Uhaja vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. Issued daily ezcept Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA «. "s GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: 2657 South Lawndale Ave. Office of Publication: * 20S7 South Lawndale Ave. Trlephone, Rockw«ll 4904 :T0-YEAR XXXVI Cena lista je $6.00 Enlrred as s«<'ond-cUu matter Jar>uary 16. 1M3. at the puat-otfic« ut Chlcano. lllinoU. under the Act of Cunftreu of M arch H. 1879 CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 22. DECEMBRA (DEC. 22). 1944 Suhscrlption $6 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 250 Acceptanee for mailing at special rate of postage providad for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorized on June 4, 191H lemške oklopne in pehotne kolone rodrle 35 milj daleč v Belgijo Nemška ofenziva na zapadni fronti »e nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Petnajst vojaških divizij, med temi pet oklopnih, v akciji. _Oklopne in pehotne kolone ruske armade zasedle trinajst naselbin v prodiranju v Ceho-slovakiji. Moskva molči o operacijah sovjetskih sil pri Budimpešti. Jugoslovanski partizani udrli v Zagreb.—Bitka za posest otoka Leyta bo kmalu zaključena s popolno ameriško zmago PARIZ. 21. dec.—Zavezniški l«vni stan naznanja, da so emci prodrli 35 milj daleč v elgijo in presekali glavno cesto milj južno od mesta Liege. elgijske trdnjave. Nemška protiofenziva Je zabl-_ dve dolgi sagoidi v zaveznike komunikacijske linije. Nem-»o vrgli v boj šest oklopnih in »vet pehotnih divizij. Nemški speh sa lahko deloma pripise jesti megli, ki onemogoča za-ezniškim bojnim letalom, da bi topila v akcijo. V sektorju luksemburškaga zemlja ao nacijake čete prodrle aleč v notranjost v direktni imeri proti francoskemu mestu ledanu. kjer ao Nemci leta 1940 zvojevali veliko zmago. Pariz. 21. dec.—Velika nemška jrotiofenziva proti zavezniškim silam na zapadni fronti se na-laljuje z nezmanjšano srditost-Glavno pozorišče je še vedlo na fronti prve ameriške ar-nade, katere poveljnik je gene-al Hodges. Nemško poveljstvo je zagnalo petnajst vojaških divizij, okrog 225,000 vojakov, v protiofenzivo. Med temi je pet oklopnih. Glavni stan poveljstva zavezniških sil je priznal možnost nadaljnjih nemških uspehov, kakor tudi dejstvo, da se položaj, ki je resen, lahko poslabša. "Podvzeli smo korake za ustavitev nemške protiofenzive, toda pričakovati ne moremo, da se bo položaj zasukal nam v prilog v enem dnevu," pravi poveljstvo. "Uverjeni smo še vedno, da bomo zmagali v tej bitki, čeprav ne v tem in morda tudi ne v prihodnjem tednu. To stališče je v konfliktu s prej objavljenimi poročili, da so zavezniki zavrli nemško protiofenzivo po petdnevnih ljutih bitkah, ki nimajo primere v zgodovini vojn. Poročila so tudi trdila, da so ameriške sile stabilizirale pozicije na obeh kon-«ili (>0 milj dolge fronte. Ameriške čete so si s proti napadi utrle pot v Stavelot, stra-'< nično belgijsko mesto, iz kalnega so se morale v pondeljek umaknili pod pritiskom Nem-"v Zavezniška radiopostaja v l.uksemburgu je utihnila, kar se rri.it ra za slabo znamenje. Možnost je, da so jo Američani raz-'i' jali ali pa je prišla v nemške ke Berlin je poročal, da so ' « niske sile v akciji v Luksem-1 11 i k i v bližini glavnega mesta V akciji proti ameriškim silam - note nemških oklopnih divi-ki so stale nasproti zavcz-' i kom pri Caenu, ko so se vršile He bitke za posest tega fran-kega trdnjavskega mesta Do-oik ameriške časniške agensu Associated Press poroča s nte. da je položaj resen m iifuzen. 1 Mdelki prve ameriške ar maso reokupirali Mnnschau ' • 'nsko mesto na severnem kon-f i <>nte To le/i If) nulj juž-vzhodno od Aachena Cente. • " ske protiofenzive je distnk* '■ivi lot ' Havni zavezniški stan je raz-da ko Nemci udrli v Belgij" I.ukoemburško v štirih krajih prvih dveh dneh prodrli 20 j daleč v obeh deželah Sta-■ lot. glavno mesto distrikta imena, je še v ameriških k.i h I .jute bitke so v teku pri Honsfeldu, Belgija, 27 milj juž-novzhodno od Aachena. London. 21. dec—Ruske oklopne in pehotne kolone so prodrle sedem milj daleč v južnem delu Čehoslovakije in zasedle trinajst naselbin. Prve so oddaljene 17 milj od Lučenca, velikega komunikacijskega središča. Uradni komunike, objavljen v Moskvi danes zjutraj, pravi, da so Rusi zožili jeklen obroč okrog Košic, drugega važnega komunikacijskega centra v Če-hoslovakiji. Sovjetske oklopne kolone naskakujejo Tarčo, nemško trdnjavo, dve milji od Košic. Nemški protinapadi na pozicije ruskih sil na vzhodni in južni strani Košic so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Moskva molči o operacijah na fronti pri Budimpešti. Prej je naznanila, da se obleganje glavnega ogrskega mesta nadaljuje. Radijsko poročilo iz Švice pravi, da so jugoslovanski partizani udrli v Zagreb, hrvaško prestolnico. Leyte, Filipini. 21. dec—General Douglas MacArthur je naznanil, da se bitka za posest tega otoka bliža koncu. Ameriške čete so zdrobile japonsko bojno črto in zadale smrtne udarce sovražniku. Ostanki japonske sile so pobegnili v hribe na severni konici otoka. Američani so zasegli ogromne zaloge japonskega orožja vseh vrst, streliva in drugega vojnega materiala. MacArthur je tudi naznanil /.drobitev japonskega odpora na otoku Mindoru, katerega so ameriške čete invadirale zadnji teden. n vi • i p #w brski kralj isce stanovanje Izgubil je upanje glede vrnitve v domovino London, 21. dec—Izgleda, da se grški kralj Jurij pripravlja na dolgo izgnanstvo v Angliji. Poročilo pravi, da išče novo stanovanje na deželi in je pripravljen plačati $40,000 za poslopje, ki bi ustrezalo njegovi želji. Kralj zdaj stanuje v nekem hotelu v Londonu. On pozorno motri razplet dogodkov v Grčiji, kjer je ljudstvo že demonstriralo, da ga ne mara v svoji sredi. Trdi se, da je izgubil upanje glede vrnitve v Grčijo. Jurij živi na stroške grškega ljudstva. Po poročilu, ki ga je objavila grška vlada v zadnjem februarju, je njegova plača $212,-000 na leto. Plačo dobivajo tudi vsi člani njegove družine. On je nagrmadil milijone, ko je bil na grškem prestolu. Ti se nahajajo v angleških, ameriških in švicarskih bankah. Belgijske odporne grupe se jeze Angleški general zavrnil apel za orožje Amerika rešila Novo Zelandijo Minister naglasa potrebo utrditev vezi London. 21 dec-D. G. Sulli-van član novozelandske vlade je dejal, da je Amerika rešila njegovo deželo pred japonsko invazijo in okupacijo. On je pravkar dospel v London iz Amerike kot načelnik delegacije, ki se jc udeležila mednarodne letalski konference v Chicagu. V svojem govoru je nabasal potrebo utrditve vezi med Novo Zelandijo m Ameriko. Dasi smo lojalni Veliki Britaniji. j< kljub temu naša dolžnost, da delamo za poglobitev prijateljstva ,n utrditev vezi z Ameriko, ki nas je rešila pred katastrofo japonske okupacije," je dejal Sullivan je dejal, da Japonska razpolaga še z močno oboroženo silo, čeprav je ta /.<• dobita st.a bovite udarce v bitkah / zavezniki na Pacifiku On je tudi na povedal, da bo vojna / Japonsko trajala najmanj osemnajst me-se.ev \x> porazu nemških sil v i Evropi I — Volitve v osvobojeni Italiji naznanjene Kirn 21 dec, —Reorganizirana italijanska vlada kateri- pred i M*d n i k je Ivano*- Bonomi. je na I /nanila da m* bodo vršile sploš-Le volitve v v m-h osvobojenih I italijanskih pokrajinah T.- \y> l>j \ e volitve 2i, Mrh Bruselj. Belgija. 21. dec. -Belgijske odporne grupe se jeze ker je general George Erskine, poveljnik angleških sil v Belgiji zavrnil apel, naj jim preskrbi orožje za boj proti Nemcem, ki so invadirali deželo v sedanji protiofenzivi na zapadni fronti. Fernand Demany je apeliral na generala v imenu teh grup za orožje. Grupe so bile razorože-ne s pomočjo britskih čet na zahtevo premier j a Pierlota. Člani njegove vlade so se vrnili v Bruselj iz Londona, ko so zavezniki »svobodili Belgijo. Belgijski grupe so se odločno borile proti nemški okupacijski sili. I)emany je dejal, da so peto kolonci obnovili aktivnosti Belgiji, za kar sta odgovorna Pierlot in poveljstvo angleških čet. On je tudi razkiil, da sta si Leon Degrelle in Jef Van d« VViele, belgijska kviz.linga, sestala / nemškim zunanjim minis irom Ribbentropom pred začet koin nacijske protiofenzive na zapadni fronti. EDEN ODGOVORIL (RITIKOM V PARLAMENTU Labor iti ponovno obsodili vojaško intervencijo V Grčiji GRKI ZASEDLI BRITSKI STAN London, 21. dec.—Zunanji minister Anthony Eden je odgovarjal kritikom britske vojaške intervencije v Grčiji v prilog ladi premierjo Papendreouje, zaeno pa je naglasil, da Velika Britanija ne skuša s pomočjo bajonetov vsiliti kralja Jurija grškemu ljudsttu. Dalje je rekel, da C Churchillov« vlado ne nasprotuje ustanovitvi regent-stva v Grčiji. TJjen cilj je le zdrževanje miru in reda, da se (»mogoči formiranje režima v Atenah, v katerem bodo vse grške grupe, tudi levičarske, ki se bore proti britskim četam in enotam redne grške armade, imele reprezentacijo. Prva nu-loga je nasičevaitje lačnih prebivalcev, druga pa organiziranji svobodnih volitev v Grčiji. Eden je priporočal sklicanje konference zunanjih ministrov velesil, na kateri naj bi se vršile razprave o perečih problemih, katere je vojna potisnila na površje in čakajo rešitve. Najostrejšo obsodbo britski vojaške intervencije v Grčiji je izrekel v teko debate v parlamentu laborit Anourin Bevan. Dejal je, da ao britski vojaki pri šli v Grčijo kflt osvoboditelji, zdaj pu so tirani. On je svuril, du bodo laboriti, ko se bo parla ment ponovno sestal v svojem zasedanju po božičnih počitnicah, če bodo britske čete takrat še skušulo podjarmiti grško ljudstvo, zahtevali glasovanje gledt nezaupnico Churchillovi vladi Izsilili bodo glasovanje celo slučaju opozicije s strani vodi teljov delavske stranke. Vojaška intervencija v Grčiji Je prinesla sramoto in ponižanje Veliki Britaniji, ki že dve leti intri-gira v prilog kralju Juriju z namenom, du ponovno zasede grški prestol proti volji ljudstva. Bevan je tudi protestiral proti uporabljanju politično nezrelih indijskih čet v akcijah proti grškim levičaijem. Njemu s«« je pridružil v obsodbi tudi Arthur Jreenvvood, besednik delavske stranke v parlamentu Kden je v svojem odgovoru naglašal, da m- je Churc hillov« vlada posvetovala z Ameriko in Rusijo preti intervencijo v Grčiji in du st« jo ob« odobi ili Domače vesti Čltaieljem v Prosveta v pondeljek ne i/.ido adi božičnega praznika. Na dopustu West Middlesex, Pa.- John Valentinčič, sin Toneta Valen-tinčiča, ki služi pri mornarici od 11)43, je prišel na 30-dnevni dopust domov k staršem. On je bil zadnje čase v Afriki, Italiji in Franciji in zopet obratno, nato pu nazaj v Ameriko. Poskusil je mnogo in tudi prinesel veliko spominov. Nov grob v Mlnnaaotl Mangane.se, Minn.—Dne 12. dec. je umrl Jakob Kavnikur, star 58 let in doma z Gorenjskega. Meseca julija I I so mu odrezali levo nogo pod kolenom, prošlega novembru pu je izgubil drugo nogo. Zapušča bolno ženo, tri hčere, j>et sinov, od katerih jih je pet v armadi. Popravek Strabane, Pa - Pri poročilu o Kmrti Antona Senkinca bl so moralo glasiti, du zapušča ženo, hčer in brata -ne sina. Iz Clavalanda Cleveland. Umrl jo John Levstik, stor M let in doma i/, vasi Grebcnje pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Cleve I und pred 4il leti. Bil je član društvu C. K. of P. Zapušča io no, sina in dve hčeri. Igrska vlada se snuje v Moskvi Sef štaba ogrske armade v Rusiji London, 21. dec.—-Sem dospela poročilu se glase, da je bilo jedro nove ogrske vlade formi rano v Moskvi. Ztluj, ko so ru ske armade pred vrati Budini pešte in je njen padec blizu, si snuje nova ogrska administraci ju, nu katero se bodo zavezniki lahko zanesli, ti« bo izvajala po Akcija za pomoč Dalmaciji Ekonomiko življenje •e oživlja v Bana tu VAŽEN SPORAZUM MED FRANCIJO IN RUSIJO VVaahtngton. D. C.. 21. okt.— N« nedavni konferenci narodne-g« osvobodilnega odbora z« Hrvaško Je bil imenovan poseben odbor, da išče in najde pomoč z« Dalmacijo, kjer vlada silno pomanjkanje. To poročilo Je oddala radiopostuju Svobodna Jugoslavija in prestregel gu Je urud za vojne informacije (OVVI) v VVashingtonu. Revščinu je velika tudi v mnogih hrvaških krajih in pomoč je nujno potrebnu. "Nu tisoče ljudi je umrlo za lakoto v Dalmaciji od začetku vojne," pravi poročilo. "Nemška okupacijaka sila je oropala in ojjjenilu pokiujino. Dalmacija se Je osvobodila s svojimi lastnimi napori lu čez 00,000 njenih sinov je v vrstah jugoslovanske osvobodilne armude." I)rugu vest omenja, du se ekonomsko življenje polagoma oživ-Iju v Banutu Preskrbljen je gusolln za traktorje in veliki kompleksi zemlje so obdelani General Dc Gaulle podprl ruski načrt VPRAŠANJE KONTROLE PORENJA Parla. 21. dec.—Francija in ao- 1UI1KO /illlC.MI, UM UU I/.VUJUIII M«'- I . . , 1 . , ,, goje premirja, k. bo sklenjeno Kietska IRusija sta dosegli .pora- po porazu na Ogrskem. kl ni »>ov^un * ™divn0 Ogrska bo postala cona ruske Henjeno l^ibo glede vso-vojaške okupacije, tod« Velika M m ^onomske Britanija in Amerika bosta po- ["j™?1 Sporazum se nanaša na , ,, ... i ,, n bodočnost Evrope in reševanja slali misiji v Budimpešto. Po- ' J ručila trdijo, du se sovjeti ne U> '),n 1 ,,,,,ov-do vmešavali v napore glede To pomeni, du pogodba ustanovitve nove ogrske vlade vsebuje tajne klavzule. Dozna-v Moskvi. Zavzeli so stališče, da v" t,u J1' general Charles de Je to zadeva Madtarov samih. Gaulle. predsednik sočasno fron-Med onimi, ki igrajo vužuo vlade, zagotovil Rusijo, ko vlogo v pogajanjih glede UHtu. je mudil v Moskvi ln konferl-nov.tve nove ogrske vlade v H * Stalinom ter drugimi vo-Moskvi, je general Junce Voe.Miw,J». !*> ^ndjs pudpira-ros, šef generalnega štaba ogr- M« »ovjetskj načrt glede začrta-ske armade, ki se Je pridružil "J" "»ve meje mod Rusijo in Rusom, ko Je Ferenc Szalusi I o /.ugotovilo Je dal s prevzel oblast v Budimpešti lft. prhlrikoin. da mora poljsko Ijud-oktobru. Szulasi je Hitlerjeva «tv«i dobiti priliko zo formiranje lutka. DrugI ogrski general, ki vlmlf. kakršno hoče, po zaklju-se je tudi pridružil Rusom, je Dalnoki Miklos. V Moskvi so Nobenega znamenja ni, da bo tudi trije člani misije, katere Je Francija priznala prokllconje admiral Horthv poslal tja, da priznanja poljske ubetne vlade sklenejo premirje z Rusijo. De- v Londonu. Štefan Jedrychow-leguciju ogrskih komulnstov je »ki, reprejentant jjoljskega od-tudi v Moskvi, kjer se p„Kuju bora za narodno osvoboditev, Čigar sedeš je v Lublinu, Jo imel razgovor z generalom De Uaul-lem, ko se Je slednji nahajal v Moskvi. To Je sprožilo govorice, do bo Francija priznala ta tKlbor kot jMiijsko vlado. De Gaulle je zavzel sllčno stališče v spol u med poljsko ubež-no vlado in Rusijo kot premier Churclull. Slednji Je nodavno izjavil v parlamentu, du so ru-ke zahteve, du mora biti nova mejo meti Rusijo-in Poljsko Cur-teku bitku za Nemčijo, so našla-i||V|l ||m|Jm lu ugibanja u obsegu nacijskih j)oznMVU Mt, tucil, da sta Do oboroženih sil, kl stojo nooproti (jIU||w t|l stalm razpravljala o zavezniškim armadam na vseh VprttftttnjU kontrolo nemškega frontah. Sodi se, tla to sile šte- pmt,nja I>z«Mt ni bil sprejet no- jejo okrog šest milijonov mož, L^ /tl|t|jU^t.|<( je znano, da Je toda med temi je le 1,2(10,0001 Hti«ija zo skupno francoako-brit- sposobnih v starosti lil do 4ft let M|tll.|„ lgijsko-htilandsko kontro- z Rusi. Ugiban ja o obsegu nemške sile Sest milijonov vojakov na frontah Parls. 21. dec.—Zdaj, ko je v teku bitku zu Nemčijo, so nasto V Petrovgradu obratujejo mli Danes se bo pričela debata o | ru kateri zmeljejo 2U vagonov žitu dnevno. Vidike količini? mo Grof Sforza odklonil ponudbo Izjavil je, da ne mara biti poslanik v VVashingtonu Rim. 21 dec.—Grof Car lo Sfor-1 /a je izjavil, - |>ove|jstva britske letalske ml bližini Aten |>o ljuti bitki, ki t r ajala 24 ui Okupaeiju je nadaljnja zmago levičarjev v o|>er aeijah proti britski olx»lo>e-rn sili Zodnji (»ondeljek za-heflli zloglasno jetnišnico Ave-mil v Atenah, v katen m- je nahajalo okrog 000 jetnikov Med temi J«- bilo mnogo kvizlingov in kolaboraU»ijev Joannis Khallvs, predsednik lutkarske ^.rski' vlade v < umi nemške okopa« i)e dežele kl je poliegml IZ jetnlšmee, j« bil \*> novno aretiran Policija ga je t.ašli v hiši njegovih prijati Ijev nutuiullziiun ameriški držuv ljun, )e bil aretiran na obtožbo, da |c tmel zveze z nemškimi sa bolel jI, kateie je podmornica (»led dvema letoma jui|a-ljala v Ameriko Kre|i|>ei je bil pridi-žun |>ooro4lvorn >.'10,000 On je i »o aretaciji priznal, "da je nu flil zaveiie |MaiM'kutuunirn Nem i rtu V A Oieiiki Hess, Hitlerjev zaupnih, i) umobolnici Pred zavezniško invazijo Noi mandije (i. juniju Je bilo 00 nemških divizij nu zupadu, zdaj jju je tum najmanj 70 divizij. Poveljniki teh so feldmaršul Wul-t her von Model, general Kurt Študent ln general Hermanu Bulck Vrhovni poveljnik vse nemške sile nu zi^iudu je feld-maršal Kail (Jeni von Humi stiii t. Ko so prve zavezniške čete ln-1 jakov je zajetih v aeverozopod-vudirale Normandiji je povpreč no število nemške divizije zna šalo 17,000, S«'daj je mnogo ili viz.ij, ki štejejo manj ko 11,000 mož vsuku. Nu vseh frontah Imu Hltlei okiog .'KM) divizij Po mforrnafi juh, katere so dobili zavezniki, j«- 70 divizij na zapadni fiontl, nekaj nemških in ae jmmIuIo g« 170 na vzhodni, :«0 v Itulijl, 20|,||icm. na Balkanu, 20 v Skandinaviji) m ostule znohaj Nemčije V tej hill niso ukljucene one, l« I VZill Zlijejo /ulugullie čl te 7. umikanjem Nemcev v no trunjost s«* bodo krčile komuni kacijhke či t« Poveljstvo bar do >ijo oxr v, bil« f 11 d o s i zudniih dr < l obn ' in i ji j« % i< .o jem nozj« m I jrok naslovil da mote | »'"la ii k*- vedno A r «-n in da Iy,ndon 21 de» Nen ne le i/o»«m u da m' nriht dolf l|i's* Hitlerjev zaii| ji ta i li 11 I v N emi i ji* v umobolnici Veliko delu z lx-M.it! du r pi 11« ti I \ Ao za ; k ll niti \ i I I I,I pr Ipr a\i Rusijo Chio m Ku |iik ki Anglijo, Stražniki imajo jim kuditi zai n«' ukiote lli-sfc je i jo da Jo pr »dob m ko se j«- .N«'Oi I.i /.» iiaoad * ru I ,|ht Alliol«' je iz nekemu k i a j.« ol) s p a n hi on ji da je l>.la sko vana /.ifota pioti diktatoiju k i aru u Alenlat na njegovo zlV Iji nje u bil izvršen zadnjo n«'-deljo, k- pa m j«- |x»nehrečil Ali nlidot Ji so napadli avtoino- nem kotu Krete, grškega otoka, biez ununju na i/niu/nitev iz puhti Obroč okiog tegu kolu drže giski ge ih i In britske čete. Poveljnik gerilcev je general Ni-kolu Papudakls. On Je poročal, da Je ž«' veliko število Italijan-hkih vojakov dezertirolo in celo Zveza bolgarskih vu sni kur je v izključila pisatelje Sofija, Bolgarijo, 21 dec— /veza Isilgurskih časnikarjev je na svoo h tni se ji izključila več-pisateljev /aiadl sodelovunju Z nemškimi avtoritetami. Meii te-bo Aleksander Kmapetrov, i K i udov, Dragomir Tloži-ib Kmil Pop«»v, Jordan t« \ Pet a i Atunosov, Ivan m v »n Tmior Vulšev ml Du: lio\ km ' i-i Albanija bo kaznovala vojne zločince dei em m*a bila Ki an« o in j uht ii n i mifilstei K«luat do l'ef ez Voznik avtomobil« Je bil ranjen Napad j«- bil l/višen jueij muzeji m Prad«im v Madridu Poro-I ilo ne |x'v«' ali S" bili napadal m ar« tirani in kakšno orožje u imeli Klin, J. I oet • - Dr Rok Koloj, lUhtn m minister v albanski vla-naznanil ustanovitev Ijud-«kih imhIiši', pred katerimi ae IfHln morali zagovarjati domači in zunanji vojni zločinci. Vol oni/ki so soilelovoli M okupator-I ji in ovnali liorbo za osvoboditev Albanije, UkIo dobili zaalu-1 /eno k.izi-n. PROSVETA 7 ^ PETEK, 22. DECEMbj^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ ot and publifc-hed by SLovcn* National Benefit Socioty Naročnina sa Zdruitm dišavo (isven Chicaga) in Kanado M OO na loto »3.00 za pol lata. $1.40 sa četrt lota; ca Chicago in okolico Cook Co.. $7.50 ta celo leto, $3.7$ sa pol leta; sa inosomstvo $$ 00 Subacriphon rales: lot lhe Uniled States (except Chicago) and Csnsda $6.00 per y«ar. Chicago and Cook County $7.$0 por year. foreign countries $9.00 per yea*. Cene oglasov po dogovoru-—Rokopisi dopisov in nanaročanih člankov te ne vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtice, povesti, dramo, potmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju lo ,v slučaju. 6o Jo prilošil poštnino. t ^ Advertising rstes on sgreament.—Msnuscripts o! communications and unsoliciled articles will not be returned. Other msnuscripts. such as stories. play». poems. etc.. will bo returned to sondor only when accompanied by seli addressod and stampod envelope Naslov n« vm. kar ima stik s listom: PROSVETA 26S7-59 So. Lawndalo Ave., Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Atlantski čarter pokopan... Izjava predsednika Roosevelta, ki jo je podal zadnji torek na časnikarski konfeienci, du Atlantski čarter ni nikak formalen dokument, ker ne nosi ni kakega podpisa, v bistvu pomeni, da'si je tudi njegov glavni avtor*umil roke in gu vrgel skozi okno na smetišče. Predsednik jc dejal, da tej',u dokumenta s Chltrchiilom nista nikdar podpisala, kukor tudi ne predstavniki drugih zavezniških narodov. Izdan da je bil le kot nekakšna izjava ali spomenica, spisanu mimogrede In nahitro, o takojšnjih ciljih, ne pa kot legalno obvezen mednarodni dokument. Priznal je sicer, da sta s Churchillom podpisala substanco ali smisel tega dokumenta in zato je v bistvu še vedno veljaven—ne pa obvezen! Ta verziju je popolnoma nekaj drugega kot so bile lastrte predsednikove izjave po objavi Atlantskega čarterja; je popolnoma nekuj drugega kot so bile izjave vseh vlad združenih narodov. Takrat so visok« državmki Amerike, Anglije, Rusije in drugih zavezniških vlud deklamirali kot da je to legalen, obvezen dokument. Faktično st) izjavljali, da so formalno sprejele vse zavezniške vlade. Ko sta Roosevelt in Churchill 14. avgusta 1941 objavila ta dokument, sta obenem izjavila, da ga je odobril tudi Stalin. Nekaj dni pozneje je državni department poročal, da ga je ruska vlada oficielno sprejela. Ta dokument mogoče ne nosi oficielnih podpisov predstavnikov združenih narodov, toda umenški državni department je prejel od vaeh vlad oficielno odobritev Atlantskega čarterja. Vsaj javnost je bila tuko informirana. Zdaj, ko je prišel čuh zu konkretno apliciranje NAČEL tega čur-terja, je pu zapihal popolnoma drugačen veter. Sploh ta veter piha že par let. Najprvo mu je dal brco Churchill, ko je izjavil, da ta čaiter "ne sega preko Sueškega prekopa", to da ne velja zu Indijo in ostale azijske narode (kolonije), marveč samo za zapadni svet. ,, Potem se jt Churchillu pridružila Moskva, ki je Atlantskemu čaiter ju priložila drugo zaušnico v zvezi s Poljsko in baltiškimi državami, katere Je enoatavno unektirala, na Poljskem si je pa samopašno začrtala novo "strateško" mejo nu tako zvani Curzono- vi črti, katere neče niti zu las modificirati, čeprav je na tem ozemlju pred vojno živelo okrog pet milijonov Poljakov. To je direktno kršenje prvih dveh točk Atlantskega čarterju, ki pravi: "Prvič, njih dežele (Amerika. Anglija ln druge dršive, kl ao odobrilo ta dukumont) no iščejo teritorialnih ali drugih okorlatonj. "Drugič, njih šel)* Jo d-« ne pride do nobenih teritorlelnih apre-momb. kl niso v skladu s svobodno Isr ienlml šol Jami prlsadeteg*. ljudstva." Po objavi tega čarterja smo čitali, du ga je Moskva sprejela s pridržkom, kolikor se teh dveh točk t'če v zvezi z baltiškimi državami, katere je bilu že nrej anektlrele—tukoj po nemško-ruskem luztiganju Poljske. Kur se ruzkosanja Poljske tiče, je bil po Hit-leijcvcm napadu Rusije sklemen nak t med poljsko zamejno vlado iti Moskvo, v katerem je rečeno, du Rust|u razveljavlja pogodbo, s katero si je s Hitlerjevo Nemčijo razdelila Poljsko. Ampak tudi ta pakt h poljsko vludo je—kina papirja, kajti Stalin zdaj insistira n.i približno Isto mejo nu l'tiebo in prišla nu duri z načrtom za reor-) aniznanje Kviojh' v demokratično federucijo. Ampak namesto h j;u smo «' *!>'!• škratno kratkovidno, škodljivo m slupidno geslu o "bie/po>;ojni predaji", kt ne pove ničeear, mai vec ves t as služ' le kol \odu na ml'n nacljske propagende. Kadi stupidne politike, ki je .apopudena v tem praznem geslu in ki le podaljšuje vojno, b<> oadlo nešteto življenj, bo rszdcjsnega mnogo bo^ustva l,/(.i ju j. Iiko slabši m i k< t bi bil, eko bi bil zgrejen ne principih tega ealtri Ju Toda namesto da in mu ameriška vlada v teh temnih dneh, pol-mM i a/oi ai .»n i.< »Ku ii i a • luti meso m kri; namesto da bi inalstirala i ui konki etno aplikacijo njegovih načel, k* s»» nu vaej črti zdrave, (!.><•! jxini.injkl)!\ i )e /.dai oa Še Rooeevelt slebt\ a Glasovi iz naselbin IZ URADA TAJNIKA PODRUŽNICE &T. 35 JPO-SS Cleveland. O. — Za mesec november smo prejeli precej prispevkov pri podružnici št. 35 JPO-SS, zato da jam to poročilo z veseljem v javnost. Med pri spevatelji so sledeči zavedni rojaki darovali po $50: John Koss, Andrevv Božič (kovač), družina John Zaic in družina J. F. Dum. Vsi ti prispevatelji so prispevali že večkrat poprej in vedno pomagajo, kadar gre za dobro stvar. Nihče nima preveč denarja, toda imajo človeško srce in se zavedajo, da je potreba naših krvnih bratov in sester v domovini zelo velika. Nadalje so prispevali: Frank Pucelj $25 (Frank je že poprej prispeval $50 za SANS), Joseph Pretnar in žena (East Park drive) $20; saržent Frank Straus $15. Slednji je sin zavedne Strausove družine s Trafalgar st. Pri vojakih je že osem let. K njegovi vsoti pa sta dodala njegova starša $10. Torej skupaj $25. Po $10 so darovali: Peter Ro-stan (on je prispeval $5 tudi za ruski relif), Gregor Čekada; društvo št. 23 SDZ članarina $9; po $5: John Svetina in njegova žena, Mihe Lah, Louis Požar in njegova žena, L. Levstig in njegova žena (namesto venca za pokojno mrs. Pirnat); po $2; Mury Rošsi, mrs. Bales-Gorišek, Jos. Ferjančič, Frank Sušelj, Frances Zaje, Louis in Mary Lemut; mrs. J. Česnik $1. Na podlagi potrdilne knjižice sem prejel $335. Zavedni rojak Krist Lokar pa je nabral sledeče vsote: po $5: Louis Černigoj, August Stokel in John Strancar st.; društvo št. 312 $3; po $2: Maks Kočevar in Veronica Saban; Anton Pušnar $1. Skupaj $23. Andrevv Božič (kovač) »mi je izročil $15, katere sta prispevala: Anton Leskovec $10 in John Križaj iz Salema, O., $5 Torej podružnica št. 35 JPO-§S je prejela v mesecu novembru $373. Na zadnji seji podružnice Smo razpravljali med drugim tudi o obnašanju in postopanju nekaterih izvršnih odbornikov JPO-SS in sprejeli smo sklep, da se ne strinjamo z njimi. Mi smo mnenja, da sedaj, ko je ladja v luki, je potrebno, da jo napolnimo, kajti naši rojaki v domovini' baš sedaj najbolj potrebujejo pomoči. Sprejeli smo tudi predlog, da ves denar, ki ga imamo v blagajni, pošljemo takoj za hitro pomoč v SANSov urad, kateri ga potem odda na pristojno mesto. Mi smatramo, da ni pošteno, ker hočejo gotovi odborniki JPO-SS zavlačevati in ovirati pomoč stari domovini sedaj, ko je prišel čas, da jim triko} pomagamo. Oni, ki skušajo ovirati pomoč stari domovini naj vedo, da smo šli nabiralci med narod pobirat prispevke z obljubo, da bomo z denarjem in drugimi potrebščinami pomagali slovenskemu narodu v trpeči Sloveniji takoj, Icakor hitro nam bo mogoče. In ta prilika je sedaj! Na podlagi sklepa zadnje seje podružnice št, 35 JPO-SS sem poslal v SANSov urad $900, nekaj dolarjev pa je ostalo v blagajni. Da smo zbrali zojret tako lepo vsoto skupaj, je zasluga gori o-menjenih napredno zavednih prispevateljev, katerim na tem mestu v imenu trpeče Slovenije izrekam priznanje in zahvalo. Upam, da bodo našli mnogo, mnogo posnemalcev. Čas je prišel, da pomagamo in damo čim več, če tudi nas malo boli. Res da Slovenci nismo bogati in nihče nima denarja, da bi ga razsipaval, toda za naše krvne brate in sestre moramo vsaj malo žrtvovati! V elevelandskem Pressu v koloni mrs. Eleonore Roosevelt sem čital, ko predsednikova žena opozarja Američane na bedno stanje našega trpečega in najbolj herojskega naroda. U-pajmo, da bodo Jugoslovanom pomagali tudi Američani. Saj je Jugoslavija veliko žrtvovala v tej strašni borbi z nacifasisti In ker je darovalo ogromno število jugoslovanskih mož, mlade-ničev, žena in deklet življenje v tej borbi, so s tem prihranili mnogo žrtev velike Amerike. Na koncu svojega spisa ponovno opozarjam na priredbo, ki jo bo priredila tukajšnja podružnica SANSa na sveti večer, 25. decembra, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Ves čisti dobiček bo podarjen za blag namen, za križano Slovenijo. Ne pozabite na to priredbo! Ponovno poudarjam, da si vzamemo za vzgled naše vrle slovenske mladeniče, ki se na-kajajo v Ameriki v, ujetništvu Naši podružnici so prispevali že $159. i , Prispevajmo, bratje, dejanje naj govore! ' Joaeph F. Durn. tajnik št. 35 JPO-SS. V POMOČ STARI DOMOVINI Waukegen, 111.—Iz vseh slovenskih naselbin v Ameriki čita-mo poročila, kako pridno zbirajo Slovenci in drugi Jugoslova ni obleko in denarne prispevki v pomoč trpečemu narodu v Jugoslaviji. Naj tudi jaz poročan iz naše naselbine Waukegan North Chicago, da tudi tukaj n' držimo križem rok, ampak vsal po svoji moči delamo, da čim več prispevamo, bodisi obleko ali p; denar. Zastopniki podružnici SANSa in JPO-SS delajo skupne kot ena skupina. Prva pošiljka obleke je znaša la 4,120 funtov. Izvoljeni nabiralci gredo ed hiše do hiše ir prosijo za obleko in denar ir ljudje se povoljno odzivajo. Nabirati denar od hiše do hiše ni lahke stvar, kajti vzame dosti truda in zraven se pa še kakšna slaba beseda sliši. Zato nabiralci zaslužijo posebno priznanje. Tu slede imena nabiralcev in vsote, ki so jih skolektali: Andrevv Možek in Frances Mathias $350.75, Math Jereb in Valentin Jereb $308, Frances Gregorin in Mary Nagode $241.50, Annie Mahnich in Annie IUc $121, Ma-ry Celarec in Mary Kink $109, Anton Kobal in Jennie Keber $109, John Gantar in Martin Judnich $110.50, Helen Jj?r«b in Tončka Bezek $100, Angela Žele in Frances Turšič $79.05, frances Mlinar in Josephine Podboj $74.75, Frank Nagode in Math Waršek $66. Na seji dne 29. oktobra pa je bilo nabrano $176. Dalje so prispevali Slovenska zadružna prodajalna $150, Slovenski narodni dom $50, društvo Sloga št. 14 SNPJ $25, društvo št. 94 ABZ $20, društvo- št. 119 SNPJ $10, klub "Keep the Fire Burning" $10, društvo št. 568 SNPJ $5, Slovenska narodna čitalnica $20, Gospodinjski odsek SND $20, Slovene National Auxiliary $20. Kolekta na shodu dne 12. novembra pa je znašala $412.30. Na tem shodu so tudi sodelovali bratje Hrvatje. Skupaj smo prejeli do sedaj $2,587.85. Od te vsote smo poslali na urad SANSa $2,450. Imeli smo seveda nekaj stroškov s shodom in pošiljatvijo obleke, kar bomo pozneje poročali. Naj še omenim, da je nam dal Slovenski narodni dom brezplačno na razpolago sobe za seje, dvorano za shod in prostor za obleko. Prav lepa hvala Slovenskemu narodnemu domu,* vsem darovalcem in nabiralcem oziroma nabiralkam. Glede zbiranja obleke pa bo gotovo poročala naša agilna oredsednica Mary Celarec. Imena darovalcev pa bodo priobče-na pozneje. Math Jereb, blagajnik. PISMO IZ STARE DOMOVINE Milvveukee, Wis.—Dne 12. novembra sem prejel pismo od mojega očeta iz stare domovine. Pisano je bilo 16. avgusta v Sta-•em trgu pri Črnomlju. Moj oče je po poklicu krojač- Po domače X) nas klicali Žnidarjevi. Toli-co v pojasnilo našim Poljancem Ui Belokrajncem. Pismo se glasi: "Dragi sin! Kljub vojnim razmeram smo :e odločili, da ti napišemo nekaj /rstic; mogoče bo vendar to pismo srečno dospelo do tebe in te našlo zdravega, kakor ttldi tvojo družino. Vem, da si zelo radoveden, kako ie z nami, zato ti nakratko poročam o novicah. 1ll I.M 174 0O deležno sest puiobrodnih družb. ' programu. Med največjimi industrijami mosta New York* Je oblačilna in. duatrUe—eploh Je nejve£j* in deje kruh* etoiieočem. Nekdaj so bile njene tovarne preve snojnice. zdaj p*i eo oblačilni del*vel skoraj etoodeiotno oraenisiranL Gornja ecena Je bil* oddajan* n. redicpcstejl po televlziJL Na eliki pri šivelnem etroju je Gertrudo Ostrowitz. članic« unije Inlernetional L*diee Germeni Workeri in neke krojne modietke, ki so pogovor Jež* o "modi." lijanski vojaki so rešilile enega konja, katerega so potem odpeljali s seboj. Najbolj nas je presenetila nesrečna smrt brata Toneta. On je padel v boju dne 30. junija t. 1. kot partizanski poročnik pri Bo-siljevu. (Ta kraj je znan našim Poljancem ali Belokrajncem). Njegovo truplo je bilo pripeljano domov. Pokopan je bil ob zelo lepi udeležbi. ' ! Brat Peter je tudi partizan in je na Dolenjskem. Tudi Alfonz in Marko sta v istih vrstah, Još-ko in Karel pa se nahajata nekje v nemškem zasedenem ozemlju.- Sedaj nam ni znano, kako je kai z njima, ker nimamo že nad leto dni nobene poštne zveze z njim. Ostali smo kolikor toliko zdravi. Naj zaenkrat zadostuje, kajti nismo sigurni, da boš dobil to pismo. Ako dobimo tvoj odgovor, potem ti bomo takoj pisali obširnejše. Pozdrav od tvojega očeta in ostalih." V istem pismu sledi nekaj vrstic, ki jih je napisala moja sestra. "Dragi brat! Stanujem v Za-gozdacu. Moj mož Peter je že tretje leto odsoten. Dne 8. avgusta 1. 1942 so ga odpeljali Italijani v internacijo v Padovo, ttfm pa so ga ujeli Nemci in ga odpeljali s seboj. Od tedaj mi ni nič znano, kaj se je zgodilo z njim. Odgovori, ako prejmeš te vrstice, in potem ti bom pisala kaj več. Srčno te pozdravlja tvoja sestra Katarina Šterk." Tako pišeta moj oče in sestra. Ako b' hotel kateri naših Po-ljancev več pojasnila, mi naj piše na naslov 1017 So. 6th, Mil-vvaukee, Wis. Pozdrav čitateljem Prosvete! Jchn Kump, zapisnikar • št. 16 SNPJ. doromhra * O vi- Audtterturnu e narodnih roših bodo Iudl n« V SPOMIN MOJEMU SINU Euclid, O.—Prosveta prihaja v našo hišo že njnogo let, zadnja leta pa brezplačno oziroma namesto petih tednikov, ker nas je v družini pet članov SNPJ. Sedaj pa vam pošiljam dodatek v znesku $1.20, ker nam je umrl naš nadvse ljubljeni sin Edvvard Bedenko dne 8. novembra v Uni-versity bolnišnici. Pokopali pa smo ga 11. novembra ob veliki udeležbi njegovih mladih in starih prijateljev. Njegova krsta je bila okrašena z najlepšimi venci in cvetlicami; krsto so nosili njegovi dolgoletni priiatelji. Pogreba so se udeležili v velikem številu društveni bratje in sestre, prav tako sosedje in prijatelji iz North Randolpha, Loraina, Brecksvil-la in drugod. Govornik, ki je govoril v kapeli pri odprti krsti, je opisal njegovo življenje tako živo, da ni niti eno oko ostalo suho. Tudi jaz hočem nakratko opisati Edvvardovo življenje. Rodil se jc v Park Cityju, Utah, 77 novembra 1. 1908 Do leta 1919 smo živeli v zapadnem in južnem Uta-hu ter Edisonu in Panami, Okla-homa Od tam pa smo se preselili* 1. 1919 v Cleveland. O Ker smo se večkrat preselili, nista Imela moje sinova stalnega doma in ne stalne šole, temu i mi je vzrok, ker sta imela slabega očete. Edvvard je zbolel, ko mu je bilo komaj osem let, Nekaj četa ee je morel zdraviti v bolnišnici in zdrevnik mi je povedal, da ni njegovo srce prifftdnoma zdravo, zato ne bo smel Igreti žogome-te, kakor drugi otroci. Vendar pe Je tfaatei v lepega in velikega mladeniče tn se de- lal zdravega in močnega, ker je ______ bil vesele narave. Toda ko Je izpolnil 19. leto, je moral na operacijo za mandelji, tedaj pa je dobil krvavljenje in moral je ležati leto dni v postelji. Od takrat ni bil več dobrega zdravja in ni delal pet let, ampak je samo čital napredne knjige. Znana mu je bila zgodovina vsega sveta, še posebej pa se je zanimal za Rusijo in za vse napredne organizacije. Mnogi njegovi prijatelji ga niso razumeli in so se jezili nanj, ker je bil vedno v knjigah, toda on je šel naprej po poti naprednosti. Leta 1939 pa se ie prav dobro počutil in dobil je primerno delo, da ga je lahko zmagoval. Oženil se je 1. 1941, si pripravil dom, a leto pozneje pa se mu je rodil sinček. Vse je šlo v najlepšem fredu do meseca novembra in vsi smo bili srečni in zadovoljni, misleč, da bo tako ostalo. Ali obrnilo se ie n«* slabše in v začetku poletja je pričel hirati in hujšati. Kadar sem ga vprašala, kaj mu je, da je tako suh, je vedno tajil, češ, da ni nič hudega. Proti koncu svojega živ-jenia ni hotel več domov priti, kajti opazil je moje žalostne poglede. Moral ie iti zopet v bolnišnico, kajti srce mu je je jelo vedno bolj slabeti. Bolezen je meni prikrival in šele teden pred Smrtjo so me poklicali k njemu. Ne morem popisati, s kako žalostjo sem zrla v obraz mojemu ljubljenemu sinu, ki je trpel velike muke preden je izdihnil. Le prehitro je odšel od nas, zamrl za veke je njegov glas. Spomin nate, sin predragi, še naprej živi in bo živel do konca naših dni. Na koncu tega dopisa se želim najlepše zahvaliti vsem, ki ste nam stali ob strani v uri žalosti in nas tolažili. Prijatelje človek spozna baš v uri žalosti. Ker imam precej prijateljev in prijateljic v Ameriki, naj tu navedem moje dekliško ime in kraj, kjer sem bila rojena. Moje dekliško ime je bilo Terezija Pungerčič, doma iz vasi Male Bučke, fara Škocian, Dolenjsko. Po prvem možu sem se pisala Bedenko in sedaj pa K.rnc. Pokojnik zapušča poleg mene ženo Frances, sinčka Bruce hd-warda, brata Williama in očima, v stari domovini pa strice in teto, Terezija Krnc. PREVRATNA STRANKA. • Belllngham. Wesh.-V tukajšnjem tedniku Bellrngbam Guidu sem čital nekaj za kratek cal, kar pa je obenem pomembno, V tieki južni državi je črner vprašal za delo hišnika v šolskem poslopju. Dasiravn«) ni nikoli posečal šole in se ni znal niti podpisati, je imel srečo in dobil delo. Klerk mu je dal delo in odkazal na aplikaciji, nuj »e podkriža. Predno pa je mo*«'1 nastopiti službo, je moral odgovoriti na običajna vprašanj« Uradnik ga je vprašal: "Do >',u belong to any partv seekmf '«» overthrovv the government "Yassuh," the applicant repln" The examining elerk. surpnsed couldn't believe his ears. He re-peeted: "Did you say you »*" longed to a partv seektnp '' overthrovv the governmet .1 ^ "Vassuh"' the negro reiteru1 ' "Vou do?" the now excited cWrK ejuculeted "VVhat party" 1' republican partv. Suh' Pupis: Saj teko tudi ka* * publikansk t stranka že- mr"*0 let . . . George Gornik V Prosveti ao dnevne aveio^ ne In delavske vesti. AU čitete veek dan? Starosta židovskega delavske- Zapisnik seje gl. odbora JPO-SS Vršeče ae dne 14. novembra 1944 v prostorih glavnega urada SNPJ, Chicago (Nadaljevanje) Nadalje tajnik prečita pro-1 katerem poudarja, da članstvo 8tn0 i esolucijo podružnice št. njih podružnice stoji na stališču ,r»rk Milwaukee-West Allis, neodvisnosti od vsake druge or- Fravi: Pri nas M 1 T _ 5 JPO, MUwaukee-West Allis, Wisconsin, ki se glasi: HHolucUa in Pf<*eet Ker je iz zapisnika gl. odbora jpO-SS z dne 19. oktobra 1.1., ki e bii pi iobčen v nekaterih časo-Lih, razvidno, da se izvaja na K1 odbor JPO-SS pritisk, da izroči ves denar ali vsaj velik del, katerega so nabrale podružnice jpO-SS širom Amerike, v izključni namen, da se ga uporabi v pomoč SAMO SLOVENCEM v stari domevini, kadar bo Slovenija zopet osvobojena in bo mogoče poslati tja to pomoč, ne nekemu odboru južnoslovanskih Amerikancev v New Yorku, in -KER najmanj 90% Slovenije danes še ni proste ter se ji zato ta pomoč še ne more poslati, in KER v tej zahtevi Južnoslo gamzacije. nravi: m nas se pobira obleka in denar. Pomagajo nam člani lokalne podružnice SANSa. Nabrana obleka $e bo poslala na naslov ZOJSA, denar pa na Vaš naslov kot blagajniku JPO-SS. Blagajnik Jurjovec pravi, da ima še več pisem, toda so le du-plikat} istih, ki jih je že čital tajnik Zalar. Nadalje izjavlja, da mu je nemogoče voditi seznam posameznikov po verskem prepričanju ali h kateri stranki posamezniki pripadajo, ve pa, da so člani SNPJ največ prispevali. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. Nato poročajo nadzorniki: Gornik, Wed'c in Ermenc, in sicer, da so pri zadnjem pregledovanju terim ie tem organizacijam dovoljeno poslovati, strogo prepoveduje izrabljanje relifne organizacije v politično propagando. Relifne organizacije morajo biti samo dobrodelne (relifne) in ne smejo brneti političnega ozadja, pb katerem bi se te vrste organizacije zlorabljale v politične svrhe. Zato vas vprašam: Kdo more meni ali pa komu drugemu dokazati, da je War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent izrečno in samo relifna organizacija? Kdo more meni ali komu drugemu dokazati, da nima omenjena organizacija političnega ozadja, dokler so njeni glavni odborniki po večini tudi glavni odborniki dveh političnih organizacij—SANSa in ZOJSA? Dokler bodo VVRFASSD gospodarile in oskrbovale iste osebe kot vladajo in vodijo politični organizaciji SANS in ZOJSA, toliko časa me ne bo nihče prepričal, da je VVRFASSD samo dobrodelna ali relifna organiza-ja. Tujerodni voditelji ameriškega delavstvu Narodna Podporna Jednota 9 J o | 1137 39 So. Lavadat* Av*. rKi,»nn s* niUni. Chicago ft*. IlllaoH II. Domala slednja narodnost v Ameriki je prispevala iz svojih vrst ameriške delavske voditelje. Članstvo veČine ameriških unij uključuje različne narodnosti in plemena, ki predstavljajo Ameriko, ln to je posebno res v slučaju International Ladies Garment Workers unije. Njeno glasilo "Justice" se tiska v več jezikih. Ko je bila unija organizirana v letu 1900. je sestoja-lo njeno članstvo večinoma iz židovskih priseljencev, a danes pa tvori njeno članstvo najmanj trideset različnih narodnosti in ras. Odkar se je oblačilna industrija razširila po deželi, je prišlo v unijo tudi veliko število Amerikancev. ki so potomci starih ameriških naseljencev in pionirjev. let je zastopal državo New York v senatu Združenih držav, kjer je predložil zakonodajne osnutke, kot znani delavski zakon, znan pod imenom National Labor RelatiOns Act, dalje zakon V1MCSNT CAINKAK. gl za socialno zavarovanje ter dru- V^htoh 't noj ah. J,n,£»motat ujma ™ GLAVNI ODBOlt l«Tr**l oUaaS pmlM-dnlk ....... SM1 Su 0641 So MM So ge delavstvu in ljudstvu sploh I miiuto o. kuhel. gi biagami* ........... msi so K«. u^.onoivu .ju.anu H LAWRKNCI ORAD1SHBK. lajni* bol. odd MM So koristne zakone. Sedmega no- iucmabl vruovnik. ou.kt mua «m«i mm so vembra letos ie bil izvollen če- wulv oooiha. upr.vit*u giu.tu------ mt So Jr " | ANTON OAHDKN. urednik glaalla Mit So trtic za zveznega senatorja dr- jos CULKAR. pivo okrotja ........... jam ta maoi.1C11. drugo okroij« žave New York. % V enem samem kratkem članku ni mogoče omeniti z imeni vseh slovanskih in drugih prise-ljencev, ki so se povzdignili do I važnih pozicij v ameriškem de-1 uhSula amuuozicii. p«io ohroij« lavskem gibanju. Na pacifiški obali je velika stavka spfuvila v ospredje in na javno pozorni-co dežele Harryja Bridgesa, v Avstraliji rojenega voditelja po ANTON OAHDKN. uradnik glaalla | M1CHAKL H KUMUL prvi podpr«dMd*Ul.................Bul CAMII.US ZARN1CK. drugI »odpredavdnUi________ 31*1 W Ulh St DUtrlktal podptadavdiilkt Av« Av« Av« Av«. Av«. a v« Av« Av« Chu ago 19, lil. Chtrago n. III. CtUrago V. III. Chicago O. III. Chicago II. III. C hicago 9, III. Chicago B9. III. Chicago 13. tli M. Unlvvraal. Pa. Ctovaland a. Ohlo EDWARD TOMSIC. taato okrotj« «17 Woudland Av«.. Johiulowrv Pa. H D No 1, Oalidala. l»a. Tlitt MlddUpoinl«. Dr«rburn. Mldft amt Randall St . SI. Loula IS. Mo --------«1» Here St. Ev«l«th, Mina ...IU W iu« St.. VValaanburg, Colo. MATH PKTROVICN prodaadiuk VINCKNT CA1NKAH __________ f. A. VIDER _______________ MIRKO O KUHEL____ JACOB ZUPAN ..... LONALD J. LOTRICH _ RUDOLPH vanskega odbora vidimo jasen j knjig tajnika in blagajnika na namen, da se namerava ta denar šli vse v redu. > uporabiti predvsem v politično- ^ yzame na znanje Direktor publicitete Janko Rogelj kritizira zapisnik seje od 19. septembra 1944. i Predsednik Cainkar in tajnik Zalar na kritiko odgovarjata in propagandne svrhe, to je, da se namerava s tem denarjem deliti pomoč v sedanjih razmerah samo tistim, katere bo ta odbor ali njegovi zastopniki v domovini smatrali za pristaše gibanja, t egaon zagovarja, ne glede Pojasnjujeta, da ker je bil za- o ali so ti pristaši Slovenci P««* imenovane seje zelo po-na io, au ^ vršno sestavljen, se je istega v ali ne,in ^ rtoliko preuredilo, da je odgo- KER se je ta denar nabral po £ ^ &q m ^ ^ slovenskih naselbinah v Amen-s [n odobreni. lu pod zagotovilom in obljubo isnika s vki ni da se bo pomoč iz njega delila | bUa ^ menjena( pač pa sa. varjati in skrbeti za to da se I" kw inja nu francoskega 1926 in Je bil najprej upo-blagajne naše pomožne akcije ne revoludjoriz lela 178i, Anto. slen pri težakih v času, ko so bo zlorabljalo v kakršnekoli po- nini gi Ugled kot nt- gradili mestno podulično želez- itične namene. Naša pomožna tnik fttšizmH ln komunizma, nlco v New Vorku. Pomagal je akcija je bila prva ustanovljena, N. U)kalna unija je biU organizirati transportne delav- zakaj jo sedaj razdirati in uni- efektivffa agencija za amerika- ee in usjielo mu je, da je orga L mQl» nizacijo italijanskih priseljen-1 Oziral močno unijo med tisoči 1 čiti? Podpredsednica Josephine Er-1 cev ter pobijala protidemokra javec pravi, da se ji ne vidi prav, tične ideologije. Antonini je bil da so prišla ta pisma, ko še ven- predsednik AmeHike delavske dar zapisnik naše minule seje ni stranke, ko je bila prvič organl-bil objavljen; rada bi vedela, | zirana jeta 1936. VSEM potrebnim Slovencem in Slovenkam v starem kraju, ne glede na njihovo politično, versko ali kako drugo prepričanje, mo izpopolnjena. To potrjujejo tudi ostali na vzoči odborniki. , , . v. , Predsednik Cainkar pravi, da ZATO je odbor podružnice št on ki sQ 5 JPO-SS za Milaukee m West|^Si____ obeh teh naselbi- večinoma kopije ravnokar pre- t. m. soglasno sklenilr da kot EDINI legalni in legitimni za. stopnik imenovane podružnice, v katere imenu ima pravico govoriti in glasovati, Allis, ki je v uuc« ™ Ičitanih pisem, razen pisma za nah EDINI uspešno vodi m or-1 oy ^ zastopnic dveh lo ganiziral vse dosedanje kampa- kalnih odborov jP0-SS, treh po- nje v ta namen ter pod gornjim lružn.c g^Nga in zastopnic zagotovilom in obljubami naro- Progresivnih Slovenk v Cleve-du, na svoji izredni seji dne 12. | ^^ y katerem je zahteva, da se takoj skliče seja gl. odbora JPO-SS in se določi denarno pomoč za nakup potrebščin, ki naj se odpošljejo z ladjo v staro domovino. Nadalje resolucija po NAJSTROŽJE PROTESTIRA stojanke jt. 34, Detroit, Michi-proti tej zahtevi Južnoslovan- ki tudi zahteva, da se vse skega odbora ter zahteva, da se denarne prispevke porabi za nagi. odbor JPO-SS temu odločno kup p^^ščin za napolnitev upre in ne izroči nobenega de- iac|je, ki v kratkem odpluje v narja nikomur, dokler ne dobe l|Ugoslavijo. Resolucija omenja VSE podružnice JPO-SS po Ja združeni odbor oziroma nje-ameriških slovenskih naselbinah ^,ova pomožna akcija garantira prilike glasovati o tem in odlo- z iicenco št. 583, da bo pomoč iz čiti, kako in kdaj naj se imeno- skiada JPO-SS samo za Sloven vani denar porabi in kdo naj do- ce p0šlje naj se vojnemu relif bi nadzorstvo nad razdeljeva- nemu fondu Amerikancev juž-njem v starem kraju. ---1 noslovanskega pofekla preko Milaukee, Wisconsin—12. novembra 1944. Za odbor podružnice št. 5 JPO-SS: John Oblak, predsednik, Rev. Anton Schiflrer, tajnik, Rev. dr. M. J. Setnlčar, blagajnik. Tajnik nato prečita pismo Ma-1 pomožnemu rie Pnsland, predsednice po- Yorku. družiuce št. 4, JPO-SS, Sheboy- Nato tajnik Zalar pravi: Ran. Wiscon«ln, v katerem na- hteve, izražene v ravnokar pre znanja, da je njih podružnica že čitanih oismih in resolucijah, »e odposlala 2^20 funtov obleke prav lepo slišijo. Verjarnem tulci nad 100 parov čevljev v di, Ha v gotovih slučajih so te skladišče vojnega relifa ^južno- zahteve in priporočila^ dobrim slovanskih Amerikancev v New I namenom ....... urada SANS v Chioago. Preje je tudi oismo od poaružnice št 6, Ely, Minn.,,.ki istotako zahte va, da naj se takoj ves denar od JPO-SS izroči newyorŠkemu po možnemu odboru in pa resdluci jo št. 56 SNPJ, y kaleri se za hteva, da se denaf takoj pošlje odboru v Nevv Za Yorku. Zatem se čita pismo od glav-a tajnika Slovanske zapadne zvizo !z Denverja, Colorado, ki :>-ia/a željo za popolno koope-'aciju z War Relief Fund of Amtiicans of South Slavic De ;ecnt, s pripombo, da se tej re-iifni organizaciji pridružijo tudi Hi vati in Srbi. Priporoča skli-^mo veje, da se takoj nekaj do-' v/ nomoč narodu v starem Iraiu. '' Halje se čita tudi pismo nega (Zbornika Johna Gor ' t Z Clevelanda, v katerem ^ ' ta, da s*» skliče seja glavne - "J bor a JPO-SS, in to po na lu glavnega odbora Sloven-dobrodelne zveze in podruž ' ' 2 JPO. ki priporočajo, da " r>» «Hlxir JPO-SS določi go > vsoto za prvo pomot naro- stari domovini. ■<« tana uisma, resolucijami »vke se vzamejo na znanje, 'd? noročllo blagajnika '>ii'Kajnik Jurjovec čita pismo •< U, III — --------------Mt So. Lawndal« A v*., Chicago U. III — 1400 lb> Lotubard Av«.. H«rwyn. III. 1NT So. Trumbull Av«., Chicago H. III ------B. MOUi 81.. Buclld lt. O. SM T«n«r SI.. LuMrn«. Pa .. IH1I Muakoka Av«. CMv«Und M. Ohlo --------- „„.t0g Porort Ava . Jolinatown. P«. ---Vtl B. IMU) SU««l. CM va Igod M. Ohlo Bo. LawndaM Av« . Chloago II. Ill, .11111 Snowd«n. Daliuit II, Mlch, -------Ill So Proapact Av« . Clarvndon Hlllg. Ill, --------------------------- M w«ata)hm Av«, P«m. Ill, --------:----------Mit C. MUi It . ClavaUnd I. Ohlo O laval Bdtavmlk ---------------MM Bo, Rldgawajf, Chloago M. III. Junaštvo "murman- delavcev newyorških podulič-, Qd posebnega poročevalca nlh železnic ter drugih prevoz- h r nih mestnih linij. S transport-1 Pomoč, ki jo zavezniki nudijo nim! družbami je vodil uspešna Sovjetski zveri, prihaja v deželo kolektivna pogajanja, ne da bi po najrazličnejših potih. Zelo se zatekal k okllcanju stavk. važna le severno atlantska pot, Tuierodec le tudi predsednik ki vodi lz Anglije v Mumansk f frZmVZn^riVnalboU I Kongresa industrijskih organi- in o kateri govori zgodba poseb-no znan k o t^ us Unov i t e 1 ii nu recl^ ^^j (CIO) Philip Murray. Ro- nega poročevalca, ki je bil prvi ? For- jen je bil na Škotskem 1. 188« in častnik na ladji "Ernpire Bard," : t^le pi- Je prišel v Ameriko v letu 1902. v svojem zasebnem poklicu pa blikacije i Ameriki. Rojen je Delal * premogokop h v j, jatnUkl pa.nik bil v Rusiji leta 1880 toda je Pennsylvanljl ter je kmalu do- imenovali so jih "murnianski moral pobegniti lz Rusije zara- M vplivno pozicijo v premogar- mo4Jt „ BU() jlh 4Ji; poMadka di svojih aktivnosti v revolucio- «ki uniji UMWA, ki ga je leta U.ooo-tonake trgovske ladje, kl je narnem gibanju. V Ameriko je 1929 izvolila za podpredsednika. -ko/j mMUi,t.v ob prišel leta 1882. Videč žalostne Od M* 1940 Pr*dt4ednlk vsakem trenotku lahko prlčako- razmere med židovskimi delavci organizacije CIO. vala Hotov0 >mrt Ol iTrnd »dmi-1 v Ameriki, je pričel z organizl- Ko je pred nedavnim govoril T|.l-t() krat v 4llrlh meseclh so ' b^nlv«! H^ ranjem prve untjake organlzacl- o delavskih ciljih, je Murray de- Jth na dU n|;mAki ielaic| v sa- r«Je M^uTcturinUje židovskih krojačev in je cIre-halgurmanskem priatanllču zal židovske intelektualce tako želimo, je živa in delujoč« Murmanskl možje pa »e niso dolgo, da so opustili nikomur mokracija. Hočemo, da bo imel uda)1 bl|a njihova ladja koristno teoretično razglablja- delo vsakdo, kl je dela sposoben 1 lft0V0rjeVBnJe angleških ln nje ter se pričeli brigati za ak- ln ki hoče delati. Hočemo, da am i^tJ»r,ow41 Hat združiti ae moramo ^i v ^ ^ ^ ^Tn"o ^ "d tnfitev"I Pewi»h Daily Korward^ .1 Je|fa zgraditev .rajnega miru in|„„,„, Sl, da kompanlja ni kriila regulacij . tem pridobil priznanje kot or-1 trajnega blago.tanja" In ko ^f'^ j(. )>||u „,„ Albanski kralj Zog in Angleži Njegov Uatje poatal g,a. ne •M" »**"epra mo židovakih prtneljencav. am- »» ^^ napadala. Enkrat jt pak tudi organizirMnega 4elav- organWral "Emplre Bard" obrniti stva, ln pod njegovim vodstvom da sedaj smo laztegnm i aso r . je tudi izvajal precejšen vpliv borbo za demokracijo iz ^ 7 KljSb tem, London. (ONA-Kralj Zog je J,a amerilko delavsko g!ba,„e v U,• A, vdII* ^ f^^SKl. ^-vno so predal pred kratkim angleški Lpiošnem, kot tudi na ameriško | Philip Murray | J(1 iii m4kl Jtuli>i M -lroillicwn vladi memorandum, v katerem kujturn„ življenje, je razložil, kako naj bi bila or-1 Mož, ki je tesno ppvc/.an z de sanizirSna vlada v Albaniji.] Javskim gibanjem ter je tudi (u SDreiem dopisa je bil tako hla- L-rodec, je aenetur Robert F |dl ao zu enKi at se pre«,mer mm den dlT je Žog zdaj celo odklo-Kvagn« iz Vorka. četudi Uprotujočih s. mill|.nj in sta- nU šesta i se z nekim manjšim 0n ni izrecno delavski vodlUlj, UM. celo med delavci aem.m , uradnikom zunanjega ministr- L. pu H svojim delovanjem v prid Imajo navzlic temu svoj prn stva delavstvu v senatu veliko dopr,- ».cnlnl vzgled ki -ga sUiletje Zog tudi ne kaže nobenegs nesel k pridobitvam amerllk^a j nazaj. ^ » ^^^^ nagnjenja, da bi predal časopi- delavstva. Senator Wagncu v/m. kvoie ideie najbrže radi je rodil v Nemčiji, toda je pri . k« dobWa poročila iz .vo- Ll v Amarlko te kot otrok te, Je | vključeval Mfu, proaf IJud.k za točko dalje in povedal, da pri zadevanja delavstva v Ameriki [za politično organizacijo, četudi so za enkrat Ae predmet na jc zertilje, iz katerih je razvidel, tukaj |v»hajsl fcjlo in Je dovršil ualn mučno if* v narodu gibanje svoje Atudlje v kolegiju New kako močno je v narodu gibanj narodne osvoboditve. svoje Atudije York. Tekom zadnjih osemnajsl šolske Izobrazbe | Od onega časa naprej j« ameriško delavstvo, kliub mnogim napakam ln pogreškom, bilo vedno tesno povezano y mm ial-nlm napredkom dežele, v pogledu ljudskih pravic In izboljftanju žlvtjenskih razmer; K temu j«* tujerodno delavstvo doprineslo veliko In ta doprinos je velike vrednosti ln važnosti za w ameriško ljudstvo,- KLLS. AOITIRAJTE ZA PRO«VETOI 1*44 WAifUH0 ji nemški letalci s strojnicam in lahkimi bombami poškodoval kiov. Ranjen pa nI bil nihče fl mala so prispeli v Mur inansk. Posadka je bila močm Izdelana po dolgi poti, ah ko *< se vsidiall, so prejeli nujno po vel je. ^er|avi nu |>omoyh s* bili od nemških bombnikov V« iszdejanl, Drugih dvigal ni bih mogoče dobiti, da bi Iztovuri te^ke tanke ln motorna vo/IIm "Kmplre Bard" je bila opremlje na t močnim gibljivim žerjavon in so l<> zato izbrali za izkrcava nje težkega vojnega gradiva luko )e nrihajulo na sto Uivornil ladij, ki so se morale čimpre, znebiti svojega dragocenega t« vore. Muimanskl mož)e so izprazni M svo)ii ladjo, nato pa se |*>pol »loma |>v«vetlll i/krcevi»lnl slu ž bi kot gibljivo rlvigMlo štev, I Za muimanake moie ni bilo od mora. V prvih šestnajstih dneh ao se prekladali k 37 ladjam in pri vseh izkrcali tovore, Medtem pa so jih ponoči ln podnevi stalno nadlegovali nemški bombniki. Posadka |e imela 12 ur dela, 12 ur pa počitka. Ali počitek je bil zelo problematičen, ker so Jih prvi vsakem napadu alarmirali, 1. Junija je dospela nova spremljava v pristanišče. Nemci ao dvakrat zadeli "Empirc Bard," vendar je posadka brez tuje pomoči naprave zopet popi avilu. Medtem ko se je spremljava mudila v pristanišču je morala "Empire Bard" 25-krat menjati svoj prostor. Samo dva mornarja sta resno zbolela na živčnem pretresu in odšla v bolnišnico. Njihovi tovariši pa so k delom nadaljovali —eni so izkrcavall, drugI so se [Mirili proti nemškemu napadalcu. Ko je končno posadka "Empire Barda" prejela povelje, da zapusti murmansko pristanišče, Ju imela za seboj 27ft letalskih napadov. Pred svojim odhodom Je moštvo opravilo še eno koristno delo. Neka ladja, ki so jo Nemci v polno zadeli, ae je potopila.* B spretnim manevriranjem dvigal se |e posadki posrečilo rešiti iz morske gladine dva težka tanka.—V avgustu Je kapitan Saal-maans dohženl vojnih zločinov Ustanovi|eno Je |x#*ebno so VPRAŠAJTE prii vaški tovariši. Kar čez n zraatel v moža, ki si bo sam žil svoj kruh. (Dalja prihodu^) Razni mali oglati Hotelske služkin in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠ "Full" ali "part time," kakor $92.00 na mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH HO' v uposlovalnem uradu ■ 6857 Sheridan Road ILLINOIS TI BELL JEPHONE C0MPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street FIREMEN-KURJACl za atoker kotel, nočno ali dne delo, dobra plača. YELLOW CAB CO 57 E. 21st Street. ' IZ AMERIŠKE ZC DOVINE: KOLON JALNI POSTNI SISTEM Ali veste, da razširjenje znanj idej, novic in pojasnil v amer kolonijah je bilo opomoreno s vigom in rastjo kolonijalnega nega sistema? Leta 1639 jc rr. chusettska zbornica napravila p zijo za domač poštni urad in po| vzorcu so se ravnale druge kole V letu 1692 je bila ustvarjena l kolonijalna poštna posluga kot vatno podjetje. 15 let zatem je prevzeto po vladi. Benjamin Fr lin je postal glavni poštar v 1753. Ampak zapomnite si tud je bilo vrženo na ameriški trg nerjevo grenko vino že pred 57 Ta zanesljiva želodčnica in mil vajalec, danes Trinerjevo grenki no z Vitaminom B-l, je zelo usp< Rabite ga kot predpisano na sU niči. Ako vam vaš lekarnar po či ne more, tedaj pišite na Jos. ner Corp., 1333 S. Ashland Chicago 8, 111. —(A fsgjg THAT R4T, .9"" - Sunul Razni mali oglasi "BUS B0YST STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE Dobra plača—pridite ie danes I Oglasite se Edgeivater Beaeh Hotel v uposlovalnem uradu 5387 Sheridsn Road TISKARNA S.N.P.J. mm^mmmmmmmmmmmrnama^tmmmmm |pr#|#fll| VNI ammmm^mmmmm^mmmmmmmmmamrna v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila zs veaelice ln ahode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v alovenakgp, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VOfcSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vae pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene amerne, unij sko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RI N T E RY 1857-59 S. Lavmdale Avenue . . Chicago 23, Illinois TEL. 10CKWELL 4104 S50.00—PROSTO Ako nam naznanite nekoga, ki ima dobro karo na prodaj—ali pa mi kuptmo vato in vam damo $50.00 povrhu v gotovini. Kličite« SEELEY 0S07 Po 6. P. M. pa Juniper 1830 POMIVALKE POSODE Stalno delo. Ob nedeljah in praznikih se ne dela. Oglasite se v Em-ployment Office, 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO. State—Washington KUHARSKA KNJIGA t Recipes of Ali Natioas RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA •T ANE SEDAJ »3.00 —►Knjigs ie trdo ia ima 821 strani kimaj« led Te knjiga Je nekaj peaebnege za one. ki ae zanimajo sa kuhanje in ae hočejo v njem čimbolj izveibati in izpopolniti. Naročite pri . KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSNIN6 CO. IM wim IM Str«, Ih. Tark ||. N. T. naroČite si dnevnik prosveto Po sklepi* |L redna konvencije se lahko naroči ae list Proaralo Is prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članor la ene društns k sni nsrot-niaL List FseSTSli stana sa vsa enako. sa člana ali n»čl*n« $6 00 u •no laino naročnino. K« na člani še plačajo pri asoemsntu SU'» tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. TozoJ sedaj ni vsroks, raH. da Je llat ptedma sa člane SNPJ. List Prasveta Je vsfts Isstolss b gotovo Javi »vsaki družini nekdo, kibiradčltolllstvsakdaii. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU flsn SNPJ, ali če sa preseli proč od družina in bo zahteval aam avoj liit tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, kl je tako akupno naročena na dnevnik Proaveto, iq takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto liatu Prosvete. Ako tega o« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum a to vsoto naročniku. Cena listu Proaveto Jot ' Za Združ. država tn Kanado SMS I tednik in. spodnji kupon, priložite 1 v pismu In si naroči! _ vsoto daasrja sli liat kl Je vste lastsi"* PROSVETA. SNPJ. tU? S* Laumdals Ave. M. m. Prilaieno pošiljam Mt a_ a - - ■ ■ ■ a ■ _i nsi FroiT»to 1. (M______ ČL Hrnmlmm Ustavite tednik In ga prip tttte k moji i članov aw|a drušinai 1. _______ ČL * — - A i,, ft a. — . • _ l . a. .......1 ----ČL i a4 4+*>