri-
pomogli, da se je javno mnenje celega sveta zavzelo za rešitev. Posebno je še' naglasil sv. Oče, da je bil ta sprejem zastopnikov njegov najsrečnejši, kar jih' je imel na papeškem prestolu.
Predsednik čehoslovaške republik« Masaryk, ki je obhajal te dni 791etni«$
Rodil se je 7. 3. 1850
Revolucija v Mehiki. V Mehiki je izbruhnila zadnje dni revolucija, ki je i-mela skraja lepe uspehe napram sedaj-nim vladnim nasilnežem. V rokah usta-šev so že bila nekatera važna mesta ln železniška križišča. Poveljstvo nad vla-l&inimi četami je prevzel bivši predsednik znani Calles. Po najnovejših poročilih je revolucijonarno gibanje v glavnem zatrto in se gibljejo vstaši samo še & severnih delih države. Ako je dosegla mehikanska vlada res popolno zmago nad uporom, bodo mehikanski katoliča-hi izpostavljeni novim preganjanjem.
Svet Društva narodov je imel pretekli teden zasedanje v Ženevi. Za to zasedanje je vladalo veliko zanimanje, ker je bila napovedana razprava o varstvu narodnih manjšin.To razpravo sta povzročila nemški zunanji minister dr. Strese-inann in zastopnik ameriško Kanade pri Društvu narodov Dandurand s svojimi predlogi o postopanju s pritožbami narodnih manjšin. V razpravi o narodnem manjšinskem vprašanju so poleg jmeno vanih dr. Stresemanna in Danduranda na zborovanju tudi govorili zunanji minister Poljske grof Zaleski, Anglije lord Chamberlain in Francoske Briand. V 'Ženevi so takoj uvideli, da Nemci izrabljajo vprašanj« o varstvu narodnih manjšin za to, da utrdijo nemški položaj ter pomnožijo nemški vpliv po raznih državah, zlasti po slovanskih, kjer so tiemške manjšine precej močne. Če pa so Nemci v položaju, da bi morali slovanski manjšini dati njene pravice, pa tega nočejo storiti. To velja zlasti za Koroško,kjer nemška večina neusmiljeno tlači slovensko manjšino. Stališče slovanskih držav glede na narodno-manjšinsko vprašanje je dobro tolmačil in spretno branil poljski zunanji minister grof Zaleski. V tem vprašanju postopajo vzajemno države male antantes 'Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunija, s Poljsko in Grčijo.-Dejanski uspeh razprave pred svetom Društva narodov v ¿Ženevi je bil ta, da se je izvolil odbor ¡trojice: Chamberlaina, Španca Quino-•nesa in Japonca Adači-a- ki bode vse ¡predloge o varstvu narodnih manjšin
troučil ter sestavil o tepi poročilo za za-edanje Društva narodov v mescu Ju-puiju.
Spominski dan 15. matee.
Narodila se Je Ludovika leta 1591 iz jstaroslavne francoske plemiške rodbine. Ker ji Je dobro mater zelo zgodaj pobrala smrt, je bila vzgojena v samostanu. Vzgoja je bila zelo skrbna in Je lla za tem, da se Je deklica izobrazila jv raznih znanostih, veliko bolj pa se je ¡gledalo na plemenitost duše in na krščansko življenje. Ta skrbna vzgoja je imela pri doraščajoči Ludoviki take u-gpehe, da jo je oče v svojem testamentu imenoval »svojo največjo tolažbo na ¿zemlji, dano mu od Boga za uteho v bridkostih življenja.«
Ko je prišel za Ludoviko čas, da bi si Izbrala svoj stan, je najprej imela željo fn namen stopiti v samostan kanucink.
Prejšnji aaerikanski predsednik Ooo-lidge.
Novi predsednik Zedinjenih držav v Ameriki Herbert Hoovei.
Nek preudaren redovnik pa, ki ga je vprašala za svet, je bil mnenja, da je preslabotnega zdravja in ji je rekel: »Mislim, da ima Bog z vami druge namene.« Ludovika je poslušala in je Čez nekaj časa stopila v zakon s kraljevim tajnikom Antonom Le Gra, ki je bil Iz družine, v kateri so na poseben način izvrševali dela krščanske ljubezni in usmiljenja.
Ker Je bila že sama zelo usmiljenega in dobrotljivega srca in ko je še prišla v družino, kjer je milosrčnost bila družinska navada, se je mlada gospa čisto posvetila krščanskemu usmiljenju. Ne da bi zanemarjala svoje domače dolžnosti, je obiskovala bolnike po vsej soseščini, jim je donašala hrano in zdravila, jim je postiljala postelje, jih tolažila, jih pripravljala na sprejem sv. zakramentov in skrbela za dostojen pogreb. Da bi lahko omilila "tem več bede, je še tudi druge gospe navduševala za usmilienost in ie ustanovila nekako do
brodelno društvo. Bog sam pa jo je še vrhu tega vzel v svojo šolo, v kateri naj bi se še bolj usposobila za delo usmiljenja med bolniki in siromaki. Njen mož je namreč štiri leta pred smrtjo precej težko zbolel in je bil skraja v svoji bolezni silno nemiren in nepotrpežljiv. Ljubeča žena mu je skazovala še tem več zvišene in posvečene ljubezni, bila je z njim tako prijazna in potrpežljiva, tako ga je znala tolažiti, da se je mož polagoma čisto umiril in vdal v božjo voljo ter je naposled umrl vzgledne krščanske smrti.
Svojega edinega sina je tako izvrst-no vzgojila, da je kmalu dobil odlično službo. Sama pa se je hotela čisto žrtvovati za reveže in bolnike. Da bi bila za to lepo delo čisto prosta, se je zavezala z obljubo, da hoče ostati vdova in ne več stopiti v zakon. Kmalu je prišla v stik s sv. Vincencijem Pavelskim, velikim apostolom krščanske ljubezni, ki je bil od tistega časa naprej njen duhovni vodnik. Pod vodstvom sv. Vincen-cija se je njeno srce še bolj vnelo za u-smiljenost in dobrodelnost, in hotela se je enkrat za vselej z obljubo zavezati, da bo vse življenje posvetila delom krščanske ljubezni. Sv. Vinccncij tega ni kar pustil, temveč jo je eno leto preskušal in šele po preteku tega leta je smela napraviti obljubo in sy. Vinccncij jo je sprejel kot svojo sodelavko. Najprej jo je pošiljal ven na deželo k takoimenovanim »družbam krščanske ljubezni«. Tu je zbirala žene in dekleta ki so bile članice teh družb, jih je pod-učevala, kako je treba streči bolnikom in jim pomagati, zraven pa jih je s svojo toplo besedo znala navdušiti, da sc začele vršiti svojo lepo nalogo. Ustanovila je veliko takih družb na novo, nazadnje tudi v Parizu, kjer je bila h? še večja In pomoč še nujnejša kakor nt deželi.
Kmalu pa se je pokazalo, da članice teh družb ne zmorejo vsega dela, ki je bilo potrebno v službi bolnikom. Sveti Vincencij je sprevidel, da so potrebne strežnice, ki bi proste vseh drugih skrbi in opravkov, se žrtvovale edino postrežbi bolnikom. Ponudilo se mu je za to nekaj kmečkih deklet. Da bi se vzgojile k pravi pobožnostl in milosrčnosti, in da bi se naučile pravilno streči bolnikom in da bi bile vedno pripravljene za to službo, Je sv. Vincencij ta dekleta združil v cerkveno družbo, njim na čelo pa Je postavil Ludoviko MariJak. Tako se je leta 1633 v hiši blažene Ludo-vike začela družba hčera krščanske lju beznl ali usmiljenih sester.
Družbi se Je kazalo vedno več nalog in dela. Sv. Vincencij jim je nalagal eno delo za drugim: oskrbovanje kaznjencev, skrb za kužne bolnike, strežba ranjenim v vojski, nego ubogih pariških najdenčkov. Ni še preteklo mnogo let, in družba usmiljenih sester je uspešno delovala že na 30 krajih Francije. Vse je pa modro in ljubeznivo vodila mati Ludovika. Kako lepo je znala učiti in navduševati svoje duhovne hčerke! — »Vi iščete bolnike«, jim je pravila, »kakor je delal božji Odrešenik. Ali ste tedaj že pomislile, drage hčere, kaj se pravi delati to, kar je delal Bog? Ali ni potrebno, da ste radi tega popolne, pra-
vi angeli v mesu?« Ko je družba že dolga leta delovala in sijajno prestala pre-fekušnjo, je Ludovika prosila sv. Vin-icencija, da je prosil za njena pravila ¿cerkvenega dovoljenja. 8. avgusta 1655 ije bila družba od Cerkve priznana in lovesno ustanovljena, Ludovika pa bi a določena za njeno predstojnico za es čas njenega življenja. Pet let je še osila to breme. 15. marca 1660 je umr .a, stara 68 let. Njen zadnji blagoslov smiljenim sestram se je glasil: »Dra-e sestre, jaz prosim Boga, da bi vam _al stanovitnost v vašem poklicu, da knu služite tako, kakor zahteva od vas. [Trudite se, da zvesto skrbite za uboge! Glejte posebno na to, da živite skupaj v 'edinosti in prisrčnosti!« Blagoslov u-¿nirajoče matere Ludovike je res sprem jljal ustanovo usmiljenih sester. Šteje Bedaj 40.000 sester, ki po vseh delih sve-jta lajšajo gorje, ki ga je toliko na svetu Ludoviko pa je papež Benedikt XV. dne ¡0. majnika 1920 prištel blaženim.
Kaj ne, kako lepo je tako življenje, ki ga je živela blažena Ludovika, življenje, ki je delilo samo dobrote, ki je obri salo toliko solz, olajšalo toliko bridkosti, toliko duš potolažilo in jih rešilo tu Jdi za večnost. Koliko hvaležnosti, koli-'ko blagoslova je spremljalo to življenje! Daj Bog, da bi bilo tudi med nami veliko tega duha! S ponosom smemo reči, 'da je že veliko plemenitih deklet našega ljudstva stopilo v stopinje blažene jJLudovike in so v družbi usmiljenih sester posvetile svoje življenje postrežbi bolnikov in skrbi za uboge. Daj jim Bog fie veliko naslednic in posnemovalk!
A naj bi prišlo veliko tega duha tudi y naše vsakdanje življenje! Ležijo po naših hišah bolniki, leta in leta priklenjeni na bolniško postelj. Naj bi v vsaki taki hiši bil pa tudi duh ljubezni, ki Bkrbi za takega ubogega človeka, ki mu Streže, gleda na snago, mu krajša čas, mu s prijazno in dobro besedo lajša trpljenje. Žalostno bi bilo, če bi tak bolnik V svoji domači hiši, sredi med svojci bil kakor tujec. Še nekaj bi rad omenil. —• iTo so naši občinski ubogi. Po mnogih občinah še morajo taki stari, obnemogli !ln bolehni ljudje od hiše do hiše. Čas bi že bil, da bi se ta način skrbi za uboge odpravil. A dokler še mora biti, naj bi tudi ti siromaki bili deležni krščanske 'ljubezni. Kako hudo je, če se mora tak Človek že ves slaboten in bolehen, včasi |v najslabšem vremenu čisto sebi prepuščen vleči do prihodnje hiše, če mu tam pokažejo, kako jim je v nadlego, če mora ves zapuščen ležati kje na mrzlem, v umazanem perilu, poln mrčesa, če se mu niti na zadnjo uro ne oskrbi duhovna pomoč, da ima konec kakor kaka žival. Take stvari bi. dajale slabo spričevalo našemu krščanstvu. Krščanska lju bežen naj bi se tudi teh ubogih usmilila, jim pripravila življenje, ki je človeka .vredno, da še več, jim pokazala, da jih krščansko občestvo smatra za svoje bra te. Čim več ljubezni in usmiljenja bode-mo v življenju skazovali, tem lažje bomo ob smrtni uri gledali nazaj!
Krščanska dobrodelnost v Avstriji. —
Da dobrodelnosti in podpiranje siromakov ni samo delo za ženske, dokazuje
jo takoimenovane Vincencijeve konference. Njihov ustanovitelj in prvi organizator je bil Friderik Ozanam. Te kon-ference so društva, kojih člani so moš ki. Njihova naloga je, da se brigajo za uboge in bolane, jih obiskujejo, jih podpirajo, nabirajo za nje milodare. V Avstriji so imeli leta 1927 154 takih konferenc, ki so podpirale 22.826 ubožcev in razdelile med nje 4,960.000 Din. Gotovo veliko delo, za katerim pri nas precej zaostajamo!
Ljubezen v besedi in dejanju! Ruski boljševiki veliko govorijo o tem, kako da hočejo ubogim ljudem pomagati, katere da pomagajo vere, predvsem katoliška, izmozgavati in tlačiti. Kako izgleda ta pomoč komunizma in izmozgava-nje s strani krščanstva v dejanju, kaže sledeči slučaj. V Berlinu je ruski poslanik Krestinsky napravil sijajno pojedino. Povabljenih je bilo nad sto gostov. 21 slug v krasnih livrejah jim je streglo. Jedi so imeli 11 vrst, pili so 7 vrst vina in 4 vrste likerjev. Posoda je bila iz starega dragocenega porcelana, namizno orodje iz srebra. Tako je gostil komu nistični poslanik, med tem ko na Ruskem vlada bridko pomanjkanje in zopet vpeljujejo krušno karto. — Skoro v istem času pa je ležal v Berlinu na mrtvaškem odru katoliški duhovnik dr. K. Sonnenschein, ki je tisočem in tisočem pomagal v dušni in telesni bedi in je u-mrl, ker je predčasno izčrpal svoje moči v delu za svojega bližnjega. Tako govorijo dejanja o pravi ljubezni!
Novodobna vzgoja. Na železnici. V zadnjem hipu vstopijo v vagon mati s triletnim fantkom in mlada deklica. Da je bilo to bitje, v kratkem krilu, obleki brez rokavov, sploh mati, se je dalo spoznati iz imen, ki jih je dajal fantek tej ženski. Deček se je začel igrati z jermenom pri oknu. Mati mu je to prepovedala. Fant se za to ni zmenil nič. Še večkrat je opominjala mati, nazadnje je pa zapelo prav krepko po dečkovi roki, nakar so že vsi drugi dolgo čakali. A takoj se je vidilo, da fant takih reči ni navajen, kajti zagrabil je jermen in udaril z njim prav krepko materi v obraz. Mati in mlada teta sta se kazali sicer silno ogorčeni in sta trdili, da se je fantek tega navadil med slabo vzgojenimi otroki. Potniki pa so dobro vedeli, da je bilo to le sad ničvredne vzgoje slabo vzgojene matere. In koliko take vzgoje našega prihodnjega rodu se nam obeta, če človek malo opazuje toliko naše dorašča-joče mladine!
ORLOVSKA AKADEMIJA V »UNI-ONU« V MARIBORU. Mladina in starši, mladi in stari, se vesele orlovske akademije, ki se vsako leio vrši na Jo-želovo, dne 19. marca, ob 20ik v »Uni-onu«. Čisto prav! Saj ni nobene druge prireditve tako pestre kakor je orlovska. Vso mladino lahko vidiš na orlovski pozornici* cd najmlajšega Orliča in Orličice, ki se povzpenjata še komaj nad detinsko dobo, pa do stasitih mla-deničev in nežnih mladenk. Spored le-
tošnje orlovske akademije cbssga izbrane točke.
Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 17. marca v stolnici zjutraj ob šestih svojo velikonočno pobožnost. Najprej bo pridiga, potem sv. maša in r. ■ sv. obhajilo. Članice in podporni člani se naj-prijazneje vabijo, da se te skupne pobož-nosti v najobilnejšem številu udeležijo!
Slovenjgradec, Koroško orlovsko okrožje v Slovenjgradcu priredi na praznik Sv. Jožefa, to je v torek, dne 19. marca 1929 cb pol 4. uri popoldne v dvorani hotela Goli v Slovenjgradcu svojo prvo telovadno akademijo z zelo pestrim sporedom.
Ptuj. Kakor smo poročali, ima telovadno društvo Orel v Ptuju II. lastno akademijo na Jožefovo dne 19. marca, ob treh popoldne. Pripravljene so prav lepe točke. Sodeluje orkester, mestne godbe. Naj ne ostane noben fant, nobeno dekle, ne oče in ne mati ta dan doma. Pri? dite vsi v obilnem številu, ne bo vam žali Fant, dekle, ne bodi mevža- ampak vsi na akademijo Orla v Ptuju! Torej ne pozabi, bodi mož beseda ter na Jožefovo na svidenje!
Središče ob Dravi. Sedma telovadna akademija tukajšnje orlovske mladine se vrši v nedeljo, dne 17. marca, ob pol osmih zvečer v Društvenem domu.
Sv. Eriž pri Rogaški Slatini. Tukajšnja orlovska mladina stopi na plan na Jožefovo ,dne 19. marca. Proslavljala bo svoj orlovski praznik. Pridite gotovo vsi, začetek točno ob treli popoldne.
Sv. Jurij ob južni žel. Za Prosvetno društvo so lansko leto darovali: Žveglar Jože 100 Din, kaplan Drvodel Alojzij 100 Din, Polak Andrej 50 Din. Vsem iskrena hvala in želimo obilno posnemovalcev! — Člani se prav pridno vpisujejo. Saj je tudi mala članarina 10 Din letno. Želeti bi bilo, da bi ne bilo družine, ki bi ne bila član našega društva. Samo želeti bi bilo in prositi, cla se knjige varujejo in tudi nazaj pri* nesejo!
Homanja. Prosvetna zveza priredi letos sledeča romanja: 1. Tretje romanje v Lurd, od 21. aprila do 1. majnika. Odhod iz Ljubljane dne 21. aprila zjutraj. Stroški za III. razred vožnja, hrana in stanovanje znašajo 2900 Din. Priglasiti se je treba za to potovanje do 21. marca. Potovanje se vrši, ako se priglasi vsaj 20 izletnikov. 2. Jubilejno romanje v Rim. Letos praznuje sv. Oče Pij XI. zlato mašo in sicer dne 22. decembra. Ob tej priliki se bo poklonilo tudi odposlan stvo Slovenije, na čelu prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Jeglič in prevzvišeni knezoškof dr. Karlin. Ker je po tovanje namenjeno le udeležbi pri zlati maši, zato je odhod iz Ljubljane dne 16. decembra, prihod v Rim dne 18. decembra, odhocl iz Rima dne 22. decembra in prihod v Ljubljano dne 23. decembra na zvečer. Vožnja III. razred brzovlaka, hrana in stanovanje za vse dneve znaša 1600 Din. 3. Tretje romanje na sv. Višar-je bo dne 3. in 4. avgusta. Posebni vlak odpelje iz Ljubljane dne 3. avgusta zjutraj in se vrne v Ljubljano dne 4. avgusta popoldan. Cena železnice Ljubljana-Žabnica in nazaj stane 75 Din.
Mariborskim dobrovoljcem! Po zakonu o dobrovoljcili je upravičen samo le gospod minister vojske in mornarice z^, izdajo dobrovoljskih legitimacij. Vsi ti-

sti, ki ste meni svojčas poslali prošnje za priznanje dobrovoljstva in do sedaj še niste prejeli rešitve, vložite v smislu člena 1., drugi odstavek zakona o dobro voljcih in v smislu člena 1., točka 5 pravilnika za izvrševanje zakona o dobro-voljcih najkasneje do 24. marca t. 1. tozadevno prošnjo na ministrstvo vojske jdn mornarice. V prošnji navedite sledeče: 1. Dan, mesec in leto rojstva. 2. Ali ste pismen. 3. Čigav državljan ste sedaj. '4. Ali ste bili med delovanjem naš ali inozemski državljan. 5. Razložiti morate vse delovanje, po katerem uveljavljate pravico do dobrovoljstva. Če mogoče, navedite čas, ko se je to godilo (dan in mesec ter leto) in okolnosti, v katerih ¡je to bilo, ime starejšine, pri katerem se »je to godilo in s katerim ste delovali. Če ste bili v bojih, navedite, v katerih bojih, čas in kraj, kakor tudi starejšine, odnosno tovariše, ki so bili takrat skup no z vami ni ki morajo potrditi vašo na vedbo. (Obširna navodila so objavljena v Uradnem listu št. 93 in 118 iz 1. 1928.) — V Mariboru, ,dne 5. marca 1929. — Divizijski general v pokoju R. Maister.
Birma v dekaniji Vuzenica bo letos: dne 20. maja v Vuzenici, dne 21. maja v iVuhredu, dne 22. maja v Ribnici, dne 23. maja pri Sv. Antonu, dne 24. maja odmor, dne 25. maja pri Sv. Primožu, dne 26. maja v Trbonjah. V konjiški dekaniji bo sv. birma v prvi polovici mesca julija.
Pogreb vlč. gospoda župnika Franca Gosaka se je vršil v soboto, dne 2. marca, ob desetih dopoldne v Vojniku. Vodil ga je ob navzočnosti celjskega opata in »13 gospodov duhovnikov in številne množice ljudstva preč. gospod dekan I. iToman, kateri je imel v cerkvi tudi poslovilni govor, med katerim je ob spominu na blagega gospoda župnika ostalo suho le malokatero oko. Vojniški pev ski zbor mu je na domu in ob grobu zapel v slovo po eno žalostinko. Vsemogoč ni Ti bodi obilen plačnik in blagi duhov nik, zvesti in pridni delavec v vinogradu Gospodovem, počivaj v miru!
Bivši narodni poslanec Franjo Žefeot qe prevzel glavno zastopstvo naše domače »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani in se priporoča posestnikom hiš in (¡premičnin, da se dajo zavarovati pri njem! Sprejema tuda zavarovanja na 'življenje, za otroško doto, zoper vlome |n vse vrste zavarovanja. Vsakdo, ki mu letos poteče požarno zavarovanje pri ka Sterikoli zavarovalncii, se lahko da zavarovati pri »Vzajemni«. Zavarovalna pisarna je v njegovi hiši v Mariboru, Lo-jsko ulica 10 (blizu Narodnega doma). — Glej inserat!
Posnemanja vredno! Gospod Jakob •Florjančič, župan v Šmiklavžu pri Ilo-^ali, je v par dneh pridobil »Slovenskemu Gospodarju« 15 novih naročnikov v svoji okolici. Lepa hvala! Živeli posnemovalci!
Živ zgorel. V Javorju pri Črni na Koroškem se je pripetila dne 6. marca 1.1. grozna nesreči. Blizu 601etni samotar Gregor Srebe je ležal bolan in zapuščen v svoji koči. Ko so šli ljudje dne 6. marca zjutraj mimo njegove koče, so Zapazili, da se nevarno kadi pri vratih. Nasilno so odpahnili kočuro in našli starega Gregorja tik pri vratih vsega v
Nova napeta povest:
začne izhajati te dni v »Slovencu«. Povest popisuje, kako sta dva podjetna in poštena ianta po velikih zaprekah in nevarnostih prodrla v še neznano ozemlje Brazilije, kamor jih je s pomočjo radija klical na pomoč njihov prijatelj, ki je z aeroplanom iskal te kraje, pa mu je zmanjkalo bencina. — »Slovenec« izhaja vsak dan, prinaša novice iz celega sveta in kratke povesti, v nedeljah 8 strani slik v bakrolisku ter stane mesečno 25 Din. Pišite, da se Vam nekaj časa pošilja na ogled. Naslov:
UPRAVA »SLOVENCA« V LJUBLJANI
plamenih. Dognali so, da je hotel revež z gorečo svečo skozi vrata. Tik pred vrati se je zgrudil, goreča sveča nanj in obleka se je vnela. Od obleke se je razširil ogenj na duri in bolani samotar je umrl gi ozne smrti vsled opeklin.
Svarilo. Kakor smo zvedeli, zopet nekdo prodaja križe ter laže, da se za kup ce berejo v naši cerkvi sv. maše in da je samostanski hlapec. Izjavljamo, da mi s prodajo križev nimamo nič opraviti, da se pri nas za kupce ne opravljajo nobene maše in da prodajalec ni naš hlapec, kakor se je ponekod izdajal. — Frančiškanski samostan v Mariboru.
Led porušil most pri Gornji Radgoni. Ledene plošče so odnesle na avstrijski strani oolovico mostu, ki je vezal Gornjo Rai-gono in avstrijsko Radgono.
Roparski napad pri Mali Nedelji. Dne 20. svečana je nesel Franc Janžekovič, priden in pošten delavec iz Moravec, za tobačno trafiko Francu Hobotu za 1000 Din tobaka. Ko pa pride v Senčak, vidi pred seboj dve osebi, ker je bila mesečna noč. Ko ju jedva dohiti, sta isti osebi skočili k njemu ter zahtevali, da naj izroči, kar nese. Franc Janžekovič se je izkazal in je pokazal knjižice, s katerimi je dobil tobak pri glavni trafiki na Ptuju. Nato sta mu knjižice izdrla iz rok, v katerih še je bilo tudi nekaj denarja ter sta knjižice razčesala, a denar obdržala. Nato sta ga začela neusmiljeno pretepati in z revolverjem po glavi obdelavati, tako je bil skoraj brez zavesti. Prosil ju je, naj ga pustita na miru, nakar je prihitel na pomoč fant iz Sen-čaka Muršič. Ko pa sta tička videla, da se ni dobro dolgo muditi pri takem delu, sta jo popihala s tobakom in denarjem. Drugo jutro pa so že bili obveščeni o tem roparskem napadu orožniki.
Odlikovanje odličnega gasilca. Od Sv. Jurija ob Ščavnici poročajo: Prostovolj no gasilno društvo Slaptinci je na svojem občnem zboru imenovalo svojega ustanovitelja in bivšega načelnika gospoda Franca Švagelj za častnega člana ter mu je v znak priznanja za zasluge poklonilo častno diplomo, delo gospoda akademskega slikarja Fr. Čeha v Ljutomeru. Odlikovani že 30 let deluje na polju gasilstva, je ustanovni član treh gasilnih društev v župi šentjurski ter u-stanovitelj in načelnik Društva starih vojakov in invalidov pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Vztrajnemu društvenemu delavcu čestitamo ter želimo: Na mnoga leta!	2
Inozemske igre. Neka banka Credit
Continental iz Amsterdama-Holandska ponuja po svojih agentih udeležbo na igri za premije v denarju po posebnem sistemu, ki ga imenuje »Multipling Co-operation«. Udeleženec dobi karto in jo pošlje obenem z denarjem v iznosu 3 holandskih goldinarjev ali 80 Din imenovani banki v Amsterdam. Banka pošlje nato udeležencu 4 karte, ki jih ima le-ta naprej prodati in nato ti kupci zopet vsakdo pošlje po 80 Din imenovani banki. Postopek se ponavlja. Karte s(5 izdajo v šestih barvah; ako izidejo vse barve v seriji udeleženca v 4000 izvodih, se obljublja premija 2000 holandskih goldinarjev ali 45.000 do 47.000 D. To je igra, preračunjana na izkoriščanje neukega naroda, ki je pa po zakonu o ustanovitvi drž. razredne loterije prepovedana. Kazen znaša od 100 do 5000 Din, zato naši čitatelji pozor, da ne bo dvojne škode! Izguba vplačanega denarja in še kazen. Menda je po Dravski dolini in tudi drugod ta igra v velikem razvoju.
Vojaštvo razstreljuje led. Vojaki-pi-jonirji 4z Ptuja so razstrelili led na Dra vi pri borlskem mostu, ker sicer bi bil zašel most v največjo nevarnost. — Pri izlivu Sotle v Savo se je nagromadilo tako visoko ledu, da so bili ljudje krog Dobove pri Brežicah v velikih skrbeh, kaj bo, ko nastopi južno vreme. Nevarni led na Sotli so prihiteli razstrelit vojaki iz Zagreba.
Zaklal je v nedeljo 10. marca v Lim-bušu pri Mariboru 19 letni železničarjev sin \nton Jvetkc družinskega očeta Franca Čeh. Zasadil mu je nož do ročaja v vrat, mu prerezal žilo dovodnico in Čeh je takoj izk. /avel.
Umrla je v Št. Juriju ob južni želez.
gospa Ivanka Štante, posestnica v Novi vasi. Bila je vzorna žena, dobra mati in skrbna gospodinja. Številna udeležba pri pogrebu je dokazala njeno občo priljubljenost v domači župniji in tudi v sosednih. Zapušča žalujočega moža -in dve nedorasli hčerki. Ostani jej ohranjen časten in hvaležen spomin!
Strašne posledice eksplozije. Dne 4. t. m. se je pripetila v arzenalu bolgarskega glavnega mesta Sofija eksplozija, ki je zahtevala 28 smrtnih žrtev. V oddelku za izdelovanje raket se je približal eden od delavcev s smodnikom pomešano zmesjo preveč peči. Snov-se je vnela in objela v bližini nakopičeni smodnik in žveplo. Nastala je eksplozija, ki je porušila en zid in pognala v zrak streho. 28 v tem oddelku nahajajočih delavcev je bilo zadušenih od strupenih plinov in


so jih izvlekli izpod ruševin v — oglje spremenjene.
Hitro prijet vlomilec. Celjskega zobozdravnika dr. Sadnika je lansko leto temeljito okradel njegov bivši uslužbenec Kulterer, ki je sedaj radi tega v Celju zaprt. Skupno s Kuitererjem je sedel 6 mesecev radi tatvine slaščičarski po močnik Friderik Hribernik, nekje od Sv. Krištofa nad Laškem. Po prestani kazni je zapustil ječo okrožnega sodišča dne 2. marca, dne 4. marca je odnesel zobo zdravniku Sadniku 10.358 Din. Po izvr šenem zločinu je začel popivati po celjskih krčmah v družbi prijateljev. Ko se je še nanovo oblekel in stopil iz prodajalne, so ga prijeli in zaprli. Pri njem so dobili še 7048 Din. Gospod Sadnik bode trpel škodo 1950 Din.
Nenavadna rodovitnost se je pokazala pri ovci ostfriziške pasme: izkotila je štiri popolnoma razvite mladiče, ima tudi mleka dovolj za njihovo zadostno prehrano. Sploh do je te ovce 10 mescev, to je do božiča.
Samomor dveh oseb in eksplozija. V sobo hotela v avstrijskem mestu Wiener-Neustadt sta se zaprla en moški in ena ženska dne 7. marca. Po večerji sta odšla v odkazano jima sobo in se skrbno zaklenila. Zjutraj naslednjega dne ;;o vohali hotelski uslužbenci plin, ki je prihajal iz sobe obeh neznancev. Ker so sumili takoj samomor, so odhiteli po sekire in luč. Ko so vrata le malo udrli, se je vnel od sveče plin in eksplodiral. Trije uslužbenci so se zgrudili težko ranjeni. Požar je nastal in komaj ga je požarna bramba udušila in prodrla v sobo o-beh mrtvih samomorilcev. Dosedaj še niso dognali, kedo da sta nesrečna neznanca.
Statistika hripe v Londonu. Glavno
mesto Angleške London izkazuje v mesecu januarju letos 1653 žrtev hripe, — lansko leto je zahtevala ta bolezen v istem času le 146 smrtnih slučajev. Na vnetju pljuč je umrlo istočasno 3371 o-seb. Polovica omenjenih ljudi je bila stara nad 65 let.
Najstarejši mož na Angleškem umrl. V Nottinghamu na Angleškem je umrl najstarejši Anglež, ki je dosegel 148 let. Njegova najljubša pijača je bila pivo In najbolj mu je šla v slast svinjska — pečenka.
Tekom pol ure postal večkratni milijonar. Bankir iz Newyorka žid Jurij Blumental je dobil pri igri tekom 30 minut 91.650 dolarjev in postal v našem denarju tekom pol ure večkratni milijonar.
Del morske obali se pogreznil v morje. Otok Madeira leži v Atlantskem Oceanu, severno od Kanarskih otokov, 700 km zapadno od afrikanske obali. Glavna luka in glavno mesto se imenuje: Funchal. Otok je hribovit, raztrgan od divjih prepadov in obal se pogreza proti morju 600 m globoko. Otok meri 815 kv. km, je ognjeniškega izvora in je na njem še vse polno ugaslih ognjenikov. Madeira je od leta 1410 pod oblastjo Por tugalske. Bivši avstroogrski cesar Kari je bil leta 1921 pregnan na ta otok, kjer Je tudi umrl začetkom aprila 1922. Severno obal tega otoka je obiskala dne 7. marca t. 1. huda nesreča. Pri St. Vin-«entu se je sesul del obali s hišami vred
v morie Nesreča je zahtevala 100 smrtnih človeških žrtev. Od ponesrečencev so našli doslej le 5 mrličev.
liiiilifiSii.
M jsiareiia temiiiifsff ena naselbino.
Na majhnem otoku Runo v morskem zalivu pri znanem mestu Riga na severu je majhna švedska občina. Naselbina na tem otoku je zelo stara in se omenja prvič leta 1341.
Otok Runo je oddaljen od Rige 100 km, dolg je 5 km in 3 km širok, prebivalcev je 300, ki žive v 27 kmetskih domovih. Radi slaborodne zemlje se peča prebivalstvo z ribarstvom in lovom na morske pse.
Uprava otoka se lahko imenuje naj čistejši komunizem. Od otročiča v zibelki do delanezmožnega starčka — vse živi v popolni enakosti ter skupnosti. Ni nobenih služabnikov. Služba pri go spodu župniku je nekaj častnega in jo vršita menjaje po en mož in ena ženska Zasebnega premoženja ni, izvzemši: obleko, orožje in tem podobne osebne potrebščine. Nobeden ne sme prodati svoje hiše, ampak sme samo v njej stanovati, obdelovati zraven spadajoče polje in se posluževati konj, ki so mu dodelje ni. Ako nima katera družina dovolj delovnih moči, potem se zapove drugi hiši, da morajo njeni člani pomagati sosedu.
Vsaki hiši pripada 50 kosov zemlje, ki niso bolj široki kakor 2.5 m in so po prastarem redu raztrošeni po celem oto ku. Gozdovi in pašniki so skupna last. Ako si hoče kedo pozidati novo hišo in če sploh rabi več delovnih moči, potem povabi sosede. Ti pridejo brezplačno in jim mora dati delodajalec le prehrano. Izkupiček ribjega lova v denarju se razdeli enakomerno na vsakega otočana.
Ravnokar omenjeni komunistični red je ohranjen na otoku že od bogzna ke-daj v pisanih postavah in potom ustnega izročila.
Najvišji uradniki so predsednik, njegov tajnik in sodnik. Vsi trije so izvoljeni po splošni volilni pravici, koje so deležne tudi ženske, na gotovo dobo let. Vlada otoka ne prejema nobene plače. V važnih odločitvah skličejo dež. zbor pod milo nebo in to navadno v poletju. Ob priliki zasedanja parlamenta lahko dela vsak udeleženec, karkoli se mu poljubi. Slobodno puši, leži, da celo spi. Seje začenjajo zjutraj ob peti uri in trajajo pozno v noč.
Nekaj nezaslišanega so na otoku Runo zločini. Imajo samo eno jetnišnico z dvema celicama in še to so rabili po ust nem izročilu le enkrat.
Upeljavo novotarij zavračajo srečni otočani z utemeljitvijo: »Ako je bil doslej obstoječi red dober in zadosten za naše prednike, bo tudi zadostoval še za nas!«
Neha i o homcfifi.
Komete imenujemo nebesna telesa, katera krožijo v presledkih več let krog
solnca in jih vidimo na zemlji po več tednov. Kometi so obdani od svetle megle, ki večkrat naravnost žari in napra-vlja nebesno telo kot izredno prikazen.
V starih časih so poznali 500 raznih' kometov, katere so opazovali v gotovih! presledkih. Danes, ko imamo zvezdarne^1 in najboljše daljnoglede, se je število; kometov znatno povečalo. Zadnij komet, ki je bil viden s prostim očesom, jo bil Halleyev komet, ki se je prikazal leta 1910. Ta bleščeča nebesna prikazen se vrača vsakih 76 let in bo zopet vidna leta 1986.
Kometska posebnost je takozani Bie-la-komet, ki se je najbolj približeval zemlji, se vračal vsadkih 6% leta, a so ga opazovali slednjič leta 1852, od tedaj je nekam izginil.
Biela komet je tekal leta 1832 trikrat bližje zemlji nego mesec. Ljudje so bili tedaj upravičeno v strahu, da bo kometi zadel ob zemljo in bo prišlo do groznih' nesreč. Strah se je izkazal kot neupravičen, a ko se je prikazal komet leta 1845, je bil popolnoma spremenjen. Plaval je krog solnca v dveh ločenih delih, so ga še videli tako zadnjič leta 1852.
Akoravno so kometi nedolžne nebesne prikazni, so bili skozi stoletja največji strah človeštva. Da, niti danes ni tozadevna prazna vera izginila. Pretežna večina ljudi vidi v pojavu kometa napo ved velikih nezgod. Zopet drugi so mne nja, da vsebuje kometov svetlobni rej» strupene pline, ki bi lahko iz bližine u-ničili zemljo. Doslej so se izkazala ko-metna strašila kot ničeva.
Posebnost kometa je, da izhlapeva na potu krog solnca plinaste pare, ki tvorijo razsvetljen rep. Dolžina kometove-ga repa je večkrat prav znatna. So celo kometi, ki imajo po več repov. Komet1 od leta 1744 je imel 6 repov, oni od leta 704 sedem. Doslej opazovana največja' dolžina kometovega repa je znašala 300 milijonov km.
Kitajski zvezdogledni zapiski omenja o komet, ki je zatemnil v noči s svojim repom vse zvezde in spreminjal najbolj temne noči v svetle dneve. Leta 43 prect Kristusom se je prikazal komet, ki je bil dobro viden v sredi poldneva in ki je; zatemnil svetlobo solnca. Leta 60 po Kr« so videli komet v časih strahovlade rim skega cesarja Nerona, ki je zatemnil žarke vzhajajočega solnca. Leta 1618 so gledali velik komet, kojega konec svetlobnega repa se še ni pokazal na vzhodu, ko je bilo glavno žarišče do polovice nebesnega svoda. Prikazen tega repa je: bila strašnejša radi tega, ker se je prikazoval kot ogromna pahljača.
Glava kometa, ki se je pripeljal na> nebo leta 1811, je merila v premeru najmanj 1 milijon km, je bil torej 80krat! večji nego premer naše zemlje. Telesna vsebina tega kometa, računano brez repa, je bila 500tisočkrat večja nego vse bina naše zemlje.
Dolžina repa kometa iz leta 1843 j« znašala 300 milijonov km.
Donatov komet je svetil leta 1858 celih 39 tednov na nebu.
Čas prikazovanja danes znanih kome tov še ni znan. So kometi, ki rabijo po več sto let, predno napravijo enkratno pot krog solnca. Zgoraj omenjeni Dona-
25. marc
j-i«
bo žrebanje loterije Prosvetne zveze v Mariboru. Ne zanašajte se, da bi bilo žrebanje preloženo! Pošljite denar za srečke vsaj tako, da ga bomo imeli že dne 24. marca opoldne v rokah. Kajti žrebanje bo nepreklicno dne 25. marca. Naročite si srečke, če si žalite lep dar za veliko noč! Izžrebane srečka bomo objavili v »Slov. Gospodarju«. Gotovo boste jezni nase, če bo vaša srečka zadela dobitek, pa na bode plačana; neplačan® srečke so namreč neveljavne.
SretKa velja 5 lis.
Želimo vam lep dobitek za velika noči
Prosvetna mn y Mariboru,
Aleksandrova cesta 6.
NemSHd zrah©pl®¥ ¿eppeim" zamrmienini
iiPIIIII
tov komet rabi, da preleti enkrat okrog solnca, 2500 let.
Gotovo je, da kometi ne bodo uničili naše zemlje. Vsekakor pa imajo plinski delci kometovih repov znaten vpliv na
magneto-električni položaj naše zemlje. *
Varnost letala w mil
Kulturni človek je hrepenel že v najstarejših časih za tem, kako bi se dvignil v zrak in letal. Človeška želja po prostem letanju se je izpolnila še le v letih med ter po vojni.
Danes smo že tako daleč, da imamo velika potniška letala, ki frčijo po zraku tudi v najbolj temnih in zameglenih nočeh. Še to leto se bodo vozili iz Berlina preko Moskve in Pekinga na Japonsko v štirih dneh. Iz Berlina v Rim v 14 urah in iz Berlina v glavno mesto Španije Madrid v 17 urah. Potnik, ki .vstopi v Berlinu zvečer v potniško letalo, je v Londonu v 8 urah, lahko opravi tamkaj svoje posle in je v 24 urah zopet nazaj v Berlinu.
Organizacija ponočnih potniških letal je bila ena najbolj težavnih.
Kakor hitro je krmilar aeroplana (pilot) ponoči v zraku, zgubi vsako pravo orijentacijo. Ima sicer pred seboj na letalu razsvitljen kompas, ta mu kaže dobro zračno smer, a ne one, v kateri se letalo resnično nahaja. Z letalom se namreč vedno igračkajo močnejši ye-trovi. Po dnevu se pilot lahko bori z vetrovi, ker ima poleg kompasa tudi natančne karte, po katerih ugotovi z lahkoto, kje se ravno nahaja. Ker je orijen taci j a v noči potom kart nemogoča, so zgradili po večjih mestih posebne svetilnike, ki so kažipot letalom. Ako pa objame nočno temo še megla, potem od rečejo tudi svetilniki. Za slučaje nepro-dirne nočne megle pomagajo pilotom radiopostaje. Vsako letalo ipia svoj naj boljši radio-aparat, ki je v zameglenih nočeh v stalni zvezi v nalašč za potni-
ška letala zgrajenimi radiopostajami po večjih mestih. Pilot vprašuje iz višine, kje da je in od zemlje dobiva zanesljive odgovore.
Največja nevarnost v zameglenih nočeh je takozvano »stransko spodrkava-nje«. V hudi megli in v noči zgubi pilot čut za ravnotežje. Krmilar ne zna, ali leti letalo pravilno v čisto vodoravni smeri, ali se je nagnilo na stran. Ako bi se nagnil aeroplan prehudo na stran, bi zgubil v zraku ravnotežje in zdrčal na tla. Za odstranitev omenjene nevarnosti še imajo posebno varnostno napravo, ki se imenuje »ginorektor«. Ta aparat je pritrjen pri sedežu pilota, raz sve.tljen v noči in kaže natanko in zanesljivo, ali frči aeroplan vodoravno ali poševno.
Danes je vožnja v potniškem letalu tudi v najbolj megleni noči bolj varna nego n. pr. na morju ali vrvlaku.
■iim w iiubiih ■— n < ¡---rsj -r- i ii—muk m iriaanm», temaae«.-H-. tjjlciioai m mi mi■■
mu istfigc.
»Iz zgodovine, življenja in delovanja kapucinov.« Knjiga v obliki Mohorjeve knjižnice in v obsegu šestih pol, tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju, je ravnokar izšla v založništvu kapucinskega samostana v Celju. Dobi se v vseh knjigarnah in kapucinskih samostanih. Ta knjiga se je spisala kot prispevek k 400 letnemu jubileju, odkar se je bil kapucinski red kanonično ustanovil. V nji se opisuje zgodovina, življenje in delovanje kapucinov, da se slovenska javnost bolje seznani g prezaslužnim redom, da spozna njega slavne člane in se prepriča, koliko so se kapucini ves čas svojega obstanka trudili v božjo čast in blagor človeštva. Knjiga stane broš. 8 Din, vez. 13 Din.
""Tbtnlca uredništva.
Mozirje: Dopis je brez podpisa, zato ga ne moremo objaviti. — V tej številki nepriobčeni dopisi pridejo na vrsto pri-hcdnjičT
Vojskovodja turškega kalifa Mustafa
je premagal Grke in njihovega cesarja. Ukazal je ujetega cesarja pripeljati pred se in ga vprašal, kaj pričakuje od zmagovalca. — »Če se vojskuješ kot kralj, me pošlji domov; če se vojskuješ kot trgovec, me prodaj, če se vojskuje8 kot mesar, me ubij!« je odvrnil cesar. Turški zmagovalec je poslal cesarja do mov brez odkupnine.
Maršal Launes je predstavil Napoleonu častnika, ki je bil znan strahopetec in trdil o njem, da ima kroglo v telesu. »Ta kroglo v telesu?« se je smejal Napoleon. »Edino, če jo je požrl.«
Član malteškega reda sa je hvalil pred cesarjem Leopoldom II.: »Imamo trojno zaobljubo: siromaštva, devištva in pokorščine.« — »Kolikor vem«, Je odvrnil cesar, »imate tudi Se četrto, namreč obljubo, da ne izpolnujete noben» prvih treh obljub.«
Vaški brivec ln cesar. Ko je potoval okrog cesar Jožef II., je stopil v vaško krčmo in se pustil obriti od gostilničarja, ki jo bil obenem tudi brivec. Brivec si je pljunil na roke, razmazal milo in ga namazal po licu. Ko ga je obril, j« cesar pripomnil: »Kaj ste tako neuljud-ni, da ne vzamete malo vode?« — Brivec se je odrezal: »No, tako sem obril !• vas, ker ste tujec. Drugemu vaščanu pa kar pljunem v obraz.«
Kmetje in muzej. Nekje v naši lep! Sloveniji so zadeli pri odkapanju cestnega klanca na veliko okostje, ki je bilo iz predpotopnih časov. Sklenili so, poslati te kosti v muzej, a znali niso, kako. Kosti ni bilo mogoče radi velikosti spraviti v nobeno vrečo. Tedaj so po gruntali pravo. Razbili so kosti na drobne kose, jih zložili v vreče in poslali predzgodovinsko najdbo v muzej.
Strah. »No, glejte, kočijaž, kako vendar to, da se boji vaš konj tako malega pseta?« — »Gospod, kako bi ga ne bilo strah, ko pa je pes šintarjev.«
Na sodišču. Sodnik: »Najprej vas mo ram podučiti o važnosti prisege.« — Obtoženi: »To nijpotrebno, gospod sodnik. Pred nedavnim časom sem odsedel v ječi dve leti radi krive prisege.«
Ni za pekel. Župnik je govoril kmetom v cerkvi in ostro obsojal: pijančevanje, skopost in nečistost. Povdarjal je posebno kazni, ki čakajo zakrknjene grešnike in zavpil: »Vsi taki grešniki bodo trpeli večne muke, predragi, oni pridejo v pekel, kjer bo jok in škripanje z zobmi!« — »Hvala Bogu«, se oddahne eden poslušalcev, »jaz nimam niti enega zoba, torej nisem za pekel.«
Nežna obzirnost. Mlad bančni nastav ljenec je rekel: »Mi bomo obvestili le ravnatelja, da je pobegnil blagajnik.«
—	Starejši je svetoval: »Mi mu bomo sporočili to vest po knjigovodji, ki jeclja.«
Beca in štorklja. Markec (pet let) in Jerica (4 leta) stojita ob robu travnika in opazujeta štorkljo, ki lovi in mrcva-ri žabe. Naenkrat začne žival klopotati s kljunom. Jerica zbeži od strahu in za-kliče Markcu: »Teci z menoj, ker sicer te bo kljunila še v nogo!« — Junaški Markec ostane čisto miren in odgovori: »Nam moškim ne stori štorklja nič.«
Mlajši ali starejši. Bolnik stoka napram zdravniku, da mu pač noče postati boljše. »So pač leta«, meni doktor, »jaz vas ne morem napraviti mlajšega.«
—	»Tega nikakor ne zahtevam«, odgovori bolnik, »vi bi me morali napraviti le za 10 let starejšega.«
Cen€ in S€fm$Ka porofiia.
Mariborski trg dne 9. marca 1S29. Na mariborski trg dne 9. marca so pripeljali špeharji 88 vozov s 368 komadi zaklanih svinj, 26 vozov sena, 14 vozov otave in 6 vozov slame. Svinjsko meso je bilo po 15 do 27 Din. Seno po 120 do 160 Din, otava 130 do 160 Din, slama po 80 do 100 Din. Krompir so prodajali po 1.50 do 2 Din, čebulo 4 do 5 Din, pšenico po 3 Din, rž po 2 do 2.50 Din, ječmen po 2.25 Din, oves po 1.50 Din, koruza po 2 do 2.50 Din, ajda po 2 Din, fižol po 6 do 7 Din. Kokoši so bile komad po 32 do 45 Din, gosi po 80 do 100 Din, purani po 90 do 120 Din. Mleko je po 3 do 3.50 Din, surovo maslo po 40 Din, jajca po 1.50 do 2 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. marca 1929 je bilo pripeljanih 111 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči od 7 'do 9 tednov komad 250 do 280 Din, od 3 do 4 mesece od 300 do 450 Din, od 5 do 7 mesecev 480 do 550 Din, 8 do 10 mesecev od 580 do 750 Din, 1 leto stari 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din.
Žitni trg. Cene deželnim pridelkom v Ljubljani (vse samo ponudbe, slovenske postaje, pl. 80 dni, dobava promptna): pšenica bč. 80 kg 2% 297.50—300, marec 302.50—305, april 305 do 307.50, maj 310—312.50, moka Og vagon blago fk. Ljubljana, plačljivo po prejemu 420—425, sor-žica 50% rži in 50% pšenice, franko Domžale 885—290, alplatska koruza 348, Jello\v ocar. 320, bč. 312.50—315, bač. času primerno suha 310— 312.50, ječmen bač. ozimni 330 do 332.50, oves
bač. 292.50—295. Zaključkov ni bilo. Tendenca mirna. — Novi Sad. Pšenica: bč. 245—247.50, par. Vršac 240—242.50, sr. 247.50—252.50. Oves: 247.50 do 252.50. Koruza: 265—270, 3. 267.50 do 270, 4., 5. 280—285, sr. 265—270, ar. 3. 267.50 do 270, 4, 5. 280 do 285. Rž 237.50—242.50. Ječmen 255—260, pol. 270—280. Moka: Og 342.50—352.50, št. 2 322.50 do 332.50, št. 5 302.50—312.50, št. 6 280—285, št. 7 267.50—272.50, št. 8 207.50—212.50. Otrobi: 182.50 do 185. Promet: 16 in H vagona pšenice, 36 koruze, 5 moke, 2 otrobov. Skupaj 59 in Vi vagona.
Lieencovanje in premovanje bikov za občine mariborskega okrajnega zastopa v letu 1929. Licencovanje in premovanje se bo vršilo po sledečem redu: dne 18. marca ob 9. uri v Mariboru pri gostilni »Mesto Trst« na Tržaški cesti; istega dne ob 14. uri v Slivnici pri gostilni g. Lesjaka. — Dne 20. marca ob 8. uri pri Sv. Lovrencu na Pohorju pri gostilni g. Koder; istega dne ob 14. uri v Rušah pri gostilni Josipa Mulej. — Dne 26. marca ob 8. uri v Jarenini pri gostilni Cvilak; istega dne ob 10. uri v Št. Ilju v Slov. gor. pri gostilni Dimnik; istega dne ob 12. uri na Pesnici pri gostilni Kerenčič in ob 14. uri v Zgornji Sv. Ivungoti pri gostilni Senekovič. — Dne 27. marca ob 9. uri v Mariboru na sejmišču; istega dne ob 15. uri v Selnici ob Dravi. K li-cencovanju se smejo pripeljati le v o-kraju dovoljene pasme. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, katerega je izdal in razposlal na občine mariborski okrajni zastop.
Enodnevni tečaj za rez v vinogradu na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši v soboto, dne 16. marca t. 1., od 8. do 18. ure, ne pa, kakor je bilo nekje pomotoma objavljeno, 18. marca t. 1.
Sadjarski tečaj Kmetijske podružnice v Slov. Bistrici se vrši dne 21. in dne 22. marca in sicer v 5. razredu osnovne šole. Predavanje se bo vršilo dopoldne od 8. do 12. ure, praktične vaje pa popoldne od dveh naprej v sadonosniku kmetijske podružnice. Obravnavalo se bo negovanje sadnega drevja, precepljanje in škropljenje z arborinom in drugo. Ob ti priliki se bo tudi pokazalo v podružničnem vinogradu, kako je treba trte rezati z ozirom na poškodbe po mrazu. Prijave sprejema načelnik. Priporoča se, da si potrebno orodje vsak sam seboj prinese. — Dne 17. marca ob desetih dopoldne se vrši v hotelu Beograd predavanje o uporabi umetnih gnojil.
Strokovno predavanje o letošnji rezi v Št. Ilju v Slov. gor. V nedeljo, dne 17. marca, po rani in pozni božji službi priredi domača kmetijsko-nadaljevalna šo la v Slovenskem domu strokovno predavanje o letošnji rezi in oskrbi vinske trte. Predava jareninski rojak kmetijski inžener gospod Ivan Supanič. Ker je trta vsled mrazu silno močno pozebla, je nujno potrebno, da vinogradniki vedo, kako postopati ž njo pri letošnji rezi.
Vinarska podružnica Ormož priredi v nedeljo, dne 17. t. m., dva vinogradniška tečaja, kjer se bo v glavnem obravnavala rez po vinarskem nadzorniku g. Zupancu. Zbirališče ob 8. uri v ivanj-kovski dvorani, ob 14. uri pa v gostilni v Jeruzalemu. Ker je veliko trt pozeblo,
bo rez letos najglavnejši posel, pridite torej vsi vinogradniki in viničarji!
Mala Nedelja. Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo bo v nedeljo, 17. marca priredila v Društvenem domu dve zelo poučni predavanji. Predavanji bodeta brez vstopnine, prvo takoj po rani maši, drugojj pa po večernicah. Vabljeni so vsi, moški in ženske, staro in mlado!
USTANOVITEV ŽIVINOREJSKE IN
MLEČNOKONTROLNE ZADRUGE V ŠT. JURIJU OB JUŽNI ŽEL.
V soboto, dne 2. marca 1929, se je povabilo na kmetijsko šolo člane živinorejskega odseka in druge interesente, da sklepajo in podajo svoje mnenje glede preosnovitve živinorejskega odseka, oziroma glede ustanovitve živinorejske zadruge. Kljub ostri burji se je odzvalo povabilu 60 udeležencev. Zborovanje je otvoril predsednik živinorejskega odseka, ravnatelj kmetijske šole gospod inž. Petkovšek, ki je bil izvoljen tudi za predsednika zborovanja. Najprej nam je temeljito pojasnil namen zadružništva v splošnem, osobito pa o namenu živinorejskih zadrug. Na-glašal je, kako važnost polaga i kmetijsko ministrstvo i oblastni odbor na živinorejske zadruge, kar je najbolj razvidno iz v ta namen določenih zneskov. Gospod inž. Kropivšek je izvajal, da že vpogled na dosedanje delo živinorejskega odseka nam daje zagotovilo za dobro uspevanje zadruge. Pri glasovanju se je večina navzočih izjavila za ustanovitev živinorejske zadruge in jih je takoj 43 pristopilo. Vršile so se nato volitve načelstva in so bili izvoljeni: za načelnika inž. Petkovšek, za odbornike pa gospodje: inž. Franjo Kropivšek,. M. Kroflič, Črnolica; Jurij Šumej, Nova-vas; Ivan Čater, Brezovje; Josip Zdol-šek, Podgorje in Blaž Urleb, Lokarje. Določila se je tudi rodovniška komisija, ki bo pod vodstvom živinorejskega strokovnjaka gospoda inž. Kropiv-šeka pregledala in ocenila za vpis v rodovnik sposobno živino.
Sklenilo se je tudi, da ostanejo še naprej zato že določeni kontrolni asi-stentje.
Načelnik gospod inž. Petkovšek je na to obrazložil še pravilnik mariborskega oblastnega odbora o pospeševanju travništva in o napravi vzornih gnojišč, ter pozival navzoče, da se v čim večjem številu poslužijo danih ugodnosti. Gospod inž. Kropivšek je pa navedel podatke o letni množini mleka kon troliranih krav za preteklo leto. Po zaključku zborovanja so si udeleženci o-gledali še hleve in druge zanimivosti v zavodu.
Na oblastni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni žel. se vrše letos naslednji dva dnevni tečaji: 1. Tečaj za oskrbovanje in krmljenje živine, dne 20. in 21. marca. 2. Tečaj za molžo, oskrbo mleka in napravo domačega sira dne 22. in 23. t. m. 3. Tečaj za precepljevanje in oskrbo sadnega drevja dne 3. in 4. aprila. 4. Tečaj za precepljevanje in oskrbo sadnega drevja specijelno za učitelje dne 8. in 9. aprila. 5. Tečaj za zelenjadarst-vo, specijelno za učiteljice, dne 15. in 16. aprila. 6. Tečaj za zelenjadarstvo za
druge dne 19. in 20. aprila. — Prva dva tečaja se vršita zaporedoma, da tvorita celoto in je najbolje, da udeleženci osta nejo pri obeh. Primerna sta zlasti za kmetske sinove in hčere ter kmetske pomočnike in posle, katere naj v lastnem interesu dajo gospodarji v tečaj. Sadjarski tečaj in vrtnarski tečaj za učitelje sta primerna zlasti za one učitelje, ki predvidevajo letos obiskovati osemtedenski učiteljski kmetijski tečaj. Stanovanje na zavodu je brezplačno, prehrana stane dnevno 10 Din, za učitelje 12 Din. Udeležba naj se prijavi pravočasno po dopisnici.
Občni zbor Gospodarske zadruge v Šmarju pri Jelšah. Dne 24. svečana se je vršil pri nas redni občni zbor Gospodarske zadruge ob jako številni udeležbi članov, ki je pokazal, da se ljudstvo jako zanima za zadružništvo. Iz poročila in računskega zaključka je razvidno, da je zadruga kljub temu, da je bila zgrajena na ruševinah Kmetijskega in kons. društva, ki je šlo v konkurz, jako lepo napredovala in je obenem ljudstvu jako veliko koristila, ker s svojo trgovino drži cene nazaj, tako da imajo tudi tisti korist od tega, ki v zadrugi ne kupujejo, ker so na ta način tudi trgovci prisiljeni, vzdrževati nizke cene. Za načelnika je bil izvoljen gospod Golčman Jurij, žu pan okoliške občine. Njegovo ime in sloves jamčita, da bo zadruga v bodoče še bolj napredovala. Ostali odbor je ostal po večini isti. Potrebno pa je, da vse naše ljudstvo spozna koristonosnost zadruge in jo podpira, ker ta nima namena in je tudi nemogoče, da bi si kdo pri njej napravil osebne dobičke, temveč je njen edini namen, da koristi ljudstvu. Zato, kmetje in delavci, kupujte vse svo je potrebščine v zadrugi in vse svoje pri delke prodajte njej, ker čimbolj se bode promet zvišal, tem nižje cene bo zadruga lahko pri prodaji vzdrževala, oziroma bo za pridelke lahko plačala tem višje cene.
V Šmartnem ob Paki se bo vršil ^običajni letni živinski in kramarski sejem dne 22. marca, to je na cvetni petek. — Zveze z vlaki na vse strani so zelo u-godne.
Nos umi m mm.
Generalna direkcija carin je izdala poročilo o zunanji trgovini naše države, to je o njenem izvozu in uvozu. Izvoz iz naše države je šel v te-le države ter je znašal v milijonih dinarjev:
Italija [Avstrija Nemčija Češkoslovaška Madžarska Grčija Francija Švica
Te številke spričujejo, da naša država največ izvaža v Italijo, kamor gre E6% vsega našega izvoza; napram letu 1927 se je v preteklem letu naš izvoz v Italijo dvignil skoro za 100 milijonov dinarjev. Na drugem mestu je Avstrija, vendar je opažati od leta do leta padanje našeera izvoza v sosedno Avstri-
1926	1927	1928
1960	1590	1680
1609	1449	1153
742	679	779
939	727	580
370	488	567
578	620	535
189	176	246
296	216	200
jo. Naš izvoz v Nemčijo je preteklo leto nekoliko porastel, kakor tudi v Madžarsko in Francijo. Padel pa je, in to jako znatno je padel naš izvoz v Ceho-slovaško,
Uvoz v našo državo pa je prišel iz teh držav ter znašal v milijonih dinarjev: 1926 1927 1928 Češkoslovaška 1427 1399 1402 Avstrija	1532 1424 1354
Nemčija	918 899 1066
Italija	1054 940 939
Madžarska	354 358 520
Anglija	439 511 446
Zedinjene drž. 309 255 385 Francija	353 318 353
Kar se tiče uvoza v našo državo, stoji sedaj na prvem mestu Čehoslovaška, a prej je bila Avstrija. Narašča tudi uvoz iz Nemčije, Madžarske in iz Zedinjenih držav Severne Amerike. Uvoz iz Italije je nekoliko padel, iz Francije in Anglije pa je skoro na isti višini kakor leta 1926.
Mudim se tudi letos že več tednov v Niirnbergu in zasledujem vzroke nepo-voljne trgovine. Prav rad bi naše hmeljarje potroštal in želel bi jim boljšo bo dočnost, osobito ker so bili dohodki zad njih dveh let prav nezadovoljivi in pičli, pričakovati pa ni, da se razmere v doglednem času izboljšajo, vsaj pa toliko časa ne, dokler ne bodo hmeljarji postali pametnejši.
Z letošnjim letom stopi v Nemčiji v veljavo provenjenčni zakon v zaščito njihovega hmelja, da še več, ti produ-centi vstrajajo na tem, da se uporablja izključno njihov hmelj in če jim to uspe, bodemo še hujše prizadeti z našim hmeljem, tudi se dela na to, da bi se prepovedala tranzitna skladišča, kar bi bila posledica, da bi prišel naš hmelj le še za eksport v poštev, kar bi imelo za posledico, da bodo cene še bolj tlačene in bo sploh otežkočeno vnovčiti naš hmelj.
Da preprečimo to nevarnost vsaj deloma, bo nujno potrebno troje: prvič, pod vsakim pogojem se moramo sprijazniti s plugom in kopačo in pomočimo polovico hmelja vun. Dokler bode nad-produkcija v hmelju, je vsako izboljšanje cen docela izključeno. V prvi vrsti so v to poklicani večji producenti, dalje pa oni, kateri nimajo lastne zemlje, in končno naj plug poseže v ona hmelji šča, katera ne donašajo žlahtnega hme lja, ker v bodoče bo mogoče le kvalitetni hmelj vnovčiti.
Če znižamo produkcijo na polovico, potrebujemo za to polovico manj zemlje, hmeljovk, gnojil in polovico manj produkcijskih stroškov, a naša trgovina bo šla gladko in bomo dosegli naj-manje toliko izkupička, kakor če bi pri delali še ono nepotrebno polovico, katera bi bila le balast.
Nujno potrebno je, da delamo z vso silo na to, da dobimo provenijenčni zakon, da se ne bo izrabljal naš hmelj po dosedanji metodi. Upam, da je ali da bo vsaj prišlo Hmeljarsko društvo do prepričanja, dk je obvezno signiranje življenskega pomena za obstoj in dober glas našega hmelja.
Tudi organizacije hmeljskih prodajnih zadrug in podružnic ne bo mogoče več prezirati, če hočemo ostati hmeljarji. Ne vsiljujem svojih modrosti nikomur, vsak naj ravna kot misli, da je prav. Povdarjam pa že danes, če se ne bomo prilagodili položaju, bode prišlo prej ali slej do poloma. Tudi naši odjemalci se strinjajo s tem, da znižamo našo produkcijo in se celo čudijo, da se ne najde takih činiteljev, da bi hmeljar je pripravili do znižanja produkcije. — Preteklo sezijo smo bili prav občutno varani glede žetve. Veliko se je pisarilo, da je produkcija mnogo manjša in da bomo naš hmelj lahko po dobrih cenah prodali, kar je imelo za posledico, da je marsikateri hmeljar nasedel in ima še danes neprodan hmelj. Da je tako pisarjenje škodljivo, ni potreba še posebej povdarjati. Umestno bi pa bilo, da nosi sleherni članek v časopisju pod pis poročevalca, kakor sem to že svoj-čas predlagal na občnem zboru Hmelj, društva, kateri predlog pa ni našel od strani vodstva razumevanja. Letošnja produkcija je bila za okroglo 150 tisoč stotov večja kakor v letu 1927 in to je glavna posledica nepovoljne trgovine. Dokler bo nadprodukcija v hmelju, je vsak up na boljše cene povsem izključen, kar naj služi v vednost.
Josip Petrič v Nurnbergu.
Maribor. Na Jožefovo, dne 19. marca, zvečer ob osmih, bo v Unionovi (Götzovi) veliki dvorani velika slavnost naših Orlov in Orlic, ta-kozvana akademija. Vabimo vse naše prijatelje, da gotovo pridejo in naj vsak še povabi svoje znance in prijatelje na to izredno slovesnost. Vabljeni tudi okoličani I — Nekaj novega za Maribor. V cerkvi sv. Alojzija na Glavnem trgu priredi sloviti slovenski jezuit-pridigar č. g. pater Ivan Zore v času od 11. do 16. marca posebne pridige (verske konference) za moške. Te pridige so namenjene gospodom za postni čas. Pridige se vršijo vsak dan ob 8. uri zvečer. Kdor ni dobil vabila za vstop, naj se oglasi v bogoslovju. — Občinski proračun mesta Maribor se bo obravnaval jutri v četrtek pri obč. seji. Proračun poprej ni mogel biti gotov, ker še ni bilo natanko ugotovljeno, koliko bo mestna občina v letu 1929 dala za razne nove zgradbe. Zanimivo je, da sedaj vse bivše stran ke sporazumno delujejo v občinskem svetu in v odsekih, le rdeči socijalisti še naprej delajo zgago. V tej seji se bo tudi natančneje določilo o zgradbi nove pešpoti od državnega do železniškega mostu na desnem bregu Drave, o katerem smo že v »Slovenskem Gospodarju« pisali. Občina tudi misli popraviti plotove in druge naprave na mestnem pokopališču v Po-brežju. — Novo pokopališče frančiškanske žup nije na Pobrežju je sedaj končnoveljavno ugod no rešeno. Oblast je priznala frančiškanski fa-ri pravico ustanovitve svojega lastnega pokopališča. Vič. gospod župnik Valerijan se je veliko trudil v tej stvari in je končno vendar le zmagal. — Zvonolivarna Bühl v Melju se je preustrojila v tovarno kovin in litin. Vlivala bo še naprej tudi zvonove. Lastnika sedanjega preurejenega podjetja sta inž. J. Bühl in tovarnar inž. Lenhard. — V studencu našel smrt. Strašne smrti je umrl delavec Ivan Zelenko v Pobrežju, Pri kopanju studenca se je nenadoma sesula prst in zgornji del betona, ko je bil Zelenko približno dva in pol metra globoko v zemlji. Rešitev je bila nemogoča. Debele cementne plasti in blato, ki se je neprestano si-
palo na Zelenka, ga je zadušilo in popolnoma Stisnilo. Tovariši so se .sicer trudili na vse mogoče načine, da bi rešili nesrečneža, a bilo je vse zamanj. Po dolgem trudu so izvlekli Zelenka mrtvega iz vodnjaka. Ta slučaj naj bo iopet svarilo pri takih delih, naj bodo podjetniki in delavci skrajno pazljivi in previdni.
S strehe je padel 451etni hlapec Martin Sever, ko je spravljal sneg s strehe na hiši na ;'Aleksandrovi cesti 41. Nenadoma se mu je zavrtelo v glavi, zgubil je ravnotežje in že je bil 4a tleh. K sreči je padel na sneg ali vendar je bil težko poškodovan. — Mnogo se bo v letošnjem letu zidalo v Mariboru. Poleg zadnjič o-pisanih novih zgradb, pri katerih bo sodelovala mestna občina, se oglašajo vsak dan še novi načrti za zgradbe. Zidal bo stanovanjsko hišo strojevodja Miha Oman v Radvanjski cesti. Nadalje na Tržaški cesti zakonska VVeltze-bach Ivan Firinger ter še več drugih. Zidarji in tesarji bodo imeli dovolj dela v Mariboru. — Zmrznjene ribe v Dravi. V soboto zjutraj so pri dravskem brodu našli v veliki plošči ledu (■Ive veliki zmrznjeni ribi. Najbrž je bila ledena plošča vržena v Dravo pri Fali ali pa iz kakega ribnika. — Mraz je v mariborskih vrtovih poškodoval breskve in marelice. Rodna očes-ča so mnoga zmrznila in so črna. — »Slovenski Gospodar« je pridobil zadnje tedne v Mariboru med obrtniki, delavci in drugimi mnogo nvih naročnikov. Še sedaj se vsak dan javljajo novi. To je lepo znamenjel Priporočamo prijateljem, da pridobivajo nove naročnike še posebno med onimi, ki si ne morejo naročiti »Slovenca«. Naročnina za »Gospodarja« znaša četrtletno samo 9 Din. Plača se naročnina v Cirilovi tiskarni.
Razvanje. Bridka smrt je ugrabila v četrtek, Sne 28. februarja, sedemletno hčerkico Ivano tBelofiga. — Tukajšnje gasilno društvo je vpri-iorilo v nedeljo dne 9. t. m. gledališko predstavo »Babilon«.
Tišje. Malokedaj se oglasimo mi s tega ?ane-jmarjenega tinskega Pohorja. A sedaj pa se ven .Sar moramo. Ker smo dobili celo »radio«, a Jtjpgve kaka reč to tudi ni, ker niso vsi zadovoljili z njim. Sedaj bo menda tudi čas, da bi sneg »kopnel. Kakor se vidi, še ne bo kar tako šlo i njim, ker ga je še zelo veliko. V zametih še posebno. Bralno društvo se je že začelo gibati. Ljubi »Slovenski Gospodar«, ko bi ti prišel vsak dan, pa bi še bilo premalo!
Jarenina. K večnemu počitku je bil sprem-ljen 79 let stari Ivan Ploč iz Poličke vasi. Bil je pošten, veren mož in dober oče. Dvajset let je bil železniški delavec. Naj v miru počiva!
Sv. Trojica v Slov. gor. Tužno so zopet doneli tvonovl in oznanjali po vsej župniji žalostno vest da je mirno v Gospodu preminul naš dober gospodar, oče, ded in praded Jakob Ferlan. Dosegel je častitljivo starost 85 let. Bil je skoro ■do zadnjega še vedno čil in zdrav in skozi vse Svoje življenje veren katoličan, poleg tega škofi dolga leta naročnik »Slovenskega Gospodarji«. Njegovo splošno priljubljenost pri svojih Božupljanih je pokazal njegov pogreb, ko se je kljub slabim in zasneženim potem razvil krasen sprevod, kakoršnega že dolgo nismo videli. BJagega pokojnika ohranimo v dobrem spominu, njemu pa naj Bo žemljica lahka!
Sv. Jurij t Prekmurju. Tukaj imamo novo lupno cerkev. Še lepSa bo, ko dobimo novi ol-,$&r in prižnico. Blagoslavljali Jo bomo v maju 'i 1. Marijino družbo tudi imamo, ki pa bolj $o malem napreduje. Zima j« tukaj že ponehala. Največji mraz je bil — 33 stopinj G. Zal *je zmrznil neki starejši človek, ki se zdaj bori f bolnici s smrtjo. So mu mogli noge in prste lila rokah odrezati.
SredlSfo ob Dravi Pri nas j» bilo letos porojenih 14 parov. Od kraja so rekli, da bo čuda uVellko porok, pa ni bilo take sil». Za Obrež smo je pač malo bali, da nam tam vse uide v zakonski jarem, pa so ai nekateri še premislili In jpciložili. Tudi pri porokah ni bilo brez nezgode. Sicer nismo praznoverni, res pa je, da so imeli
Syatje, ki jih je doletela številka 13, veliko smo->. Ženin gospod M. Masten je tik pred poroko
nevarno zbolel. Mesto da bi peljal nevesto pred oltar, pa so morali njega prepeljati v bolnico v Ormož. Povabljeni pa so imeli potem gostijo brez ženina. Kaj hočete! Vse je bilo pripravljeno, pitane živali ne samo zaklane, ampak tudi že pečene, je bilo treba pač pospraviti. Nevesta M. Kočevar, vzorna družbenka Marijina, je junaško prenesla to težko preizkušnjo. Hvala Bogu se je zdravje ženinu v par tednih izboljšalo in se je že izvršila poroka. Ženin gospod Volaj M. nam je odpeljal nevesto, vrlo cerkveno pevko in družbenko Marijino Rozino Štamberger v sosednjo župnijo. Tudi ni šlo gladko. Ko sta bila že oklicana, pa je prišel na ženina poziv k orožnim vajam in poroka se je morala preložiti v postni čas. Smilili so se nam letos ženini, ki so trepetali od mraza, še bolj pa neveste. Vsa čast jim, da so kljub hudemu mrazu prihajali v cerkev. Nekatere dni skoro ni bilo drugega v cerkvi ko ženini in neveste. Ker jim ni bila s cvetjem in rožami posuta pot v zakon, pa jim želimo tembolj, da jih zanaprej spremlja zadovoljnost in blagoslov božji v srečnem družinskem življenju. Svetujemo in priporočamo pa vsem mladim gospodarjem in gospodinjam, da povabijo v svojo hišo, kjer ga še ni, dobrega starega pirjatelja in svetovalca »Slov. Gospodarja«! Ta vam bo marsikaj koristnega, pa tudi zanimivega povedal vsak teden. Tudi naj vsi preskrbijo za svoje hiše dobrih knjig. Naj ne bo družine v celi župniji brez Mohorjevih knjig! Število naročnikov je letos lepo naraslo, a je še premajhno za razmeroma veliko župnijo. Objavili bomo, za koliko smo napredovali.
Cezanjevci pri Ljutomeru. V Noršincih je 2. marca t. 1. umrla gospa Marija Vaupotič, po-sestnica in gostilničarka. V svoji poslednji volji se je spomnila tudi raznih društev; tako je našemu gasilnemu društvu naklonila 500 Din. Zahvaljujemo se gospodu Marku Vaupotiču, da je poslednjo voljo svoje soproge tako vestno izpolnil, blago dobrotnico našega društva pa bomo ohranili v hvaležnem spominu!
Dobrova pri Ormožu. Tukaj je v nedeljo, 24. svečana nagloma umrl posestnik Franc Krista-nič. Dobil je ozebline, sl s tem zastrupil kri in posledica je bila nagla smrt. Kot se vidi, se Je letošnjo zimo smrt spravila posebno na stare ljudi in jim kliče, da naj se pripravijo za potovanje!
Sv. Urb&n pri Ptuju. V soboto, dne 2. marca, smo izročili materi zemlji telesne ostanke pokojnega Janeza Čeh, bivšega veleposestnika iz Destencev. Umrl je v visoki starosti 79 let. Če o kom, se je o njem lahko reklo, da je bil mož stare, kremenite krščanske in slovenske korenine. Zato so se tudi radi v njegovi hiši zbirali gospodje duhovniki in Je vsakemu ostal še po njegovem odhodu od tukaj v blagem spo minu. V svoji večletni težki bolezni je zmiraj bil oni dobrodušni in globoko veren mož. Niso se slišale pritožbe iz njegovih ust in Je dal tudi v bolezni posvetiti celo hišo presv. Sj-cu Jezusovemu. Kot bivši predvojni čez 251etni župan občine Destenci nI nikdar klonil glave pred ptujskimi nemškimi, oziroma nemšku-tarskimi uradniki. Bil je v predvojnem času eden tistih redkih žuapnov, ki so se zavedali slovenskega jezika in tudi pri oblastih pokazali svojo narodnost. Zato, ker je bil mož, katerih slovenski narod potrebuje in ob smrti pogreša, smo s« kljub hudi zimi zbrali od blizu in daleč, da mu izkažemo zadnjo čast na pokopališču, kjer smo se vsi z bridkostjo ločili od njega. Zatorej, dragi Janžek, bodi TI žemljica lahka in naj Ti ostane med nami na Tebe blag spomin!
Sv. Marko niže Ptuja. Dne 25. februarja je po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla tukajšnja po-sestnica in gostilničarka gospa Marija Rožmarin, rojena Čeh, v najlepši dobi svojega življenja, stara šele 28 let. Za njo žaluje njen soprog, mati, stari oče in drtigi sorodniki ter mnogoštevilni župljani, ki so že pri pogrebu pokazali, da a,o jo radi imeli, saj je bila napram bližnjemu dobra, skrbna in priljubljena
gospodinja. Naj v preranem grobu v miru počival
Prerod-Polenšak. Morda kdo poreče, kje pa de je ta kraj, da mi je neznan? To je nekak mejnik med polensko in marjetsko faro ter j« menda najvišja točka naže župnije in ima krat sen razgled daleč na okoli. Med vinskimi kleti mi ja tudi več lepo zidanih hišic, med katerimi Je tudi bil dosedanji dom naše pridne, vrle ia od vseh čislane mladenke, katera se je letos od ločila v zakonski stan in nam je mahnila preko farne meje v marjetsko župnijo. S svojim tihim, mirnim, poštenim in vzornim življenjem in s svojo postrežljivostjo si je pridobila prijateljstvo vsakega Pogrešali jo bodo pač najbolje vsi sosedni otroci, katerim je bila kakor prava mati. Imela je posebno rahločutno in dobrohotno srce do otrok. Tebi, mlada, pridna nevesta, želimo prav mnogo srečnih, veselih, zadovolji nih in krepostnih dni!
Cadram. Grob se za grobom vrsti . . . Skoro neprenehoma poje Zadnje čase naš mrtvaški zvon. Umirajo predvsem stari očetje in mai tere, ki jih je letošnji mraz zadel preveč živo. Med važnejšimi bi morali omeniti uglednega starega očeta Franca Golčerja iz Malahorne, ki je bil eden izmed ustanoviteljev naše posojilnice. Bil je pristna kmečka korenina, izrazit narodnjak v časih narodnih bojev in zelo skrben gospodar. — Zadnji teden pa smo po« premili na poslednji poti daleč preko mej konjiškega okraja znano in spoštovano gospo Frančiško Kunej. Blagopokojna je nad 30 let s krepko roko sama vodila obširno veleposest-vo in priljubljeno restavracijo v Oplotnici. Za njo so žalovali v prvi vrsti poleg sorodnikov reveži in siromaki, katerim je ona bila prava mati. Bila je to žena dela, globoke vere in izredno dobrega srca. Njeno pošteno delo ji je prineslo ugled, ki ga je uživala daleč naokoli. Njena globoka vera jI je bila velika opora v, mnogih, težkih preizkušnjah življenja, poseb« no v zadnji težki bolezni. Njena dobrosrčnost pa Ji je naklonila mnogo prijateljev in trajen spomin. Žalovala bodo za njo posebno razna društva, pred vsem gasilno društvo in Orel. Vkljub izredno slabemu zimskemu vremenu je bila njena zadnja pot nad vse častna. Mno« go odličnih osebnosti Jo je zadnjič počastilo, šolska mladina z učiteljstvom je hotela pokazati svojo hvaležnost do rajne, Orli s svojim praporom in gasilno društvo s svojimi plame-nicami pa so dvignili pestrost sprevoda. Ob' odprtem grobu se je od rajne poslovil z vzvišenimi, ganljivimi besedami domači gospod župnik Franc Hohnjec. Malokatero oko je o« stalo suho, ko smo se poslavljali od rajne, in odhajali smo iz pokopališča z zavestjo, da ne more pokojne za dogledno dobo v Oplotnici nadomestiti nihče. Božji mir plemeniti duši!
Prihova. Smrtna kosa je zopet enkrat po dol« gem prizanašanju pobrala vzornega fanta, ena« ga izmed naših najboljših fantov Jakoba Siter^ ki Je dne 3. marca ob desetih izdihnil svojo bla go dušo, previden s sv. zakramenti. Bolehal ja že dalje časa na jetikl, kateri Je podlegel, ako« ravno bi še bil lahko živel več let, kajti star j« bil komaj 27 let. V najlepši dobi svojega mlin deniškega življenja Je zapustil svoje domače, posebno priletne starše, katerim je bil najbolj« ša opora na obsežnem posestvu. Njegovo občo priljubljenost Je pokazal od obilne množice ol>« iskani pogreb, ki se j» vršil dne 5. marca t. L Ostani Ti, preblagi Jakob, hvaležen spomin, preostalim bratom in sestram ter žalujočim staršem pa naše sožaljel
Sv. Peter ▼ Savinjski dolini. Izredno velika veselje sta pripravila šentpeterskemu prebival« stvu preč. gospoda ljubljanska jezuita FlorijaH Ramšak in Ivan Demšar s svojim osemdnev« nim bivanjem v naši sredini. Mrzla Je bila zi« ma, a verniki so trumoma prihajali poslušat govore, ki so razsvetljevali duha in greli srca. Lepo urejene skupine posameznih stanov so" prepevale mogočno in navdušeno ob prejemanju angelske hrane. Šempetrani so dejansko priznali, da so za nje misijonske ure res zlat» in srečne ure. Gospodoma misijonarjema prav
iskreni: Bog plačaj! — Zadnjo soboto je odšla k svojemu Bogu Ana Divjak, stara 81 let. Iz imovite in darežljive hiše doma, je bila od prve mladosti čisti cvet vernih, narodnih deklet. Nebeško veselje njeni duši! — Gospod graščak noviklošterski Onton Pollak je podaril revnim
Št. Petru težek voz premoga. Za plemeniti idar dal mu Bog srečo in zdravje!
Šmartno ob Paki. Razni časopisi, tudi naš »Slovenski Gospodar«, so poročali o ocllikova-toju zaslužnih slovenskih zadrugarjev, in med Jemi tudi našega odličnega gospoda župana, (voditelja posojilnice in kmetijska zadruge M. iSteblovnika. Ministrstvo jim je odkazalo zlate medajle, a spoštovanje in ljubezen, ki napol-nuje srca hvaležnih občinarjev, je tudi odlikovanje, ki pač presega vsako drugo. Ljublj. »Narodni Gospodar« čestita vsem odlikovanim pa tudi mi iz naše občine našemu Martinu prav iskreno, naj nam ga Bog ohrani mnogo let v blagor občine in zadružništva. — Imamo kako leto sem novo žensko organizacijo »Kolo jugoslovanskih sester«, ki je navadno bolj mestna in tržka rastlina, pa tudi pri nas v kmečkem in krščanskem ozračju dobro uspeva. Ljubezen do domovine in do bližnjega je njih geslo, ki ga skušajo praktično izvajati. To 'društvo je vprizorilo lep materinski dan, o-hranjuje in lepša naš spomenik za padle vojake ter je v velikem obsegu obdarovalo revne otroke v božičnem času. Predseduje mu gospa Kcroščeva.
Št, Janž pri Velenja. Strupeno mrzla zima s evojo smrtonosno roko je kosila letos med nami prav pogosto. Imeli smo že sedem pogrebov. Zlasti si jo izbirala svoje žrtve iz vrst starejših oseb, dve celo nenadoma. Zlasti naj omenimo 'Antona Zajca, ki je bil pri župnijski cerkvi na-¡vdušen zvonar, ki se še v dolgotrajni bolezni »i mogel ločiti od priljubljenega trijančenja. Bodi mu žemljica lahka! Dne 5. marca pa smo pokopali povsod priljubljenega Jožefa Lesjak, po domače Vrčana, v Prelski. Otroci kakor so-sedje so ga ljubili, to je pokazal pogreb. Poprej tiiša petja in veselja je postala hiša velike žalosti. Pevski zbor je ob hiši in grobu zapel primerni žalostinki. Rajnemu naj sveti večna luč, hudo prizadeto družino pa tolaži ljubi Bog!
it, Janž na Vinski gori. Pri nas letošnjo zimo ■elo bolehajo ljudje, posebno stari. Tudi umrlo lih je že pet v tem kratkem času. — Katoliško prosvetno društvo se vkljub hudi zimi pridno giblje. Kakor se sliši, nas misli dramatični od-*ek na spomlad presenetiti kar z dvema igrama in sicer »Krivoprisežnik« in »Dr. Štipko. fTudi Marijine družbenke nočejo zaostati in pripravljajo »Lurško pastarico«. Pevski odsek se tudi pridno vadi y petju in misli nastopiti z
novimi pesmami. In še celo godbeni odsek noče zaostati in nam hoče pri prihodnjih prireditvah pokazati nekaj novega. No, bomo videli, kateri bodo najboljši! Želeli bi tudi, da nam odbor preskrbi še kako predavanje o sadjarstvu za fante in za dekleta, o vrtnartsvu, kar bi bilo zelo potrebno, in da bi se tudi knjižnica izpopolnila, katera je še celo pomanjkljiva. Kaj pa z gospodinjskim tečajem, katerega smo se že toliko veselili, menda ni zamrznil? Bi bilo škoda! Tistim fantom in dekletam, ki pa še niso v našem društvu organizirani, bi pa zaklicali Le vsi v društvu, ker le v združenju je naša moč! Tam imate tudi poštene zabavfe in veselja zadosti in tudi dela, da boste tudi vi pokazali svoje zmožnosti, katerih imate dosti in da boste še tudi vi nam priskrbeli večkrat kako razvedrilo.
Gornja Ponikva. Pretekli teden smo p <;/.ili k tihemu počitku blago mamico Marijo Vasle, mater gospoda Bolteka Vasle, živinozdravnika na Polzeli. Blagopokojnica je bila sestra že pred par leti'umrlega profesorja v Mariboru g. Ivan Košan. Kako je bila rajna mamica vobče priljubljena, je pokazal njen pogreb, na katerega so prišli sorodniki in znanci nič manj kot iz desetih župnij.
Vojnik. Bleda smrt ima v vojniški župniji letošnje leto obilno žetev, kajti pokosila je do dne 3. t. m. skupno 42 oseb, med temi jih je 30 iz župnije in 12 iz hiralnice. V celem letu lOiS jih je pa bilo vseh 110, med temi iz hiralnice 48 oseb.
Teherje, Županstvo odda devetletnega fantka in desetletno deklico, katera sta brez stari še v; zdrava in telesno dobro razvita, v daljno vzgojo. Kdor ju vzame, naj še zglasi v občinskem uradu v Teharjih!
Sv. Jurij ob južni žel. Že več let. se govori o elektrifikaciji v našem trgu, katero bi naj izvedla naša trška občina. Mnogi so že mislili, da je stvar za vedno zaspala. Kljub vsemu nasprotovanju nekaterih hujskačev jn najetih privržencev je stvar vendar toliko napredovala, da je od vseh nadrejenih oblasti že dovoljeno in tudi vse pogodbe sklenjene. Tako upa mo, da bodo tekom spomladi vsa dela dovršena in bomo začetkom poletja lahko uporabljali že električno luč!
Sv. Jurij ob južni žel. Kruta smrt je začela v zadnjem času bolj gospodariti. Zahtevala je zaporedoma troje žrtev. V četrtek, dne 28. svečana, je bridko jokala na pogrebu svoje 71et-ne hčerke vdova gospa Marija Zupane iz Hru-ševca. Pred tremi leta ji je umrl že mož, tako da ima sedaj samo še sno hčerko. — Na večer dne 4. marca so se zopet žalostno oglasili zvonovi in nam naznanili, da je za vedno zatisnil
oči Lovrenc Gajšek, posestnik iz Vrbna. Bil je zgleden krščanski mož in dober oče svojih 8 nepreskrbljenih otrok. Njegovi sinovi so zvesti člani orlovske organizacije, ki mu je skazala tudi zadnjo čast s tem, da so njeni člani ponesli njegove pozemeljske ostanke na pokopališče. Svetila jim večna luč, vsem preostalim pa naše sožalje!
Ponikva ob južni žel. V naši župniji, ki šteje 2000 duš, je prava kriza v gibanju prebivalstva. Poročeni so v novem letu samo 4 pari, rojenih je 6, umrlih pa 17. Tudi znamenje časa! Ako gre tako naprej, izumrjemo. — Dne 7. t. m. smo pokopali zvestega prijatelja »Slovenskega Gospodarja« Jožefa Šibal, po domače Slatinske ga Jožeka. Bil je svoj čas občinski odbornik, soustanovitelj in odbornik hranilnice, odbornik kmetijske podružnice, ključar farne cerkve, trden katoliški značaj in poštenjak skozinskoz! Pred osmimi leti je obhajal zlato poroko. Na zadnji poti so ga spoštljivo spremljali številni občani. Naj v miru počiva!
Selnica ob Dravi. Dne 8. t. m. smo položili k večnemu počitku velespoštovanega, od vseh priljubljenega, miroljubnega g. Alojzija Lovrenčič, gostilničarja na Slemenu. Njegova gostilna je bila zmi-raj na dobrem glasu. V njegovi gostilni se ni smelo nesramno govoriti, pa tudi ne pretevapati. Naj bo on za vzgled vsem gostilničarjem. Bil je tudi nekaj let župan. V 67. letu je umrl po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti.
Dijaška kuhinja v IVlariaoru je prejela naslednje podpore: župni urad v Gornji Radgoni 125 Din; hranilnica in posojilnica v Gornji Radgoni 200 Din; gostje na gostiji Zadravec-Ajlec pir Kapeli 100 Din; Josip Pirnat, profesor, 10 Din; Marko Škofič, kaplan pri Kapeli, 110 Din; dr. V .Rapotec, odvetnik, 100 Din; hranilnica in posojilnica v Slivnici 250 Din; Franc Spindler, župnik pri Sv. Lovrencu, 25 Din; svatje na gostiji Draškovič-šalamun pri Sv. Lovrencu 80 Din; Ivan Jurko, župnik v Starem trgu, 280 Din; Gasparin Filip, profesor 100 Din; Josip Janžekovič, dekan pri Sv. Lenartu, 100 Din; Anton Korošec, vladni svetnik, 100 Din; dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, 20 Din; Ognjeslav Škamlec, župnik pri Sv. Ari dražu, 20 Din; podružnica Ljubljanske kreditne banke 200 Din; Anton Podvinski, dekan v Zavrču, 100 Din; mons. Ivan Vreže, profesor, 100 Din; Ivan Mravljak, profesor, 50 Din; podružnica Prve hrvatske štedionice 200 Din; Vincencijeva konferenca Matere Milosti 100 Din; dr. Lenart Boezio, odvetnik v Gornji Radgoni, 100 Din. Vsem darovalcem najlepša hvala!
Mol ¥ siti sili II,
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
»In če dovolite,« je trmasto godrnjal komisar Halje, »bom sam nadaljeval preiskavo o zadnjih ¡dogodkih. Tisto človeče ne bo nikdar prišlo stvari do dna —«
»Ampak — minister piše, da se ne smemo Vmešavati! Le pomagati mu smemo in ga podpirati —!«
»Kaj 8e! Podpirali ga bomo, če bo pomoči potreboval. Medtem pa ne bom pustil, da bi mi tisti Sepavi zlikovec s svojo leseno nogo ušel skozi
f>rste samo zato, da ustrežem sivkastemu vtik-jivcu, ki si domišljuje, da mi bo zapovedoval v mojem lastnem okraju.«
Gospod prokurator je dvignil glavo, zanimanje mu je bilo brati na obrazu.
»Ste našli kako sled?« je vprašal.
»Še več!« Vem, kdo je umoril Maxenca.«
»Ah —! Dobili ste morilca —? Izvrstno, moj Sobri Lef&vre!« je vzkliknil prokurator, pa vsekakor ne preveč navdušen.
»Nisem ga še dobil. Pa kak je bil, to vem.
Malo še potrpimo, pa ga bom imel v pesti. Seve, če so tisti nebodigatreba ne bo vtaknil vmes!«
*>Kdo pa je morilec?« .do drugi, ko eden iz tiste roparske tolpe!«
>~ iislite —?«
Prav gotovo! Včeraj sem ves dan skrbno izplačeval priče, same ljudi, ki so morali tisto jutro po cesti med Lonraiem in Alenconom, — delavce in druge, ki hodijo po svojih opravkih v mesto ali veh na deželo. Dobro! Po dolgem po-praševanju sem končno dognal, da se je umor zgodil med peto in polšesto uro zjutraj. Strela sicer nihče ni čul. Pa ljudje, ki so bili na poti pred peto uro, niso videli nič sumljivega, tista dva delavca, ki sta prva našla truplo ob cesti, tista pa pravita, da je prav tedaj udarilo v notre-damskem zvoniku polšest.«
»Dobro! In —?«
»In nič manj ko tri priče pripovedujejo, da so videle nekega človeka, raztrgano obleko je nosil, gole noge so mu tičale v coklah in čudno oblikovano gornjo ustnico je imel, prav kakor zajčji gobec. Malo pred peto uro zjutraj se je potikal po cesti, prav blizu kraja, kjer se je zgodil umor. Izognili so se mu, bali so se ga, da ni morebiti eden izmed tiste tolpe.«
liiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii
.{MMlMimiiiMmMiiinmiimimiiniimmmminlhli V .Malih oznanilili" slane vs«ka beseda Din i'20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah.
^W»ffiftlHfliitlllllliMIMIHtHltlHtHtW
IUil!lll!lli|lliiH!l!ll!IU!l!l!!:!l!Uil!IUUIHUin>MUinil.. Upravništvo odgovarja na raznr. vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din .za odgovor. UPRAVNIŠTVO.
Vabilo na redni občni zbor Gospodarske nabavne in prodajne zadruge v Mozirju, ki se bo vršil dne 19. marca 1929 ob pol 9. uri dopoldne v gornjih prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1928. 3. Slučajnosti. Ako bi ob navedeni uri ne bilo zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov. — Mozirje, 4. marca 1926. — Načelstvo. 268	Žetim spremeniti službo v župnišču in obenem tudi v pomoč cerkovniku v cerkvi. Naslov v upravništvo. 286	sprejme: Zencovich, Maribor, Cankarjeva ulica št. 8. 297
		Močna sadna drevesa (jabolka) več sort prodaj J. Toplak, Cirknica, p. Sit. Ilj Slov. gor. 207^
	Služba organista in mežnarja, ki bi opravljal tudi	
	službo šolskega sluge, se odda s 1. majem pri župnem uradu Sv. Križ pri Mariboru. Prednost imajo samski rokodelci. 279	Posestvo 12 oralov se takoj pod ugodnimi po-> goji proda. Vse v dobrem stanju. Spodnji' Jakobski dol 14, p. Sv. Jakob vSl. gor. 260 Prodam svoje vinogradno posestvo (16 oralov vseh vrst) pri Sv. Barbari niže Ptuja za 110 tisoč Din: Kari Troha, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 258
	Učenca sprejme Franc Cvetko, čevljar, Velika Nedelja. 290	
	Pridno učenko, ki že zna šivati, sprejme Matilda Zarfl, šivilja v Razborju, p. Slovenj-gradec. 264	
Ljudska hranilnica ▼ Rečici t Savinjski dolini bo imela svoj (30.) redni občni zbor dne 25. marca 1929, ob pol štirih popoldne v prostorih gospoda Antona Fürst. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka ja leto 1928. 5. Volitev načelstva. 6, Volitev nadzorstva. 7, Slučajnosti. — Odbor.		Kupim posestvo, dobra poslopja, sadonosnik, travniki, njive, gozd — 70.000 do 90.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. 287
	Dva močnejša fanta cirka 18 let stara iz dežele se takoj sprejmeta: Pivovarna Josip Tscheligi, Maribor, Koroška cesta 2. 257	
		Posestvo na prodaj) Meri 7 oralov, njive, travniki in gozd. Hišno in gospodarsko poslopje novo zidano, z opeko krito, tik glavne ceste na rav* nem. Izve se pri gostilni Aubl, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 275
	Vrtnarski vajenec se sprejme, star 15 let: Ivan Jemec, vrtnarstvo, Maribor. 270 Dekla se sprejme na deželo. Pernica 41. Sv. Marjeta ob Pesnici. 291	
		Iščem kovačijo v najem z nekaj orodjem. Naslov v upravništvu. 289
■Najcenejše in najboljše mesto za nakup usnja in čevljarskih potrebščin je trgovina usnja M. Ošlag, Maribor, Glavni trg št. 17, zraven barvarne Zinthauer. 127	Iščem službo kot upravitelj poljedelstva, vinogradov in sadonosnikov, z dobrimi spričevali. Ivan Lukman, Zg. Sv. Kungota. 272	
		Dam posestvo na več let v najem. Redi se lahko 6 srednje težkih goved. Sladka krma za krave, najboljše molznice in za rejo telet. Leži pri okr. cesti. Nastopi se po dogovoru. Zatler Franc, posestnik, Skedenj 24, Špitalič, Konjice. 282 Dvojno posestvo pri Mariboru, 10 oraiov, njive, sadonosnik, vinograd, gozd, travnik, poslopje v dobrem stanu, preša nova, proda Feliks Drozg, Velika Zimica, p. Sv. Barbara pri Mariboru. 271
	Za hišnika na vinogradnem posestvu v Lim-bušu se sprejme zakonski par brez otrok. Maribor, Slovenska ulica 8. 259	
Konjske opreme od navadne do najfinejše, denže ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 194	Dekle do 15 let staro za razna mala dela se sprejme k obrtniku. Ponudbe na upravo našega lista. 269 Viničar ■z dobrimi spričevali, 3 delovne moči, se išče. Ferd. Erdlein v Gornjem Gaberniku št. 26, pošta Podplat. 276 Iščem majerja 3—4 delovne moči. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista. 252	
temenski, najrodovitnejši krompir, beli, sred-njerani, inozemksi »Parnasia« original dobavi v mescu aprilu vsako količino Franc Ivupnik, Podplat pri Rogaški Slatini. 285		
		Lepo posestvo, 8 oralov s hišo, na prodaj. 20 min. od železnice in cerkve. Poizve se: Jareninski dol št. 39. 295
»Semena vse vrste, oblačilno blago, veliko izbiro priporoča trgovina Fran Senčar, Mala Nedolja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, pu-tra in vseh poljskih pridelkov. 283 Pozor) Za sedanji gradbeni čas dobite najboljši Trboveljski cement in zagorsko apno pri zid. mojstru V. Lašič, Tržaška cesta 98. Maribor. 278	Vabilo na redni občni zbor Posojilnice na Franko-lovem reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil v pondeljek, dne 25. marca 1929, ob 9. uri v uradnih prostorih v Društvenem domu s sledečim vsporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1.1928. 4. Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 5. Volitev članov v načelstvo in nadzorstvo. 6. Prosti predlogi. — Ako bi se ob določeni uri ne zbralo za sklepčnost zadostno število članov, se vrši uro pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število udeležencev.	Vabilo na občni zbor, kateri se bode vršil dne 25. marca 1929, ob 14. uri (2. popoldne) v poso-jilnični pisarni (v hiši gospoda Katz) hiš. št. 29 na Zgornji Poljskavi. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročila iz leta 1926. 2. Pregled ter odobritev računskega zaključka za leto 1928. 3. Pojasnila, o posojilu Zadružne zveze Celje. 4. Javna določila, obrestne mere. 5. Slučajnosti. — Ako bi ob zgoraj navedeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število članov. — Načelstvo.
Gramoion s 40 ploščami, za gostilno pripraven, po ceni. Naslov v upravi lista. 277		
Večji kovaški meh kupi Anton Lovrenčič, Biš, Sv. Bolfenk v Slov. gor. 281		
Viničar in oferji črez 3 delovne moči se sprejmejo. Oskrbništvo Slivnica p. Mariboru. 273		
Iščeta se hlapec in dekla. Hlapec star 40 do 50 let, dekla pa 30 do 40 let, na Gradišče št. 18, pošta Pesnica.	280
Iščem majerja, 4—5 delavnih moči. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista.	296
Pošten viničar s 4 delavci se pod dobrimi pogoji
»In čemu bi naj bil umoril reveža, ki je o njem moral vedeti da nima denarja?«
»To je prav tisto, kar hočemo dognati!« je vneto pravil komisar. »In bomo tudi dognali, brž ko dobimo v pest morilca in njegovo sodrgo. Poznam jaz tistega človeka, tistega, veste, z zajčjim gobcem! O, on je prav gotovo eden tistih roparjev! Mlad človek je, pri vojakih bi moral biti, pa je uskočil. Nepridiprav je, nobenega poštenega dela nima in po noči izgine, da nihče ne ve kam. Kako mu je ime in odkod se je priklatil, tega ne vem. Pa dobili ga bomo in z njim vred tudi druge, celo tolpo, in tudi tistega — tistega z leseno nogo!«
»Mnogo uspeha!« je povedal prokurtor in po-kašljal. »Tale večna nadloga v mojem okraju mi sega na živce, veste!
Mimogrede —,« je pripomnil in iskal med papirji na mizi, »— ne menim se sicer mnogo za brezimna pisma, pa davi sem dobil eno, ki je le morebiti vredno, da se zanj zanimate.«
Poiskal je iz kupa zmečkan, zamazan list papirja, ga previdno razgenil, da bi si ne osnesnažil nežnih prstov, in ga pomolil policijskemu komisarju.
Lefevre je zravnal papir in ga pregledal. Ze-
lo zmečkan je bil, pisanje je bilo skoraj nečitljivo in vse zamazano, pa komisar je bil izkušen v takih listinah, posrečilo se mu je, da je polagoma čečkarijo razbral.
»Ovadba seve!« je zasodil. »Lopovi so si najbrž v laseh, pa se hoče eden ali drugi maščevati. ,Ako pošlje gospod prokurator,' takole pravi pismo, ,nocoj med deseto in dvanajsto uro policijo v gozd Cache-Renard in ako se bo policija držala poti, ki je spodaj opisana, se lahko polasti denarja in drugih vrednosti, ki so bile uropane iz pošt-neg avoza pretečeno sredo, pa lahko dobi tudi v pest roparje in tudi tistega, ki je umoril slugo gospe Plčlan.
Ko pridete z glavne ceste v gozd, se obrnite po prvi ježni poti na desno in se je držite vse dokler ne pridete do posekane jelke, ki leži črez drugo pot. Po tej poti dalje kakih tristo metrov, pa pridete do skupine petih meccsnov sredi brezja in hrastovja. Stopite s hrbtom k mecesnu, ki je od steze najbolj oddaljen, pa si dobro oglejte goščavo. Opazili bodete drugo pot, ki pelje naravnost v globino gozda. Idite po njej, pa pridete do male jase. i Na koncu jase se zdi grmovje tako gosto, da ni mogoče prodreti skoz njega. Prerinite se skoz grmovje in našli bodete polomljeno
4) O O ■■ -" lj >y
•5 a S S
>>z o
.06
0	— .5 3 ^ oqJ; k» aUJ o
a> n aß
a <-_ N (S
.Se "g
1	<5» >
, a i:
I š>
t/5
Z si:
S is
_ U. t/)
55 e"
l J 3 m
< Z
s
poplina, svilo Se od
2@ Pili
naprej se dobi
Milni pis®fi (inicliHaiiicr)?e!ika izbh"a
, „ •?. ..., . * . „ a»»* j kamgarna,
tudi za najhujše kile, ireoušne obveze	\ ji	**	i
proti vpadlem želodcu in različnim drugim boleznim, gumi nogavice za krčne žile, umeine noge i. t. d. i. t. d. dobite dobrega lasinega Izdelka pri
Ivan Fric,
Celje, za farno cerkvijo.
ZunajSna naročila se izvršujejo toSno proti povzetju.
Podpisani, ki sem letos začetkom februarja pogorel in utrpel v najhujši zimi res veliko škodo, se tem potom zavarovalnici
„SLAVI JI"
najsrčnejše zahvaljujem za zelo hitro likvidacijo škodo, ki je bila po mojem prepričanju tudi res kulantno likvidirana, lstotako se ji zahvaljujem za hitro celotno izplačilo iste, ker sem se prepričal, da tudi ista upošteva in pozna stari, še danes veljaven pregovor: »Dvakrat da, kdor hitro da!« Vsakomur zavarovalnico »Slavijo« najtopleje priporočam tem potom, kot bodem to storil tudi v mojem ožjem krogu.	284
Zlatoličje pri Ptuju, dne 28. februarja 1929.
ŠOLAR FRANC.
deitap
ako pred nakupom blaga za moške ali ženske obleke ne pregledate vzorce iz veletrgovine STERMECKI in se prepričate, da je izbira velikanska,kvaliteta najboljša in cene mnogo nižje kakor povsod drugod. Pišite že danes na velelrgovino
R. STERMECKI, CELJE, šiev. 24, Slov., po vzorce od sukna, kamgarna in ševjota za moške obleke, modernih kasha, koverkot in volne za damske plašče, svile, etamina, delena, popelina in celira za damske obleke, platna, šifona in razne druge manufakture, kateri se pošljejo vsakemu poštnine prosto na ogled. Ilustrovani cenik z več tisoč slikami se pošlje na zahtevo vsakemu zastonj.	159
pri	108
L TRPIN-u
Maribor, Glavni trg 17
Originalni francoski
je najboljša
hrizgalna
na svetu.
Generalno zaslopsfvo: Barzei d, d,, Subotica Zahtevajte cenik! Dobi se povsod! V Ivanjkovcih se dob! pri Lovro Petovar Ivanjkovci. 178
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili našo ljubo mamo
Alf®
vcleposestnico na Homcu pri Rečici preminulo v Bogu dno 3. marca 1929 v svojem 80. letu življenja, na njeni zadnji poti k večnemu počitku, posebej še prečastiti dnhovščini, gospodu rečifkemu župniku Požar za ginljive poslovilne besede, o. Frančiškanom iz Mozirja, pevcem za tolažilne žalostinke, požarni brambi itd., vsem izrekamo tem potom globoko zahvalo.* Rečica ob Savinji, 5. marca 1929. 265	Žalujoči ostali,
Žalujoča rodbina Staniejeva in Zmaher-jeva iz Nove vasi, so tem potom najiskreneje zahvaljuje za obilo udeležbo pri pogrebu ob priliki britke izgube nepozabljene
Posebno so še zahvaljujemo proč. gg. duhovnikom, gospem botram požarne brizgalne, gosp. Cestnemu Jožeku za ginljiv govor ob odprtem grobu, gg. članom požarne hrambe ter gg. pevcem za ginljivo žalostinko. Prosimo dajo ohranite ^ v blagom spornimi.
Nova vas pri Sv. Juriju ob j. ž., dno 5. marca 1929. 262	Žalujoči ostali.
Prodajale« posncmalnikov
išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25.	118
P§g®sic sluCoje
obolenja od pre-_ hlada je treba iskati tudi na pomanjkl)ivem"nogovanju telesa. Jake mišice, zdravi živci z dnevnim negovanjem so najboljša obrana. Tudi pri kihanju, hripavosti, vratobolu, kašlju, gripi, pri raznih živčnih ter reumatičnih bolečinah, je Fellerjev Elsafluid že 32 lat npotrebovan na zunaj in znotraj, dober prijatelj v grdih dnevih. Dobi so povsod, poizkusna steklenica 9 dvojna 9 Din, Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, za vsaj 62 Din, naravnost pri lekarnarju FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg 341. Hrvatska. — A kot čistilno sredstvo : Elsa-krogljice, 6 škatljic 12 Din.
vejevje in sledove stopinj. Pred vami bo kup suhih vej, posušenega blata, ruša je položena črez. Pod to streho bodete našli, kar iščete'.«
»Mislite, da bi se izplačalo —?« je vprašal gospod St. Tropčze, ko je komisar končal.
»Gotovo da bi se! Vsekakor — škodovati nam ne more!«
»Pa dovolj moštva bi morali vzeti s seboj!«
»Prepustite zadevo meni, kajne, gospod pro-kurator! Skrbel bom, da jih bo dovolj in da bodo tudi dobro oboroženi.«
»Kaj pa bo — hm — s tistim tajnim detektivom?«
Lefevre je zaklel.
»S tistim — revčkom?«
To je bilo vse, kar je povedal, pa to je povedal z nepopisnim preziranjem.
»Ga bodete obvestili o zadevi?«
»Kaj neki mislite —!?«
»Mislim da ga morate!«
»In če mi da naročila —?«
»Ga morate ubogati, seveda! Ste ga danes že videli?«
»Da. Dal me je poklicati k sebi na stanovanje.«
»Kaj je pa hotel?«
»Tisti kos papirja, ki smo ga našli pri umor-jencu.«
»Ste mu ga dali?«
»Seveda!« je jezno zagodel komisar. »Saj ga moramo ubogati!«
»In nato ste odšli?«
»Da.«
»Kaj pa je delal, ko ste prišli k njemu?«
»Knjigo je bral.«
»Knjigo —?« se je hripavo nasmejal gospod Tropeze. »Kako knjigo?«
»Slučajno sem videl naslov, čeprav se ne razumem mnogo na knjige in se tudi ne zanimam zanje.«
»In naslov — kak je bil?«
»Corinne,« je povedal komisar.
Očividno je bilo to prokuratorjevo vprašanje zadnje, kar jih je mislil za topot nasloviti na svojega komisarja, kajti kakor bi odrezal ni besedice več zinil, molče je obsedel v naslonjaču in zrl naravnost ven skozi okno. Njegov fini aristo-kratični obraz je bil bled ko marmor in se je ostro očrtaval na rdečem baršunu blazinic. Zamišljen je bil, ali pa do skrajnosti utrujen. Gospod Lefevre vkljub svojemu poklicu ni znal brati
p§
2
N S to
N
— O
S
3 5 ® o
s-®« S
41 r- „ iz,
a.S .S °_Q«
2*5
S .2, c «■3.2 >
n I«--o«
»S« tags
"2
ES2
O K3
vS g .
»m © 6) -
S
a e
¿S
H 32 let ¥ silili
Milili In zdravih
stoji Fellerjev pravi prijetnodišeSi »Elsafhiid«.
za boinega
je Fellerjev Elsa-fluid zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum ?a umirjenje bolečin, katerega delovanje se hvali z ne Ste ti m i zahvalni-Cami tudi iz viiokfls krogov ter iz dalekih krajev pri hudih bolečinah na obrazu ter na celem teles«, pri trganju v sklepih, zobobolu, glavobolu, natiranju pri reuma-tičnih bolečinah, kot obkladek na rano ter pri mnogih drugih slučajih, kjer je nujna pomoč potrebna.
Za zdree^e
zanesljivo obrambno sredstvo pri
čezmerni občutlji---
vosti za hladen zrak, za jačenje mišic in živcev, za osveženja upadle moK, kot razkuževalno sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in dihala, kot obramba proti prehladu, kihanju in gripi, za razpuščanje sluze pri grgranju, proti kašlju, hripavosti i, t. d. Za nego glave kot dodatek dnevni vodi za pranje i. t. d.
Nekoliko kapljic na sladkorju uteši notranje bolečine in vplivajo po voljno I Dpbivi se v lekarnah in sorodnih trgovinah, poizkusna steklenička za 6 Din, dvojna stetle
niča 9 Din, ali pa velika apecjalna steklenica 26 Din. Po pošli vsaj en zavoj, kateri vsebuje 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 žpecjalni steklenici 62 Din. 6 takih zavojev sama Din 250. Vse 2e s poštnino in zavojnino pri
lekarnar, Siublca Donja, Elzairg 341. Hrvatska.
pa potrebujete kaj dobrega za Vašo prebavo, naročite obenem Fellerjdve blago | delujočo Elsa-krogljice, 6 škatelj 12 Din,	li71 i§

morata Vaše potrebščina v oblekah, perila, platnu pri mani kriti
bodeie kakor vso moje stranka zadovoljni in stranka ostali
dobita pri meni na; najnižji coni ln ni3e denar
s tom pr:
blago po
si lahko pri veliki izbiri Izvolite po svojem okusa
fFllfli 1F§ sie zavarovani prid tzSorišseva-1 LILSi V i njara, ker so pri meni stalne cene
Franc Rolerič
trgovina Apače
nabavite si pravočasno orig.
MM sadne MmMu
sveiovnosnane, od strokovnjakov najbolj priznane
266
Clairna' 701 mre ■ Petar J. Miovlfi, kr. dvorski liferant trldVild ZdlUp. Maribor, Kopitarjova ulica štev. 6
Btt£&BBSaBHBBBBBB@@BB!Blgll!SI&S3IBBa ■
krstna ta
248
¡1,
a	Ustanovljeno lefa 1898
eeB3SSSg0SIBe5!!?H£HmE83S5!352aSE3BEBHSfflžSe
U veliko nof
kupite.....naj ceneje___ra zžiib ženske in
otročjo oklskco, čevlje, kapice, bluze, predpasnike, perilo itd, le v staaroznaaj modni in konfekcijski trgovini
KUBER, itasLB. CERLINI
Glavni trg 14.
Glavni trg 14.
Obrazov in ni vedel, kaj je pravzaprav gospodu lefu.
Tikanje stensko ure v baročni omari in cvr-čanje mokrih polen v peči je edino motilo nemi molk, ki je legel na sobo. Le skozi zaprto okno so zadušeno prihajali glasovi mestne ulice.
Nehote je gospod Lefevre sledil z očmi pogledu prokuratorjevemu. Pogledal jo skozi okno.
Deževen, mračen oktoberski dan je bil, ljudje jSO hiteli mimo, zaviti v plašče, kaka kočija je priložil aodkod in spet oddrdrala.
Tedaj se je izluščila iz zameglene ulice nizka, suhljata postava človeka, oblečenega v sivo. Z naglimi koraki je mož izginil nekje za oglom.
Komisar je zadušil robato kletvico in se obrnil k šefu.
In ves se je zavzel nad spremembo, ki jo je opazil na njem.
Gospod cesarski prokurator ni več leno slonel v naslonjaču, — daleč naprej na okno je bil nagnjen in roke so mu krčevito oklepale ročaje sedeža. Tudi on je očividno opazil moža v sivi ^bleki, kajti njegove široko odprte oči so sledile njegovi suhi postavi. In na njegovem obrazu je stalo toliko sovraštva in divje jeze, da se je komisar naravnost prestrašil.
Velika Izbira svilenih robcev! 2g8 Lastna tovarna vseh vrst kravat!
IIRIIIfllllk
(55	O*
Pa le za trenutek je trajala ta sprememba in komisarju se je zdelo da je sanjal, ko se je za hip pozneje gospod prokurator obrnil k njemu in ni kazal niti sledu več o nenadni razburjenosti. Hladen, vljuden je bil kakor običajno, kadar je govoril s svojimi ljudmi.
»No dobro, gospod Lefevre I« je dejal. »Res ne vem, kaj bi vam naj še nasvetoval. Popolnoma se strinjam z vami, če mislite, da ne smemo preveč zaupati tistemu — vsiljivemu človeku. Bojim se, da vas bo nadlegoval in se vmešaval v vaše zadeve, morebiti prav v trenutku, ko bodete nocoj pripravljali pohod na skrivališče roparske tolpe. Morebiti se vam prav radi njegove vsiljivosti izmuznejo —! Kar bi bila seve velika škoda, ker ste prav sedaj tako previdno in spretno zadrgnili svojo mrežo nad tolpo.«
Na te besede je gospod Lefevre vstal, si z zelo odločno kretnjo popravil pas na rejenem trebuhu, si zavihal brke in si poravnal gube na površniku ter se sploh na vso moč potrudil, da bi pokazal svojo neuklonjenost in odločnost.
»Besedice ne povem temu pritlikavcu o našem pohodu f« je rekel s trmastim poudarkom. »To je — hočem reči — razen če mi gospod prokurator zapoveste. da moram —,«
lllll
fsaaaaBBaaBBBaaa BBBEHMIfliailUlIRaiailC BBaiOSBBE^iSBESBaHSSRIBEBSBESCSII
jai
■■■■■«■Baaai
S!
I
i
I
i
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupiiarno varnem zavodn ki obstoja ž» 64 let
. M MESTNA HRflKILHICn
V Cd] 11| Krekov tYQ iv lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov ▼ Ameriki, denarju nedaletnih, ki §• vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega In občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
Za branil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
a vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica da|e posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — V bo prošnje reka Je brezplačno. 4

Sadna drevesa
cepljena, brez krone, visoka 140 do 200 cm: kanada, Lon. pepinek, bobovec in mošanc-ger. Cena: Ia klase 20 komadov 110 Din, 100 komadov 500 Din. Breskve: Amsden, Hali-jeva, Boesi in Wilermoz. Oblika polsteblo in grmič, razpošilja po povzetju J. Gradišnik, drevesničar, Dobrna pri Celju.	100
Kovček! za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 .	183
Apseni dušik Nitro-askal Tomaževa žlindra Ealljeva sol Kiii. Supsriosfat Rožena moka Razklejena kostna moka Čilski soliter
•e dobi po najnižjih cenah pri tvrdki Lovro Petcvar, Ivanjkovci.	245
manaaaaD!xnooaompmDon^
PREVZEM TRGOVINE
Vljudno naznanjam, da sem prevzel od svojega pokojnega tasta g. JOSIPA WMDACHER
trgovino s čevlji
sr Mariboru, Slovenska ulica šiev. ©
ter bom Todil Isto še nadalje pod imenom
los. Baidacher - ja nasl. Viljem Hpegg
Ker sem od vsega početka vodil kot tihi družabnik imenovano trgovino, si bom prizadeval tndi odslej naprej svoje cenjene odjemalce kar najbolje postreči ter prosim, da dosedanje zaupanje ohranijo tudi Se nadalje. Z odličnim spoštovanjem
V 1 1 j e m
r e g g
Ia gonilne jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki Širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	192
Kuhano maslo kupujem vedno po najboljši ceni. Priporočam pa v nakup: zaamčeno kalji-vo deteljno seme In druga semena, kot tudi špecerijsko blago in železnino: Josip Jago-dič, Celje, Glavni trg 15.	212
Lisičje, knnine
dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah RatflJ I., trgovec, Slov. Bistrica.	1465
K
miememom
§

Denar naložite "aiboljšsmnajvamdžgpri
Spodnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru
Gosposka ulica rtEn& Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri» DegT Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
Moaaodi!obrpcs« nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v eeloti brez kakega odtegljaja. i

«tf/SVif
Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica Maribor, jUehsandrova cesia it 6
V lastni, novozgrajeni palači
Pred frantiShansfto cerfcwijo
Izvršuje vse bančne posle najkuianfneje. -- Najvišje obresiovanje vlog na Knjižice in v
feftoCem raCnnn. -
Pooblaščeni prodajalec sreCk državne razredne loterije.
l7
Oglašujte v „Slov. Gospodarju" I
Zavarovanje zoper požar in za livlfenjc

v Ljubljani
me je imenovala za glavnega zastopnika za Maribor in okrožje. Vabim posestnike, da si dajo svoje hiše in premičnine zavarovati pri naši domači, najstarejši zavarovalnici. Prijatelje prosim, da pregledajo zavarovalne listine tudi pri svojih znancih. Ako poteče zavarovalna pogodba v letošnjem letu, naj sf dotični oglasijo pri meni. Ako kdo želi, lahko pridem tudi na dom. Sprejemam tudi zavarovanja oseb za življenje.
FRAN JO Ž EDO T,
glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice" v 274	Mariboru, LoSka ul, 10 (blizu Narodnega doma)
Točno	na sekundo 1
Stev. 100. Dobra	Ste». 111 i rad'j«,
Švicarska Anker-	^^ • vim Steviinikom ter
Remont. Roskopf	/M^k radijevimi kazalci ura tajno
M Din 60 p
69 Din ZO p
Prava Svicarskel
3 letno jamstvol
St. 105. Prava Anker-budilka 16 cm visoka samo <4 Dla 20 p. NI navarooatll Kar ne odgovarja, a* izmenja ali sa vrna denar. Prava ivicarske žepne ura. ura t zapestnico, budilk«, ur* a nihalom, veriiic«, pratani, ubani, zlati in srebrni prad-meti takoreko« po tVOmiŠkih C e rt & ti v ogromni izbiri v velikem ilustrovanem aijajnem cenika, ka-tereja dobit« brezplaCllO	M
ako poiljtt« Vai točni naslov na urarsko tvrdko
H. Suttner, LJubljana St. 993.
Scttnerjeva »KO« ura |« ura za c.lo življenje!
4H
KMETJE,
najboljše zamenjate in pre&ate olje r tovarni bučnega olja J. Hochmiiller, Pod mostom št. 7, Maribor, Magda-lenska stran.	1379
Sprejme se en učenec: Anton Lah, umetni mlin, Zgornja Polskava.	241
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
osojilnici v
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
,4&
Stanje hranilnih vlog nad 70,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo tez tastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka.
-
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.