ltWi ©I®
▼ Ljubljani, dne VJ. januarja 1938.
št,*
Upravnlltvo »Domovine v LJubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Štev. tt/IL, telefon 3122 do 312«
Izhaja vsak četrtek
Naročnina n Inenitn: četrtletno • 41*. polletno lt M% celoletno M din; m Inozemstvo men Amerike: tottlllf IZ din. polletno M din. celoletno 41 din. Amerika letno 1 do* Račan poStn« hranilnica, podružnice v Ljahljanl St Itt
Postopek, če upnik ne prizna kmetu znižanega
dolga
Dogajajo se primeri, da upniki vztrajajo na tem, da morajo zadolženi kmetje v celoti vrniti dolgove, čeprav imajo ti kot kmetje po uredbi o kmečki razdolžitvi pravico na polovično znižanje dolga. Opozarjamo upnike. da tu ne pomaga nikak odpor, čeprav je za premnoge, ki so si denar prav pristradali, da so ga potem kot prihranek posodili, taka izguba zelo bridka
Naj navedemo nekaj zadevnih predpisov. Vzemimo primer, da upnik kmečkemu dolžniku še ni poslal obračuna in tudi ne nove obveznice, dolžnik pa mu zato tudi Se ni plačal prvega in drugega obroka. V takem primeru dolžnik seveda ne izgubi pravice do znii-pia feprav ni plačal obrokov Po pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicarn; mora upnik sestaviti obračun in obvp/ »'"< n;r znižani znesek dolga in oboje v riv-h '■"•o-lih poslati občinski upravi ki je ••••• d r; '->'< -a dolžnika pristoina Občinsko nhi; -'" na mora listine v 15 dneh iz-" .....kmotu in ga pozvati, nai
podpiše novo obveznico ali pa poda svoje ugovore.
V primeru, da upnik v tej obveznici ni znižal dolžnega zneska, obveznice dolžniku ni treba podpisati, seveda pa mora dolžnik pri občinski upravi podati zadevne ugovore. Občinska uprava mora nato o dolžnikovih ugovorih obvestiti upnika, ta pa sme zahtevati. da se odredi narok. Ce se pri naroku, ki ga odredi občina, ne doseže sporazum napoti občinsko oblastvo obe stranki na pot pravde, ki morda v kakšnem primeru tudi dožene da dolžnik nima pravice do znižanja dolga
Po predpisih dolžniki niso dolžni prej plačati obrokov, preden se ne zamenjajo dolžniške listine z novimi obveznicami. Ko pa je zamena opravljena, mora dolžnik po predpisih uredbe plačati vse zaostale obroke.
Tako zahtevajo predpisi in je vsako samovoljno oostooanie ki ni v skladu z do\>čbami o kmečki razdolžitvi, brezplodno in napravila le nepotrebna pota.
Nove določbe o rubežni
ščitijo male ljudi
Novi zakon o izvršbi in zavarovanju, ki je stopil v veljavo, je prinese! znatne izpre-membe glede izvršbe na denarne tenatve Te spremembe bodo pozdravili dolžniki, zakaj najnižji znesek ki je nezarubljiv pri uradnikih in zasebnih nameščencih, je znatno višji kakor doslej.
Državnim civilnim in vojaškim uslužbencem, aktivnim ali upokojenim, je mogoče za-rubiti tretjino plače in ostalih prejemkov ali pokojnine, vendar jim mora ostati na leto 6000 dinarjev. Ta določba velja tudi za njih rodbine, ki uživajo rodbinske pokojnine, in za nameščence, ki so v drugi javni službi (v občinski, samoupravni ali verskosamouprav-ni) in za duhovništvo vseh pripoznanih ver. Pri ugotavljanju tretjine se pri posvetnih in samostanskih duhovnikih poleg stalne plače upoštevajo še dohodki nadarbin in srednji letni znesek pristojbin, ki se jim neposredno dajejo za opravljanje obrednih dejanj. Pri vseh omenjenih osebah se pri ugotavljanju plače ali pokojnine ne prišteje tisto, kar prejmejo v denarju ali v naravi za poravnanje stroškov, povzročenih z njih javno službo. Pogrebnina se lahko zarubi samo za plačilo pogrebnih stroškov. Podpora ob smrti take osebe je nezarubljiva.
Isto, kar velja za javne uslužbence, velja tudi za trajno nameščene osebe vzasebni službi. Katero službeno razmerje se smatra za trajno, je v izvršilnem zakonu razumljivo urejeno: za trajno se smatra tisto službeno razmerje, ki mora po zakonu, pogodbi ali običaju trajati vsaj leto dni, ali pa, če je za pre-»tanek potreben najmanj trimesečni rok. V isti meri so zarubljive osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in odpravnine, ki jih dobijo lasebni nameščenci, njih vdove in otroci od tasebnih delodajalcev, ali pa osebne ookoi-
nine, rodbinske pokojnine in vzgojnine, ki jih dajejo zavodi ali družbe svojim članom ali njih rodbinam
Pri vseh ostalih nameščencih (ki torej niso v državni, javni ali duhovniški službi, niti niso trajni zasebni nameščenci) in pri delavcih. se sme zarubiti tretjina zaslužka ali dnevne mezde, vendar jim mora ostati dvajset dinarjev na dan. Pri ugotavljanju tistega dela prejemkov, ki se ne sme zarubiti, se mora vračunati tudi vse tisto, kar dobiva nameščenec kot kakšno drugo (ne denarno) imo-
vinsko korist (na primer službeno stanovanje, deputatl in podobno). Pri tem je vae eno. ali se določajo prejemki (zaslužek) po času ali pa akordu. Odbijeta se pa vrednost uporabljenega materijala ki znesek plačanih stroškov. Prejemki v naravi (na primer slui" beno stanovanje) Se računajo po običajnih ce-nah v kraju prejemanja Ker mora tej tretji skupini ostati na dan 20 dinarjev, bodo brezuspešne rubežni proti vsem, ki ne zaslužijo skupno 600 dinarjev na mesec. Med take jo treba šteti večino tvorniškega delavstva, kmečke in mestne dninarje, hlapce, dekle i* služkinje.
V zaščito i/terjavanja preživnin ima izvr* šiini zakon glede zarubljivih zneskov znatno drugačne določbe in sicer v korist tistim, ki jim preživnina gre po zakonu. Pravica, za-htevati preživnino na osnovi zakona, pripada otrokom proti staršem, siromašnim staršem proti otrokom, nezakonskim otrokom proti roditeljem, nezakonski materi proti nezakonskemu očetu za vzdrževanje za čas prvih šest tednov po porodu, zakonski ženi proti možu, kakor tudi brez krivde ločeni, nujnemu dediču, ki je po zakonu od nujnega de* leža izključen, pa ima pravico zahtevati preživnino. Dalje pripada ta pravica preživelemu zakoncu. Naši preužitkarji ne spadajo T to posebej zaščiteno skupino. Njim namreč preživnina ne pripada po zakonu, marveč po dogovoru, ki so ga sklenili s prevzemniki. Ca se torej rubijo dohodki zaradi plačila preživnin na osnovi zakona, se sme zarubiti še polovica tistih dohodkov, glede katerih je bilo zgoraj rečeno, da se ne smejo zarubiti. Javnim uslužbencem in trajno nameščenim za* sebnim uslužbencem se sme torej zarubiti Se ena tretjina prejemkov (skupaj dve tretjini^ vendar jim mora ostati 3000 dmarjev na letot Ne trajno nameščenim zasebnim uslužbencem in mezdnim delavcem se sme prav tako zarubiti še ena tretjina prejemkov, ostati jim pa mora 10 dinarjev na dan.
Za dolžnike z nizkimi prejemki pomenijo te nove določbe veliko zaščito. Ko upniki predlagajo rubežen dohodkov, morajo navesti tudi okoliščine, ki so odločilne za presojat koliko dohodkov se dolžniku sme ali n-i smo zarubiti.
Vprašanje občine
Pragerskega — črešnje v ea
Prejeli smo:
V »Slovenskem Gospodarju« z dne 1. decembra lani smo čitali dopis iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici, v katerem zatrjuje dopisnik, da je večini ljudstva ustreženo, ker je občina prenesena s Pragerskega v Črešnje-vec. Dopisnik pač misli samo na lastno osebo in še kakšnih 20 do 30 svojih somišljenikov. Vsi drugi davkoplačevalci pa s tem ius> zadovoljni, ker se zavedajo, da je tjila občina s sece*em na Pragerskem utemeljena na gospodarski osnovi. Dopistiiic veže otrobe, ko pravi, da nekateri vzdihujemo, ker smo zgubili molzno kravo, ki je baje stala s prvimi nogami v črešniVvski župniji, kjer je bila pridno krmljena. a molzli so je drugi (menda Pragerčani). Vprašamo vas, kie stojijo tisti betonirani mosti (šest po številu), ki jih je Pragersko zgradilo? Ali na Pragerskem ali v črešnjevski župniji? Mostovi pa so prvi pogoj za izboljšanje cest! In kal je Grešnievec
z lastno občino pred 15 do 20 leti napravil za oeste? Pragersko je več dalo, kakor vzelflt dasi v triletnem občinskem gospodarstvu tu* di Pragersko ni moglo napraviti čudežev. Nekateri Črešljani so že pred dvema letotra po* birali podpise za samostojnost občine CreS-njevca, kar je seveda oviralo uspešno de1© ▼ občnskem odboru. Občinski odbor je kljub temu pridno delal z majhno izjemo nekaterih odbornikov, ker se je zavedal, da je d< lal T prid prebivalstvu. Zavedni ljudje ne bodo tega delavnega in poštenega odbora pozabili« Hvala mu za njegovo požrtvovalnost!
Dopisnik nam dokazuje, da ceste v Preti>>» žu, Leskovcu in Starem logu niso bile nikdar posute z gramozom. Menda misli, da bi bila morala občina Pragersko v preteklem dežev* nem letu vse ceste osušiti, jih z gramozom posuti ali celo asfaltirati Čudne zahteve do* pisnika. Če celo takšne občine, ki imajo ce* I trdo DodlMOi.	no nlifa .!■» ■'
»te razorane in slabe, je seveda še slabSe z ilovnatimi cestami, ki ne veš, kaj bi z njimi. Tu se dopisnik dela mogočnega. Pomladi je bik) javno razglašeno, naj vsakdo opravi svoj predpisani kuluk, toda do majhnih izjem ga Crešnjevec ni opravil. Zakaj ne? Ker je bil občinski odbor preusmiljen. Ali ima potem dopisnik pravico do zbadanja občinskega odbora? Govori tudi, da je bil železniški gramoz na razpolago pred nosom. Da, bil je, in se je tudi razglasilo, naj bi ga vozili proti cerkvi za kuluk. Ali ga je kdo vozil tja? Nekaj vozov je šlo pred lastne hiše dotičnih Voznikov. Dopisnik naj pogleda naokoli in naj se v svoj jezik ugrizne.
Lansko leto je občina Pragersko naročila ugaske v svrho osušenja in dvignenja cest. Razglašeno je bilo, naj ga posestniki živine za ©dsluženje kuluka vozijo na prepotrebne ceste, a oni, ki nimajo živine, naj bi prispevali v gotovini ali z delom za kuluk. Ugaskov je prišlo več vagonov na Pragersko, a ker iz ckoldce obveščeni vozniki niso prišli ponj, je moral odbor v Pragerskem vagone iz-v prazniti in ugaske prevoziti na pragerske ceste. V to svrho je imel izdatke, katere je odbor kril s svojim lokalnim pragerskim ku-lukom. Le Stari log in spodinji del Leskovca »ta odpeljala nekaj ugaskov. Za Crešnjevec bi bili vagoni postavljeni v Slovensko Bistrico Ker pa ni bilo zanimancev, je vse zaspalo. Kdo jih bo pa silil. V dopisu stoji, da bi bilo treba dobre volje. Ali ste tu pokazali dobro voljo?
V istem časopisu čitamo tudi, koliko se je Storilo za Slomškov dom v Črešnjevcu. Nad 300 brezplačnih voženj je bilo in brezplačnega ročnega dela je bilo tudi mnogo Ne-ugovarjamo, če ne bo v obremenitev prebivalstva. Bomo še videli Ali bi bilo takšno zlo, če bi bili še od Slomškovega doma do cerkve (okoli 100 m dolžine) navozili brezplačno ali za kuluk vsaj 100 vozov materiala, ki je bil pred nosom. Ali bi ne bila cesta izboljšana? Te vožnje pa seveda mora občina plačati. Vemo. da niste za slogo, ampak za razdor. To ni zdravo delo.
Črešnjevska šola je res potrebna popravila. Ali pa ste že kdaj slišali, da bi ena ob-žina mogla popraviti dve šoli v enem letu? Odkod pa naj vzame denar? Posodilo, kaj ne? Počakali bi bili, pa bi bila tudi prišla na vrsto. Strašno se vam je mudilo razdirati občino.
Nadalje piše dopisnik o znižanju doklad. JSeš da je to le pesek v oči Oblina Pragersko
Iz sobe ni odgovora. Mati zleze v posteljo, »moli očenaš in pomisli, preden zaspi, še z bolestio v srcu, da vendar ni vse tako, kakor je bilo: Mimike ni in celo Lenike ni več v hiši... Toda zaupati je treba, ne obupati. Razočaranja so pač potrebna, da nam vzkli-jejo novi uoi.. Mati se še smehlja, ko ji že spanec zatisne oči. Prav mirno diha kakor brezskrbno dete. Čez Devetakovino pa divja nevihta za nevihto skozi črno noč. Neurje, ki je besnelo okoli Grilca na nieeovem begu. se je prignalo bliže. Pogosti bliski izpremi-njajo noč v zeleno bleščeč dan. Seveda le za trenutke, da se potem še tesneje zagrne črn plaSč noči.
Grom se čuje s kraja kakor daljno mrmranje. rase in rase, da se spremeni v jezno TOhnenje in se povzpne do strahovitih udarcev. ki pretresajo hiše in gore v temeljih.
Le pri Devetaku še brli luč. Kliub hudi uri stopi gospodar še enkrat okoli hiše, da pogleda ali so vse duri zaprte. Nikogar ni nikjer, le pes zleze iz svoje koče. kakor bi hotel javiti Lojzu, da je vse v redu
Varno spet zaklene gosoodar težka hrastoma vrata in porine še močan zapah čeznje, nato pa sede za mizo in piše. Vse podrobno javi sodišču, kar se je danes pripetilo v njegovi hiši. izrszi svoj novi sum. podkrepljen po materini izjavi. Ooiše gozdarjev beg in niecov nannd na mater in nani Ne pozabi omeniti tudi karabinke. ki jo dobi sodišče z *sto pošto. Ko še skrbno in natanko zavije in
je v teh časih čim bolj skrčila izdatke. Ali je še katera občina v bližini, ki bi imela* tako majhne doklade? Če bi za bodočo občino se bojujoči nasprotniki prišli na površje, vemo, da vse čaka namesto dozdajšnih 40 odstotkov v pragerski občini najmanj 100 odstotkov občinskih doklad v bodoči čreš-njevski občini. In če bi se hotelo kakšno pre-potrebno delo izvršiti, bi pa bilo treba naložiti na ljudske rame tudi 200 do 300 odstotkov doklad. Ali bi bilo to socialno postopanje? Če bi dopisnik gospodaril v občini Črešnjevcu s sedanjimi odstotki in brez Pra-gerskega vsaj eno leto, bi ga že minilo.
Nedavno je imel sreski cestni odbor svojo sejo v Mariboru. Med drugim je bilo tam sklenjeno: »Sreski cestni odbor ne bo v bodoče dajal nobenih podpor občinam za blatne jarke, ampak lc za gradnjo novih cest in mostov.« To je hud udarec za naše že obstoječe blatne ceste in nekateri ljudje že nastopajo tu med ljudstvom, češ da bomo cesto gradili in zanjo dobili podporo. To je pač pesek v oči.
Davkoplačevalci iz okolice Črešnjevca m Pragerskega. odprimo oči! Ne bri^a nas po-
Politični presletf
Kakor smo že zadnjič poročali, je bil naš ministrski predsednik dr Stojadinovič v Nemčiji zelo prisrčno sprejet. Na potovanju po Nemčiji je bil v soboto
dr. Stojadinovič še gost pri bavarskem ministrskem predsedniku Siebertu
v Munchenu Po večerji so nemški državniki spremili dr Stojadinoviča in druge jugoslovenske goste na železniško postajo in se je dr. Stojadinovič med navdušenim vzklika-njem odpeljal proti Beogradu V Beograd je dospel v nedeljo zvečer
Z Daljnega vzhoda poročajo, da so v nedeljo
doživeli Japonci poraz v Šantungu.
Kitajcem se je posrečilo ponovno osvojiti mesto Mingkvang ob železniški progi Nankmg —Tiencin Ta uspeh je predvsem zasluga kitajskih letalcev. Iz Tokia javljajo, da bo Ja-
Iponska sklenila s kitajsko pekinško vlado, ki so jo na zasedenem kitaiskem ozemlju postavili seveda Japonci pogodbo o tramem sodelovanju. Dalje poročajo iz Tokia, da je
zapečati puško, se vleže tudi sam k pokoju.
Nič posebnega niso za gorjanca takšne raz-besnele noči, saj jih je navajen, ker je zrasel z njimi. Kakor da se zemlja pogovarja z nebom, se mu zdi in ga zato ni strah Povsem nekaj drugega osupne sredi tega neurja Devetaka Iz globokega sna se zdajci predrami in vidi pred seboj ženski obraz, v katerem spozna svojo Mimiko: Njene oči zrejo resne in žalostno proseče vanj Nehote se nasmehne Lojz sliki, se zbudi in si pomane oči: Toda slika je še vedno tukaj, kakor je bila v sanjah, ne gane se. le smehlja se iti prosi...
Čudno, prečudno je to, da očeta skoraj objame praznoveren strah: Kaj naj to pomeni? Še nikoli v njegovih petdesetih letih se Devetaku ni kaj sličnega pripetilo, zato se dvigne, strmi v prikazen in vstane. Toda še vedno lebdi pred njim isti smehljaj, ista prošnja
Devetak stopi k oknu svoje sobe; zdajci je izginila slika! Nevihta se je pregnala in mesec jadra preko slemena nad hišo ves okrogel in srebri zadnje ostanke oblakov, ki se še podijo po nebu. Toda glej, kaj ni spet novo znamenje, še bolj čudno od prejšnjega? Prej ves srebrni mesec temni z leve strani vedno boli in boli »Mrknil je!« pravi Devetak sam pri sebi. To je pač povsem enostaven naraven poiav. .. Da r»a se ie primeril prav v tej čudni no^i in da ga spremlja neko daljno šumenje vode.
litika, ampak gospodarstvo. Tudi pa nismo morda zaradi tega proti cerkvi Obratno, Pragersko si želi eno cerkev.
Zal nam je za pametne okoličane in CreS-lane, da ne morejo biti vsi v naši sredini. Dosedanja občina Pragersko z župnijo Creš-njevcem je nastala po ljudski volji. Dokaz prejšnje občinske volitve. Odločilna oblast-va prosimo, naj dado občino s sedežem na Pragerskem nazaj, da se izognemo gospodarskemu polomu. Če pa tega ne, pa vsaj občino Pragersko s priključkom Leskovca, Starega loga in morebiti Vrhloge.
Malo je na deželi tako važnih krajev, kakor je Pragersko. Ima veliko križišče železnic, veliko pošto, štirirazredno narodno šolo, banovinskega zdravnika, orožništvo. veliko tvornico, pet veletrgovcev, tri mesarije, šest gostiln, tri trgovine z mešanim blagom, dve pekariji in 12 obrti razne stroke Crešnjevec pa je sicer župnija in ima šestrazred-no šolo. a le eno gostilno, eno trgovino in še nekaj malih obrtnikov Iz tega je jasno razvidno, kje je ugodnejši položaj za sedež občine. Prosimo oblastva. da zgoraj omenjeno upoštevajo
laponska vlada predložila državnemu zboru izredni vojni proračun v znesku štirih milijard jenov za nadaljevanje vojne proti Kitajski
Iz Barcelone ooročajo.
da so republikanci umaknili svoje čete iz Teruela
in jih razpostavili na novih postojankah v polkrogu po hribovju okrog m^sta Boii okoli Teruela potekajo zelo ogorčeno Frankovci z vso silo napadajo republikanske čete. V sredo je bila v Ženevi
prva seja stotega zasedanja sveta Društva narodov.
Kakor se zatriuie. bo zasedanje trajalo le kratko časa Dnevni red obsega 26 točk. ki so delno gospodarskega značaia Razgovor bo tudi o preosnovi Društva narodov
KOLIKO MANJ SE BOŠ Z OTROKI
TEZTLA,
ČE SI BOŠ »ŽENO IN DOM« NAROČILA!
Ženski časopis »Zena in dom« stane četrtletno 12 s prilogo vred pa 18 dinarjev
Naročite ga Dri uoravi LiubMana 108-D.
Kje se ie vzel ta šum. ki se čuje, kakor bi padale z višine velike množine vode v kotanjo .. Petdeset let nazai premisli Devetak. prehiti v mislih stare zaniske" nikoli in nikier se ni čulo o kakem vodopadu na njegovem svetu Tako na glas šumi, da se čuje v sobo. čeorav so okna zaprta
Devetak jih odpre: prei oddaljeno šumenje se čuie kakor mogočne orgle v nevidni cerkvi Brez prestanka šumi in šumi .. Kaj naj pomeni vse to7
Tako ga prevzame vse to. da se skrivaj obleče Pod njegovimi stooinjami škrioliejo stopnice Kako močno se čuje ta na sebi sicer neznaten šum v molčeči temini
»Da bi se le mati ne zbudili« si misli in leze še tiše v kuhinjo, kjer se sušijo njegovi gojzerji Prižge luč, se obuje in stopi ven-kaj v napol svetlo noč. Zunaj prisluhne in čuje šumenje orgel gori nad hišo nekje v planini
Gre in gre za šumom, dokler ne pride po dveurni mučni hoji v bližino mahovitega slemena. Bliže in močneje se čuie šumenje. Ko zleze Devetak čez zadnji greben, je že postalo svetlo Tedai obstoji pred globoko kotanjo kakor jih poeosto naidemo v naših gorah Visoko gori pa dere iz špranie v steni mogočen vodni curek. Iz neooznanega sveta prihaja, kamor še menda ni stopila človeška noga in pada v globino Široka glad; na kotanje se svetfika zeleno, grozeče. Devetak strmi nad tem poiavom. Le mimogrede mu zablisne misel v glavi, da bi moglo jezero v kotanji tako narasti da bi se razlilo Ozre se okoli sebp. premeri razdaljo do domačije in reče predse:
PLAZ USODE
fiupodmluo
Tedenski tržiti pregled
GOVED. Na sejmu v Kranju so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 6.'25, II, po 5.50, III. po 5, telice I. po 6.25, II. po 5.50, III. po 5, krave I. po 5.50, II. po 5, III po 4.75; teleta I. po 8. II. po 6 do 7; prašiči špeharji po 10.50, pršutarji po 8 din kg. Pujski 7 do 8 tednov stari a so bili po 110 do 135 din.
SVINJE. Na ptujskem sejmu so se trgovali prasci, 6 do 12 tednov stari po 80 do 150 din za rilec, pršutarji do 6 75, debele svinje po 5.50 do 6.25 in plemenske svinje po 5.50 do 6.25 Din za kg žive teže. V Novem mestu so se prodajali pršutniki po 6 do 7 in špeharji po 8 din za kg žive teže.
JABOLKA. Izvoz jabolk je zelo majhen, a v državi sami je povpraševanje po sadju precej živahno. V Beogradu prodajajo jabolka po 4 do 4.50 Din, boljše vrste na no 5 do 5 fin Hin za kilogram.
Sejmi
1. februarja: Jurklošter; 3. februarja: Loški potok, Trbovlje, Črnomelj, Št. Jernej na Dolenjskem; Lukovi-
ca, Gornja Radgona. Žužemberk; 5. februarja: Sv. Peter pod Sv. gorami; 7. februarja: Dobrna. Murska Sobota. Ormož.
Gorenji Logatec.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 25. t. m. v devizah (s prišteto premijo):
1 holandski goldinar za 24.04 do 24.19 Din;
1 nemško marko za 17.36 do 17.50 Din;
1 angleški funt za 215.25 do 217 30 Din;
1 ameriški dolar za 42.81 do 43.17 Din;
100 francoskih frankov za 143.02 do 144.45 Din;
100 češkoslovaških kron za 151.33 do 152.43 Din;
100 italijanskih lir za 226.04 do 229.12 Din
Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 436 do 437 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.65 Din. nemški klirinški čeki pa po 14.50 Din.
Drobne vesti
— Kontingent za izvoz našega lesa v Nemčijo. Za uvoz lesa pristojne nemške ustano-
»Ne bo nič hudega, saj je še mogočno sleme med jezerom in našo planino in hišo. Tamle na desno pa tako teče naš potok po rebri. Prav gotovo si bo tudi voda iz jezera izbrala ta odtok... Sicer pa bo vendar že nastalo lepše vreme.«
Devetak krene, še preden je vabilo v Solčavi k rani maši, mimo svoje hiše v dolino, da se posvetuje z župnikom o vsem tem. Stara prijatelja sta z Devetakom, zato mu tudi raztolmači nočne prikazni po naravni poti. Same sanje, ki kažejo njegovo ljubezen do otroka ... Lunin mrk, že davno napovedan, ni vreden, da bi vznemirjal pametnega človeka! ... Pa slap? ... Kakopak, to mora biti pač skriven studenec, ki sie je odprl sredi Mahovitega slemena ... Najbrž bo sam vsah-nil. Zaradi varnosti pa naj le postavi čuvaja... Koga bi postavil? Ovčjega pastirja, ki bo lahko tam gori v lepem vremenu ovce pasel.
»Da bi nam le hiše ne prizadejalo!« je menila mati. ko se je vrnil Devetak domov in ' ji vse povedal,
»Kako bi jo prizadejalo, kako? Tristo let že stoji na trdni skali in bo še stala!« pravi sin ponosno. Mati pa le še dvomi in vzdihuje:
»Ti moj Bog, ti!«
Solnce je že povsem zlezlo izza hribov ter prodrlo tudi do zadnje grape s svojo veselo svetlobo ...
XIII. POGLAVJE
Luče" so majhna vas ob kolenu Savinje. Hiše so stisnjene druga k drugi, kakor bi jih Bog stresel iz velikega robca. Tako majh-
ve so obvestile našo Narodno banko, da je določena vrednost uvoza našega lesa v Nemčijo v prvem četrtletju na 3.6 milijona mark.
V lanskem novembru so narasle vloge pri osmih slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah ob koncu lanskega novembra 999 milijonov dinarjev; v primeri z oktobrom pomeni to sorazmerno neznaten padec za približno tri milijone. Vendar so skupne vloge na knjižice narasle, in sicer na 600,158.000 dinarjev, med tem ko so vloge v tekočem računu znašale 398.9 milijona. Sicer so vloge na knjižice narasle pri 7, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge pa pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hranilnicah, in sicer število vlagateljev na knjižice pri 7. v tekočem računu pri 8. obojih vlagateljev pri 7 hranilnicah. Iz teh številk je razvidno. da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode polagoma vrača. Številke za december, ki še niso popolne, kažejo to še lepše. Zlasti dobro vplivajo izplačilni načrti posameznih denarnih zavodov in poročila o tem. da sta Narodna banka in Poštna hranilnica odobrili denarnim zavodom kredite za izplačilo vlog. Ker bodo imeli denarni zavodi na razpolago tudi prvi obrok od Privilegirane agrarne banke, bodo mogli vsaj polagoma oproščati stare vloge. V zvezi s tem je zelo znaten priliv novih vlog v denarne zavode.
— Davek na poslovni promet pri klanju živine. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, ki pravi, da se po členu 16. uredbe o skupnem davku na poslovni promet plača skupen davek za klanje živine pri občinskem oblastvu o priliki izročitve živinskega potnega lista, odnosno o priliki izdanja dovoljenja za klanje živine. Po uredbi je torej občinsko oblastvo dolžno po-biršfti skupni davek od vsake osebe, ki občinskemu oblastvu izroči živinski potni list in zahteva dovoljenje za klanje živine ne glede na to, v kakšno svrho se bo zaklana živina uporabila. Za one osebe, ki koljejo živino izven klavnice brez dovoljenja občinskega oblastva in ne da bi izročile živinski potni list, je za pobiranje davka pristojno davčno oblastvo.
= Pred uvedbo motornih vlakov na progi Beograd—Zagreb. V generalni direkciji državnih železnic razpravljajo pravkar o uvedbi motornih vlakov (vagonov) na progi Beo-
na vas je, da vidi sosed sosedu v lonec in ve vsa vas na mah, če se kje kaj zgodi.
Tako je tudi to jutro težavno reči. kako je moglo tako naglo priti iz oddaljene Deve-takovine vse to, kar se je prejšnji večer pripetilo z višjim gozdarjem. Morda je govoril Peter ali pa Liza še zvečer s kom od družine o tem, morda je kdo izmed fantov skočil še ponoči kljub nevihti pod okence svojega dekleta ... morda naravnost zaradi te razburljive vesti.
Ko vabi k maši, ve tudi že Mimika, kaj se je doma zgodilo. Najprej se dekle ustraši, potem pa se pomiri, ko čuje, da se očetu in babici ni nič hudega pripetilo. Nato pa jo zajame neizrečeno veselje, da se razjoče od sreče. Čerav ni beg škofijskega gozdarja še neovržen dokaz za Francetovo nedolžnost, je vendar vse to velika razbremenitev zanj... In če sama ve, da on ne more biti krivec, ga bo zdaj tudi sodišče spoznalo za nedolžnega.
Najrajši bi kar tekla v Gornji grad, da bi sama prinesla to veselo vest svojemu ljubemu. Zal ne gre vse tako, kakor si človek zamisli.
Prav potihoma gre, da ne bi zbudila Pe-trinke, ki vstaja šele ob šestih, vzame v kuhinji golido in stopi preko dvorišča. Ko odpre hlevska vrata, jo z zateglimi glasovi pozdravijo njene znanke Dima. Sivka, Rdečka in Liska. Kakor razposajen otrok se oglasi iz hlevca Rdečk in teliček in pomol preko ograje svojo zvedavo belolisasto glavico. Najprej jim nameče Mimika v gare sočne detelje, potem pa začne molzti. V enakomernem taktu švrkajo izpod urnih rok beli curki v golido, da se dviga vedno više spenjeno mleko. Vmes pa se čuje cmokanje telička, ki
grad—Zagreb. Ti motorni vlaki bi vozili s hitrostjo 110 km na uro, tako da bi vožnja od Beograda do Zagreba trajala štiri in pol ure. V začetku bi obratovala samo dva taka motorna vlaka in bi se eden odpeljal zjutraj iz Zagreba, drugi pa istočasno iz Beograda. Tak motorni vagon bi lahko sprejel 80 potnikov. Železniška uprava namerava naročiti tri take motorne vagone.
— Uvoz riža iz Italije. Povprečna letna po-raba riža v Jugoslaviji znaša okoli 3000 vagonov, od katerih se pridela v Južni Srbiji letno 500 vagonov. Glavne države, iz katerih' se uvaža riž, so Španija, Egipt, Indija in Italija. Po vesteh iz Rima bo tamkajšnja posebna organizacija za izvoz riža ustanovila T kratkem v Jugoslaviji podružnico, ki bi imela monopol za uvoz riža v Jugoslavijo.
= Ugoden položaj naše industrije. Od leta 1928. še ni bil položaj naše industrije tako ugoden kakor lani, ko so industrijska podjetja investirala nad 1.200,000.000 din Najbolj se je industrija razmahnila v savski, dravski in dunavski banovini. Število industrijskih podjetij se je povečalo lani za 307, ali za 10.40 odstotka v primeri s predlanskim letom. Posebno se je razvila tkaninska industrija.
= Vprašanje razdolžitve trgovcev. V zvezi
s kmečko razdolžitvijo je bilo pokrenjeno vprašanje razdolžitve trgovcev. Širile so s« že vesti, da bo tudi to vprašanje kmalu rešeno. Te vesti pa niso resnične. Vprašanje razdolžitve trgovcev se sploh še ni obravnavalo.
DOPISI
LJUTOMER. Dne 22. t. m. zvečer in 23. t m. popoldne nam je dramski odsek Sokola uprizoril Kreftovo dramo »Celjski grofje«. Vloge te petdejanske drame so bile v rokah najboljših ljutomerskih sokolskih igralcev, ki so pokazali tokrat svojo veliko spretnos* in nam nudili lep užitek. S to dramo so nas povedli v tiste čase, ko so naši predniki bili tlačani grofov. Drami so gledalci sledili z veliko pozornostjo. S to igro je pokazal Sokol. da je krepak prosvetni činitelj našega Murskega polja. Sokolska dvorana je biia obakrat nabito polna okoličanov, zlasti kmečkih ljudi, ki so občudovali veliko zmožnost ljutomerskih Sokolov. Ker je bila v nedeljo
neusmiljeno duli ubogo Rdečko in jo buta v vime. Toda ne šteje mu v zlo tega mrcvare-nja; gleda ga s svojimi velikimi vlažnimi' očmi in ga veselo oblizuje z ostrim jezikom po hrbtu.
Dobra molža ni lahko delo, toda Mimiki-ne roke so v teh tednih, odkar je pri teti" Petrinki, postale trde in hrapave. Po molži pusti Mimika, da se mleko shladi, medtem pa v kuhinji zakuri, pristavi vodo in zmelje kavo.
Ze se oglašajo zunaj kokoši in zahtevajo svoj zajtrk. Tudi svinje že suvajo na svinja-kova vrata terjajoč svoj delež. Ti moj Bog ti, pomisli Mimika, koliko dela je pri takile hiši, če hočeš, da je vse v redu ... Toda danes gre Mimiki delo kar samo izpod rok. Ko pride teta v kuhinjo, jo zgrabi Mimika in jo zavrti veselo, da starki kar sapa poide.
»Da se ti vendar ljubi tako noreti pri vsem kar je prišlo čez tebe in tudi čez nas!« vzdih-ne Petrinka. Ko pa čuje, kaj vse se je v tej noči pripetilo, razume dekletovo veselje. Ni. pa zastonj Devetakova sestra, zakaj takoj ima pomisleke:
»Bil bi že čas, da pogledaš domov, Mimikai Čeprav so padale trde besede, ni treba, d* bi pri tem ostalo. Oče je pač oče! Nemar* je tudi on spoznal, da ni prav ravnal.« Ko" maj pa izreče te besede, že izgine z dekleto" vega obraza vse veselje. Zato žalostno vprw» ša:
»Bi se me že radi znebili, teta? ... Kar iwv ravnost mi povejte, da si poiščem nekje dni* gje miren kotiček!«
Čeprav mora Mimika priznati, da je mnog« resnice v tetinih besedah, vendar stoji tak*
»koilteka dvorana tako nabito polna, da niso mogli niti vsi v njo, se bo uprizoritev te drame ponovila na svečnico ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu v Ljutomeru. Ne bo ,vam žal, če boste tudi od daleč prišli gledat lo dramo. K uspehu bodo tudi zdaj pripomogle nove obleke iz mariborskega gledališča ki nove kulise, ki jih je izdelal akademski slikar iz Maribora. Pridite!
MALA NEDELJA. Gasilska četa je uprizorila 23. t. m. »Leseno peč«, kmečko burko n treh dejanjih, ki jo je spisal Janez Jalen. Bgralei so rešili svoje vloge zadovoljivo Vzbujali so v komičnih prizorih salve smeha. Obisk ;je bil dober, le žal nismo opazili med na-•vzočnimi onih ljudi, ki jim je poverjena na-
" V torek zvečer je ..ienda vso Evropo razburil nenavaden nebesni pojav. Okoli 21. ure je vse nebo zažarelo in postalo je isvetlo kakor podnevi. Iz vsakega kraja je bilo videti, kakor da je v sosednjem kraju *elik požar. Svetloba je bila temno rdeče barve. Skoraj povsod so v prvem trenutku mislili, da za sosednim gričem gori.
Iz Maribora poročajo, da je svetloba prišla na nebo s severnovzhodne strani. Zato so vsi najprej mislili, da nekje na Koroškem silno gori. Svetloba se je valila po nebu kakor razbeljeni oblaki in vmes so prhutali dolgi svetlobni žarki kakor široki trakovi. Zvezde «0 na prej jasnem nebu skoro vse izginile. 2ar se je pomikal po nebu nekako proti jugozahodu. Ko je prvič po pol 22. uri ugasnil, ee je kmalu zatem ponovno pojavil in se je vzdržal na nebu nekako do 22. ure. Videli so ga po vseh okoliških krajih, v Ptuju, Črni, Prevaljah, Dravogradu. Povsod je ljudstvo vznemirjeno opazovalo ta nenavadni pojav, ki je zbujal skoro grozo.
Iz Madžarske so prispela poročila, da so po Budimpešti govorili, da se je odtrgal kos aolnca. Z Dunaja pa so sporočili, da ondotni strokovnjaki mislijo, da je bil to izredno močan severni sij (polarna luč), ki je zaradi svoje izredne jakosti dosegel tudi naše kraje.
Iz Zagreba poročajo, da je vse nebo nad Zagrebom in Hrvatskim Primorjem zažarelo v čudni luči. Ljudstvo je mislilo, da gorita Sleme in vsa Zagrebška gora. Svetloba se je
odločno in so njene besede tako prepričevalne. da postane tudi teta previdnejša:
»Glej jo no! Tako pa tudi nisem rekla, Mimika! Pri meni lahko ostaneš seveda, dokler hočeš... Samo mislila sem si, da bi bil pač zdaj pripraven čas za spravo.«
»Jaz naj se botam, teda?« pravi trdo. »Kaj me ni oče pognal od sebe, ko sem proseč dvigala roke, kakor zavrženko, ki je naprtila nase celo kopo greha in sramote.«
Petrinko so ganile te besede, pa le hoče »gladiti in zravnati spor med očetom in hčerko:
»Glej. Mimika, tudi z očetovimi očmi je trcfba gledati na vso zadevo!... Njemu pač ne more biti vseeno, s kom prideš v hišo in čegava žena postaneš! Kaj ne?«
Če je Petrinka računala na dekletovo spo-znavnost, se je pač hudo motila. Mimikine oči so zažarele, kakor da bo zdaj pa zdaj plamila na nevidnega nasprotnika:
»Tako mislite vi. ne pa jaz!... Če bi bil France sin kakega vaškega veljaka, bi bilo očetu pač mnogo manj hudo!... Tako pa je le kar France!«
»Glej jo,« zavira Petrinka »Mar res nima oče prav?... Jaz pa že mislim, da je zakon brez beliča in brez prtiča kakor kupčija brez pogodbe. Ljubezen se kmalu razkadi kakor dim! Saj dela oče vse le iz skrbi zate.«
»Prav kakor oče govorite, tetal Vi stari »te pač vsi istih misli: Najprej se brigate za imetek, denar in pogodbe!... Toda to vse lahko mine: hiša pogori, bolezen in smrt lahko preobrneta vse! Zakon, zgrajen na vsem tem, se še laže razbije!«
Petrinki se nekaj svita, da sta tukaj treščila skupaj dva svetova: eden, ki mu je
loga, da sejejo ljubezen in mir med narodom! Gasilska četa je vendar pravo človekoljubno društvo, ki zasluži vsestransko podporo! Na pomoč!
VRHOVO PRI RADEČAH. (Smrtna kosa.) Te dni je umrl posestnik in gostilničar g. Kržan Viktor. Štel je komaj 26 let. Kot absolvent kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu je bil svojim vaščanom najboljši svetovalec pri deliu za povzdigo kmetijstva, posebno sadjarstva. Njegov pogreb je pokazal, kako je bil priljubljen ne samo v domači okolici. Zelo ga bodo pogrešali vsi, posebno pa vdova z dvema majhnima otrokoma. Lahka naj mu bo domača zemlja, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
pomikala po nebu, kakor da je veter gnal žareče oblake.
Posebno mogočno sliko je nudil žar Jeseničanom. Prišel je sij izza Karavank. Najprej so vsi mislili, da gorita Golica in Stol, pozneje pa so prišla poročila tudi od drugih strani, ki so na Jesenicah želela izvedeti kaj podrobnejšega o tem pojavu, ki so ga opazili tudi v Podroščici, v Kranjski gori, na Bledu in tam v bližini.
Senj ob morju je spričo tega pojava doživel ure groznega razburjenja. Nebo je zažarelo v kričeče rdeči svetlobi, ki je osvetljevala vso obalo in čudno odsevala v morju. Svetloba je pojemala, pa spet naraščala. Vmes so švigali po nebu ostri svetli pasovi kakor bliski in čulo se je zamolklo bobnenje. Ljudstvo je preplašeno hitelo iz hiš proti pristanišču, ker je mislilo, da se je na morju zgodilo kaj groznega. Isti pojav so opazili na Sušaku, v Crikvenici in v vseh mestih hrvatskega Primorja. Okrog 22. ure je svetloba ponehala in izginila proti italijanski strani v morju. Otok Krk je bil ves viden kakor podnevi.
Tudi v Beogradu 90 opažali enak pojav, ki je trajal skoro do 23. ure.
Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas
osebna lastnina nad vse, drugi pa, ki noče o tem ničesar slišati, ker podreja svoje težnje skupnosti. Z besedami seveda ne more tega kmetica povedati, toda prav sluti, da je do sporazuma in sprave med Devetakom in hčerjo še hudo daleč. Zato vpraša zaskrbljeno:
»Kaj pa bo potem iz vsega tega, Mimika?«
»Prav nič, teta!... Moramo že počakati, kaj čas prinese!« odvrne dekle. »Saj morda je oče že preudaril in spoznal Francetovo in mojo zadevo. Kako vesela bi bila, ko imam vendar očeta tako r^-1*' TV>da prva ne
pojdem k njemu!« Mim:!	"m spravila posodo v sklednik. 'I	;uje žalostno z glavo in preudai	0 bilo dobro, če bi enkrat, morda >	! 'opila domov na Devetakovino, da	r«la pri bratu.
»Ne pozabi, Mimika, da bo moral France, pa naj je zares nedolžen pri prelitju krvi, vendar le v zapor zaradi nošenja orožja, zaradi lovske tatvine. Ko pride iz ječe, bodo pač vsi vedeli, da je sedel. Častno pač to ni. Kjer ni časti, se bojim, da se vama ne bo tako zgodilo, da bosta ostala sama, od vseh zapuščena! Name poglej!«
»Prav zato ne pustim nikoli Franceta! Kaj ne razumete tega, da mu moram prav tedaj stati ob strani? Mar bi bila sicer to prava ljubezen?«
Petrinka poizkuša v drugič svojo srečo: »Pomisli vendar nase, dekle!... Če bi bila mati in bi prišel tvoj otrok k tebi, pa bi ti kar oblo rekel, da ...«
Petrinki ni treba niti do kraja izgovoriti svojih misli, saj že stoji pred njo Mimika vsa v ognju:
/Domače novosti
*	Naša kraljica se je odpeljala v London.
V petek se je s topčiderske postaje v Beogra-gu odpeljala v London Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem in knezom Nikolo. V spremstvu kraljice je potoval pehotni polkovnik Branko Pogačnik.
*	Nov železniški ravnatelj v Ljubljani. S kraljevim ukazom so upokojeni: direktor železniške direkcije v Ljubljani dr. Aleksander Fatur in svetniki Josip Gostiša, Fran Planinšek, Miroslav Gregorka, Josip Kreu-tzer in Karel Štefin. Direktor dr. Aleksander Fatur je bili odlikovan z redom Jugoslo-venske krone III. stopnje. Za novega direktorja železniške direkcije v Ljubljani je imenovan referent prometnega ministrstva dr. Fran Bončina.
*	Angleži se zanimajo za zlato v Dravi. 2e nekaj let kmetje v občini Bartolovcu pri Va-raždinu izpirajo iz Drave zlato. Iz Varaždina poročajo zdaj, da se neki angleški podjetniki zanimajo za to, da bi prevzeli izpiranje zlata v Dravi in postavili moderne zadevne naprave.
*	O izgonu avstrijskih državljanov. Glavno glasilo Jugoslovenske radikalske zajednice »Samouprava« piše: »Avstrijsko časopisje je zagnalo velik krik in vik zaradi izgona nekaterih avstrijskih državljanov, ki so se pregrešili proti načelu gostoljubnosti. Izgnani so bili večinoma pripadniki plemstva, ki se niso mogli vživeti v nove razmere. Vse te osebe so morale zapustiti Jugoslavijo. Te odredbe so bile čtsto upravičene in dotične osebnosti morajo bitf srečne, da se jim ni zgodilo kaj hujšega. Oni 'so v naših krajih razvijali agitacijo za Habsburžane in so govorili svojim somišljenikom, da se bodo naše slovenske pokrajine odcepile od Jugoslavije. ako pride na prestol Avstrije Oton. Vo-
. diteljica tega gibanja je bila baronica Pa-cherjeva. Preiskava še nI končana, a izgnanih bo še več avstrijskih državljanov.«
*	Avstrija je zaprla mejo proti Jugoslaviji. Avstrijska vlada je izdala odlok, da se z dnem 24. t. m ukinejo vse obmejne izkaznice v obmejni coni. S tem je dejansko ukinjen ves ožji promet med Avstrijo in Jugoslavijo. Prehod čez mejo je dovoljen od 8. do 12. in od 14. do 18., in to samo z vidira-nim potnim listom. Vsak prenos jugosloven-skega blaga, zlasti živil, je v obmejnem pro-
»In če bi prišel moj otrok in bi imel koga rad in bi se mu iz ljubezni vdal... K sebi bi ga privila otroka. Pa bi mu rekla: Prav. da si prišel, prav zdaj me najbolj potrebuješ! Olajšati je treba otroku vse to, ne pa otežiti!«
Ko je Mimika že vsa razvneta, se vzravna pred teto Petrinko, ki stoji pred njo vsa osupia:
»Če bi bil fant revež kakor Fiance, bi rekla otroku: Denar ne prinese sreče, temveč sožitje v ljubezni in skupnosti. Hotela si ga imeti, dobro, pa vztrajaj pri njem! Vidva si zgradita življenje po vajinem, jaz vama bom pa pomagala, kolikor je v mojih močeh!«
Med temi besedami odide Mimika na dvorišče, kjer jo čaka delo, teta pa gleda za njo:
»Nemara ima dekle prav in bi tudi jaz na njenem mestu ne delala drugače. Seveda pri mojih letih mislim pač drugače.«
Ko pride Mimika čez nekaj časa spet v kuhinjo, ji gre teta brez besede s tresočo se roko po laseh. Zdi se ji, da ji da tako še bolj prav, kakor bi ji to mogla povedati z besedami.
XIV. POGLAVJE
Dan hiti naprej, solnce, ki se je po dolgih dneh in tednih spet uveljavilo na modrem nebu, se sveti kakor monštranca na velik« nedeljo.
Gorogranct, ki niso že nič več upali, se s hvaležnostjo spominjajo priprošnjiga sv. Florjana, kateremu so bili napravili procesijo. Na njivah, travnikih, planinah in na parob-kih gozdov je vse živo. Gospodarji gledajo še vedno s skrbjo in nezaupanjem kvišku, še vedno se držijo gorskih grebenov tenki oblaki.	(Dalje prihodnjič.)
Močan severni sij
je razburil naše kraje
metu prepovedan. Ta prepoved je zlasti hud udarec za Avstrijce, pa tudi za naše državljane v obmejni coni. posebno pa še za naše trgovce, ki so imeli v Avstrijcih iz obmejne cone dobre odjemalce.
*	Ne pozabite, da je za naročnike »Domovine« znižana ccna romanu »Dva človeka«, ki ]e med najbolj priljubljenimi knjigami, kar jih je izšlo zadnja leta na Slovenskem. Knjiga ima 365 strani, a stane mehko vezana za naročnike le 15 Din (namesto 24 Din), v platno vezana pa 25 Din (namesto 34 Din). Znižanje velja do konca januarja. Pišite po položnico na uredništvo »Domovine« v Ljubljani V svoji domači knjižnici morate imeti ta prekrasni roman
*	Smrt koroške Slovenke. Umrla je 92-letna Katarina Piskernikova po domače stara Vrbnikova mati iz Lobnika pri Železni Kapli najstarejša faranka železnokapelske župnije mati ge dr Angele Piskeraikove profesorice v Ljubljani in ge Mire, soproge profesorja dr Janka Kotnika v Mariboru Bila je zavedna Slovenka Blag ji spomin!
*	Iz najrazličnejših krajev so se oglasili ljubitelji lepe knjige in naročili zbirko »Zgodbe brez groze«. Zelo všeč je vsem ta knjiga, ker vsebuje 15 nenavadno zanimivih, duhovito napisanih in večkrat šaljivo zaokroženih zgodb. Navzlic 126 stranem šti-va pa stane ta zbirka, ki jo ie napisa) D Ravljen. okusno kartonirana samo 10 din. v platno vezana pa le 15 din. po pošti dinai več. Prav je, da pridejo dobre in cenene knjige med narod, zato zbirko »Zgodbe brez groze« zlasti tudi čitateljem in čitateljicam »Domovine« toplo priporočamo. Knjigo lahko naročite z dopisnico na naslov: Založba »Cesta«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5.
' Ogromna skala je zaprla testo. Na bano-vinski cesti Brod na Kolpi—Cabar se je odtrgala ogromna skala in zasula cesto. Zdaj je tam zaoosljenih 30 delavcev, da odstranjuje kamenje.
*	Mladeniči rekruti! Oni. ki ste potrjesii ali skrajšanega roka službe čimprejšnjega vstopa v kader ali odložitve službe v kadru informirajte se in uredite svole zadeve pravočasno! Ako ie rok zamulen se ne da več pomagati Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana pisarna Per Franc kapetan v p. Ljubljana Maistrova ulica 14 Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din
*	Svojega nasprotnika je rešil smrti. Na sodišče v Litijo sta bila nedavno povabljena
dva možaka soseda z moravških hribov. Prvi kot obtoženec in drugi kot priča zoper njega. Vso pot sta se drug drugega izogibala. Naključje ju je naposled zbližalo v čolnu na brodu čez Savo. Lojze je stal na sredi, med tem ko se je sosed pritisnil na rob čolna. Zdajci se je čoln nerodno zazibal in mož je omahnil v reko. Lojze se je urno sklonil in lijel soseda za nogo. Prijel ga je z obema rokama, a ga ni mogel spraviti v čoln. Razen Voznika," ki ni smel spustiti vesla, ni bilo nikogar, ki bi mu bil pomagal. Rešilcu ni kazalo drugo, kakor držati ga. Tako ga je srečno privlekel do kraja in spravil na suho. Mokra sta bila oba: sosed, ker je padel v vodo, Lojzetu pa je zaradi napora Ml znoj v curkih po obrazu.
*	Kokoš, ki znese dve jajci na dan. V vasi Čuntiču blizu Petrinje ima kmet Mile Ra-kasovič kokoš, ki znese dve jajci na dan. Lani v aprilu mu je koklja zvalila tudi pišče s tremi nogami in dvema repoma. Mislili.so, da bo čudno pišče poginilo, pa ni Razvilo se je v lepo kokoško, ki je začela nesti jajca, in sicer kakor rečeno kar dve na dan Izkazalo se je, da ima dva jajčnika in dvojni želodec.
*	Voz drv je stri mlado življenje. Martin Habjanič. viničar iz Hovca v občini Sv. Miklavžu, je vozil bukova drva iz gozda domov Pri težavnem delu mu je pomagal njegov 17-letni sin Jurij. Pot drži ob robu gozda. Težki voz se je začel nagibati. Za svoja leta precej krepki sin Jurij se je uprl, kar se je dalo. Naenkrat se je voz prevrnil in vsa' teža je oadla na mladeniča ter ga usmrtila. Ubogega fanta so pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva, ki ga je močno ganila nesreča.
*	Smrt pod ruševinami starega zidu. Med novo rafinerijo mineralnega olja in nekdanjo čistilnico riža na Reki je do zadnjih dni stal dobre tri metre visok zid. ki se je te dni na lepem podrl. Tik pod njim je bilo v rafineriji zaposljenih več delavcev Ko se je zid začel »odirati, je večina delavcev odskočila. 34-let-nega Lojzeta Šeblia in še nekega njegovega tovariša pa je kamenje zasulo. Naglo so jima oriskočili na pomoč Za Šeblja je bilo prepozno. Velik kamen mu je zdrobil lobanjo. Njegovega tovariša pa so rešili živega in so ga prepeliali v reško bolnišnico.
*	Smrtna žrtev podiranja dreves. V vasici Vrbičju pri Grosupljem se je pripetila huda "nesreča Komal 191etni posestnikov sin edi-nec France Viršek je šel z očetom v gozd podirat bukve Po naključju je ena bukev
obvisela na drugi. France je hotel posekati še drugo bukev, da bi padli obe. Ko je posekal ntanjšo bukev, na kateri je slonela večja, je zahrešcalo in že je biia nesreča tu. Bukev je oplazila mladeniča s tako silo. da se je zgrudil in obležal hudo poškodovan. Nezavestnega mladeniča so pripeljali domov, kjer je kmalu izdihnil. Lahko si mislimo, kako* huda izguba je to za Virškovo rodbino, saj je bil pokojnik sin edinec ;n zelo priljubljen med vaščani.
*	Davica v Slovenskih goricah. Od Sv, Lenarta v Slovenskih goricah poročajo, da je začela tam razsajati davica. Obolelo je ve6 otrok.	(
*	Žrtev požara. Pri viničar ju Valentinu Šobru pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je ponoči nastal požar, ki je zajel vso vimčarijo. Viničarjeva družina je spala in so jo sosedje v zadnjem trenutku prebudili. Ko je Valentin Sober reševal živino, se je na njega zrušilo goreče tramovje in ga pokopalo. Ko so nesrečneža izvlekli, je bil že ves opečen. Pre~< peljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil.
*	Zaradi izpadanja las se je obesil. V St. Ilju v Slovenskih goricah so našli v gozdička, pod veliko smreko truplo nekega moškega. Mrtvec je bil po obrazu ves razjeden Dognali so, da je mrtvec nadzornik železniških delavcev v St Ilju 56-letni Jakob Maček, katerega so pogrešali že nekaj dni. Maček je zadnje dni kazal znake slaboumnosti. Pre-* teklo jesen je zbolel ter so mu naenkrat začeli izpadati lasje. To ga je spravilo v takšen obup, da je začel domačim govoriti, da nima zanj življenje nobenega smisla več in da se'bo obesil. Usodnega dne je Maček nenadno izginil od doma. Njegovi svojci so "sprva mislili, da je odšel k sorodnikom v Slovenske gorice. Ker pa ga le dolgo ni bilo nazaj, so ga šli iskat k sorodnikom, kjer pa so zvedeli, da ga tam sploh niso videli. Zdaj so ga našli v gozdu. Maček se je bil obesiL Ko pa je bil že mrtev, se je vrv utrgala, na tleh ležečega mrliča pa so obgrizle miši po vsem obrazu. Pokojnik zapušča ženo ia troje nepreskrbljenih otrok.
*	Kolesar pod težkim tovornim avtom. Te dni je prišlo v St Vidu pri Ljubljani na kraju, kjer se od državne ceste odcepi banovin-ska cesta proti Tacnu, do hude prometne nesreče. Neki prevoznik je v smeri iz Ljubljane privdzil z velikim tovornim avtomobilom. Ob križišču se mu je pripeljal nasproti neki drug avtomobilist, a ko se mu je skušal iz-
uporabljal le eno sobo za stanovanjski in spalni prostor hkratu. Tej sobi je posvetil Foyle največjo pozornost.
»Možak je gotovo spal kar oblečen, saj so obleči ne bi bil utegnil,« je zagodrnjal Green, sedel za gugajočo se mizo, vtaknil kos papirja v pisalni stroj in hitro odtipkal abecedo. »To je tisti pisalni stroj. Poglejte 1© ,b' in ,o\« je rekel in izročil papir predstojniku.
Ta je polo papirja bežno pogledal in jo je že hotel vreči proč. Zdajci pa je postal pozoren in je papir pogledal proti luči. Opazil je bil namreč na papirju nekak moten blesk.
»Poslušajte, Green, zdi se mi, da je ta papir popisan z nevidno tinto!« je vzkliknil. »Kako pa se napravi ta tinta vidna? Z vročino?« Podržal je papir za nekaj trenutkov tesno ob luči. Ker pa se ni nič pokazalo, je začel gledati po sobi.
»Aha! tu je arabski gumi,« je vzkliknil živahno. »Počakajte, takoj bomo rešili uganko.« Podržal je papir še nekaj trenutkov nad lučjo, nato pa je v zelo nesnažni sobi v nekem kotu nagrabil peščico prahu in s tem prahom krepko oribal površino papirja. »Ali vidite?« Papir je pooisan z gumijem!« je zmagoslavno pripomnil, ko so se pokazale vrste sivih črk. Green je radovedno pogledal in rekel samo: »Tajna pisava!«
»Jones nam bo to tajno pisavo razvozlal,« je menil Foyle in vtaknil papir v žep. »Alt ste našli še kaj drugega pomembnega?«
Eden izmed stražnikov mu je prinesel nož, ki ga je bil neznanec s stopnic vrgel proti Foyleu in Greenu in pa čudno usnjato nožnico, katero so našli ob postelji in v kr.tcri' je menda bil tičal vrženi nož. Hišna pr.vlska-
^rank Froest:
l_Neznanka s tančico
Kriminalni roman.
Iz okna je bilo mogoče zlesti na nekoliko niže ležeče strehe in čez te strehe je tekla moška postava.
Green je prav tako skočil z okna na streho, toda skočil je tako nerodno, da je padel. S tem je izgubil nekaj sekund Ko se je pobral, da bi tekel za neznancem, je ta že izginil Foyle ga je poklical nazaj in sam stekel v prvo nadstropje navzdol, kjer je žid slonel bled in tresoč se ob steni.
»Kje je dekle?« ga je nahrulil uradnik in prižgal vžigalico.
»Ali moja hčerka? Imela vaju je za tatova, ne more nič za to.«
Foyle je stopil v dotično sobo in napravil luč. Debela žena je sedela v postelji in plašno gledal okoli sebe. Foyle se ni brigal zanjo, temveč se je sklonil in pogledal pod posteljo. Ko je spet vzdignil glavo, je baš stopil v sobo Green.
»Dekle naju je izdalo Kje je?« je vzkliknil Foyle ter zgrabil staro ženo za rame in jo stresel. »Postavite se spodaj k stopnicam, Green, in pazite, da nama kdo ne smukne Iz hiše. Vzemite Žida s seboj.«
»Moja hčerka?« je zavzdihnila žena. »Šla jc k svoji teti. Mi smo pošteni ljudje. Spla-šili ste jo. Policije ne potrebujemo v hiši!«
»Ce ste pošteni ljudje aH ne. bom kmalu videl,« je dejal Foyle grozeče. »Kje stanuje tista teta?«
»V Shadwellovi ulici št. 22,« je starka naglo odgovorila.
Uradnik jo je ostro pogledal in ženska je povesila oči Nato si je Foyle prižgal cigaro, stopil dol in rekel nasproti Židu nekaj vljudno se opravičujočih besed. Pri tem je tako mimo grede vprašal po njegovi hčerki. Da, žid jo je videl, kako odšfa in mu še zaklicala da pojde k teti. Teta da stanuje na Sussexovi cesti št 48.
»Razumem,« je menil detektiv mirno. »V resnici seveda tista mladenka ni vaša hčerka. Pa tudi k teti ni šla V neprijetnem položaju ste, dragi prijatelji Svetujem vam le, da govorite čisto resnico.«
Pri tem je kakor po naključju zavihtel par novih, svetlih okovov. Zid se je ustrašil in zastokal: »Saj vam bom vse po pravici povedal. Ničesar zlega nisem storil. Tista ženska je prišla pred nekaj dnevi k meni in plačala pet funtov, da bi lahko stanovala osem dni pri meni. Spala je v sobi moje žene. To vendar ni nič hudega. Možak je prišel pozneje. Rekel je, da je časnikar, in me je poprosil, naj mu kupim pisalni stroj. Izpraševal ga nisem ničesar Zakaj naj bi to tudi storil?«
Foyle mu je zastavil še nekaj vprašanj in čez pol ure se je prepričal, da mora biti do-tična ženska Lola Ra^hel. mala Lola z Dunaja, pozneje knežna Petrovska.
Poslal je Greena v najbližji policijski urad po nekaj stražnikov, s pomočjo katerih je vso hišo temeljito preiskal. Begunec je očitno bil
ogniti, je trčil ob mladega kolesarja. Vsega okrvavljenega so potegnili izpod voza 25-let-nega pekovskega pomočnika Antona Turka, zaposljenega pri mojstru Orehku v St. Vidu. Turk ima zlomljeni obe nogi in je dobil 1*idi notranje poškodbe. Ranjenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
*	Smrt na zledencli cesti. Delavka Elizabeta Špesova od Sv. Martina na Pohorju je padla na ledeni cesti in obležala. Ko so jo našli, je bila že mrtva.
*	Ustreljen begunec. Pred dnevi je iz pujskih zaporov zbežal 53-letni delavec Ivan Forchiasini. Dva dni se je potikal okrog, med tem ko so ga karabkijerji iskali po mestu in vsej okolici. Nazadnje so ga izsledili v nekem seniku. Mož se je začel braniti z vilami, ki jih je našel na seniku. Neki karabinjer je pograbil revolver in s tremi streli podrl begunca. Nemudno bo ga prepeljali v bolnišnico, toda že dan nato je umrl za poškodbami,
*	Obsojeni ponarejaici hranilnih knjižic. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila razprava proti prekupčevalcem in ponarejal-cem hranilnih knjižic. Zagovarjalo se je šest obtožencev, in sicer 321etni čevljarski mojster Štefan Ciperle iz Vodic pri Št. Vidu, 371etni zasebnik Ferdinand Urbajs iz Trbovelj, 401etni bivši finančni organ Franc Ku-ralt iz Vodic, 281etni Ivan BKfban, mizarski pomočnik z Viča, 321etni sin posestnika Aleš Peter iz Mengša. Glavni obtoženec je bil Štefan Ciperle, ki se je lotil prekupčevanja in ponarejanja vložnih knjižic predvsem zaradi lastnega gospodarskega poloma, ko je začel zidati lastno hišo, pa je zabredel v dolgove. Ostali obtoženci so mu bolj ali manj pomagali pri njegovem poslu. Sleparil je tako, da je ponarejal manjše zneske v vložnih knjižicah v višje, ki so šli v tisočake. Večkrat so se mu sleparstva posrečila, naposled pa so nekatere žrtve le spoznale njegove zvijače. Obtoženci so delno priznali očitana jim sleparstva. Sodišče se je prepričalo o krivdi obtožencev in razsodilo, da so krivi vsi razen Bilbana. proti kateremu je bila obtožba umaknjena, ker se je izkazalo, da ni sodeloval. Obsojeni so bili: Ciperle Štefan na dve leti strogega zapora in 140 din denarne kazni, Urbajs Ferdinand na devet mesecev strogega zapora in 360 din denarne kazni, Kocelj Franc na šest mesecev strogega zapora in 240 din denarne kazni. Osvald Ivan na pet mesecev strogega zapora in 120
va se je nadaljevala in se je vse. kar so našli, natančno zapisalo.
Ko sta se uradnika naposled vračala proti domu, sta oba molčala. Zdajci pa je iz-pregovoril Green: »Kje neki drže Waverley-ja? Še nobene sledi nismo našli za njim!«
»Moj Bog, saj res!« je odvrnil Foyle. »Čisto sem pozabil nanj.«
Ko sta prispela na kriminalno policijo, je sedel načelnik Foyle k svoji mizi in položil zapisnik k aktom, nanašajočim se na umor na Grosvenorskem trgu.
V tem trenutku je nekdo potrkal na vrata in v urad je stopil mož. ki je imel eno roko v črni obvezi. Bil je kriminalni nadzornik Wa-verley.
X. POGLAVJE
Heldon Foyle je naglo vstal in potisnil pred IWaverleya stol.
»No, ste le prišli,« je rekel. »Mi smo se že čudili, ker vas tako dolgo ni bilo Vaša roka menda ni nevarno poškodovana? Kaj pa se vam je prav za prav zgodilo?«
»Sam sem kriv svoje nezgode, gospod načelnik,« je začel Waverley. »Kakor začetnik sem se jim dal ujeti v past. Ko se je ta Ivan Abramovič pojavil na drugi strani veletrgovine, nisem več utegnil obvestiti Taylorja. ker sem moral takoj zasledovati Ivana. Hitro 6em moral iti za njim. Možak je korakal po najrazličnejših ulicah. Pa strašno malo sem bil pazljiv, zakaj na nekem oglu so me od «adaj napadli in sem pri padcu tako močno udaril z glavo ob tlak, da sem se onezavestil. Ko sem se iz omedlevice spet zbudil, sem letal na zofi v majhni, lepo opremljeni sobi. «*red menoj pa je sedel ta Ivan Abramovič.
din, Aleš Peter na pet mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni.
*	Tatinska nadloga v Vidmu ob Savi. V
nedavni noči so neznanci vlomili v videmsko župnišče in odnesli iz shrambe znatno količino nasoljenega in suhega mesa in več loncev zabele. Tatvine so v Vidmu in v Stari vasi zadnja leta postale nekaj vsakdanjega. V dobrem letu je to že četrta večja tatvina v župnišeu, vlom pa že drugi.
*	Drzen vlom. Čeprav so Trbovlje po številu prebivalstva tretji največji kraj v naši banovini, je javna varnost v trboveljski dolini prav zadovoljiva. Zlasti vlomi in tatvine so redki, in še te redke primere se posreči marljivemu orožništvu kaj hitro razkriti. Tako se je orožništvu posrečilo izslediti tatove, ki so nedavno vlomili v vinotoč Vladka Crn-koviča v Petelinovi vasi. Pred dnevi pa je prebivalstvo vznemiril drzen vlom na naj-prometnejšem kraju Trbovelj. Vlomljeno je bilo v drogerijo »Sanitas« ter ukradeno več aparatov za britje, en fotografski aparat in nekaj kosmetičnih preparatov. Orožništvo je storilcem že menda na sledu.
*	Konja in voz je,ukradel. Oblastva zasledujejo 391etnega Antona Brgleza s Pobrežja, ki je pred nekaj dnevi ukradel v družbi z že aretiranim Ivanom Mlakarjem, Rihardom Šobo in Antonom Predanom posestniku Matjažu Straklu v Rodošci konja in voz. Brglez je dalje odpeljal skoro nov voz posestnici Elizabeti Senekovičevi v Studencih in r o-begnil s plenom proti avstrijski meji. Izključeno tudi ni, da se je obrnil proti Hrvatski.
*	Tatica pod posteljo. Posestnik Ivan Dop-ler z Jurjevskega vrha v Slovenskih goricah je ponoči začul v spalnici ropot.. Postal je pozoren in preiskal je vse v sobi. Naposled je pod posteljo našel neznano mladenko, pri kateri je našel 1000 dinarjev gotovine in velik zavitek oblek, kar mu je vse ukradla in se nato skrila. Drzna tatica je 24-letna. že večkrat kaznovana Jožefa Potočnik, ki se je bila pravkar vrnila iz zapora.
*	Oči so mu zavezali in ga pretepli. Žrtev predrznega napada je nedavno noč postal domov v Reko pri Hočah se vračajoči posestnik Anton Rečnik. Na samotni poti so moža napadli trije neznanci, ki so mu zavezali oči in ga neusmiljeno s palicami pretepli. Sumijo, da gre za maščevanje.
*	Na cesti padel in se v blatu zadušil. Per-me Franc, sin posestnika od Sv. Lucije pri Begunjah na Gorenjskem, je prijavil orožni-ški postaji v Begunjah, da so našli na občin-
Kje je to bilo, niti ne slutim, zakaj skozi okno se je videl samo neki zid. Rus me je reže se ogledoval in naposled rekel: ,Vi ste se zanimali zame, zdaj pa se bom še jaz malo za vas.'
Planil sem pokoncu in ga zgrabil, a za plačilo me je ranil z nožem v roko. ki mi jo je potem obvezal s svojim robcem.
,Zivi brez mojega dovoljenja ne pojdete odtod,' je menil. .Sicer pa se vam ne bo zgodilo nič zlega, če boste mirni.'
Tako sva potem sedela drug poleg drugega, ne da bi mnogo-govorila, dokler nisem slišal stopiti nekoga v hišo. Neznanec je poklical Ivana ven v vežo in sledil je živahen pogovor ki se ga je udeleževal tudi ženski glas. Naposled se je Rus vrnil k meni v sobe in mi naznanil, da so sklenili izpustiti me Po teh besedah mi je zavezal oči in me spravil v avto. ki me je zapeljal na obrežje Temze. To se je zgodilo pred četrtjo ure.«
Foyle je dal poklicati slugo.
»Katero številko je imel avto?« je vprašal še hitro.
»Policijske številke avto ni imel. Registrski znak je bil A. A. 4796 «
Načelnik kriminalne policije je vzel iz žepa knjižico, ki je imela napis »Londonski policijski žepni adresarij« in je listal po njej. Sluga se je pojavil pri vratih.
»To je v Southamptonu,« je rekel Foyle. »Johns, telefonirajte southamptons^ci policiji in jo poprosite, naj dožene ime lastnika avtomobila A. A. 4796.«
»Ta številka morda ni prava,« je pripomnil nasprotu Waverleyju, ko je sluga odšel, »toda poskusiti je vendarle treba. Ti ljudje so pretkani, sicer ne bi bili tako skrbno pa-
ski cesti pri Sv. Luciji mrtvega posestnika Janeza Perka od Sv. Lucije. Perko je štel 37 let ter zapušča vdovo in pet otrok. Do nesreče je prišlo takole: Popoldne usodnega dne je šel v bližno vas Mlake k Šolarju Jožefu, s katerim sta se pogovarjala zaradi podiranja nekega hrasta. Potem sta šla na dom Janeza Perka, kjer sta popila dva litra sadjevca. Odtod sta pa še odrinila v gostilno, kjer sta popila vsak kozarček žganja. Kasneje se je Šolar poslovil od rajnega in ga samega pustil v gostilni. Rajni je šel še zvečer zvonit »Ave Marijo«, katero je odzvonil. Potem so ga doma pogrešali in ga iskali, toda šele zjutraj ga je našel neki posestnik ležečega na trebuhu na občinski cesti. Ležal je z glavo zarit v blato in pesek tako, da se je najbrž zadušil. Gre le za nesrečo in ni znakov za nasilno smrt. Pred kakšnimi štirimi leti ga je pri podiranju dreves udarilo deblo po glavi in od tega časa je prenesel le malo alkohola,
*	Nenadna smrt Na Trpotkovi žagi na Planini pri Vuhredu je Žagar Karel Javšnik našel v svoji sobi tovariša 66Ietnega Ivana Iršiča mrtvega. Pojavile so se govorice, da se je stari Žagar zastrupil. Pri njem so na-šl; pozivnico k sodišču Vrši se preiskava ki naj ugotovi vzrok nenadne žagarjeve smrti
*	Zlatniki vlomilca Novaka Poročali smo že o priznanju vlomilca Vladimira Novaka, da je drugi del zlatnikov, ki jih je bil odnesel ob priliki drznega vloma pri g. Wa-tzeku skril v Beogradu. Preiskovalni sodnik dr. Rebula se je napotil z zapisnikarjem Podlesnikom v Beograd, kamor so spravili tudi Vladimira Novaka, da pokaže mesto, kam je zlatnike skril. Zdaj se je preiskoval* ni sodnik dr. Rebula z zapisnikarjem in Novakom vrnil v Maribor. S seboj je prinesel precej zlatnikov, katerih vrednost znaša okoli 10000 dinarjev. Pri beograjski preiskavi se je namreč pokazalo, da je Novak prodal nekaterim tvrdkam zlatnike. Glede zakopanih cekinov pa se je izkazalo, da ni bilo na mestu, ki ga je Novak pokazal, nikakšnega i)zlfl,o"s zaklada«.
*	Požigi med našimi v Avstriji. Nedavno je zadela požarna nesreča posestnico Marijo Lutherjevo v Slovenski gorici pri Radgoni na avstrijskem obmejnem ozemlju. Zgorel je skedenj z vso zalogo sena in slame. Nekaj dni po tem požaru je prejel grozilno pismo njen sosed Alojz Zweifler. pri katerem so se grožnje kmalu uresničile. Kakor pri Luther-ievi. je tudi pri njem zlobna roka podtaknila
žili na to. da niste mogli videti nobenega drugega kakor le Abramoviča. Pozneje pa se jim je zazdelo le prenerodno, da bi vas držali še dalje časa Prav posebne slave si niste priborili, Waverley„. toda spričo okolno-sti bom to zadevo izpregledal Pojdite zdaj in napišite obširno poročilo. Še prej stopite k zdravniku, da vam pregleda roko. Lahko noč — prav za prav že dobro jutro.«
Kmalu nato se je napotil Foyle proti domu, da bi spal nekaj ur Bilo je že poldne, ko je naslednjega dne stopil v svojo poslovno sobo in našel na mizi nastopno sporočilo southamptonske policije: »Avto A A 4796 je last gospoda Priceja, ki je bogat mož in biva tu že dolgo časa.«
»Sem si takoj mislil, da številka ni bila prava,« je zamrmral Fovle »O, ti ljudje so prebrisani, zelo prebrisani No, Green, kaj je?« je vprašal, ko so se vrata odprla.
Green je imel v rokah listič in bral: »Tay-lor, ki je na straži pred hišo vojvode Burgh-leyja na Berkleyjskem trgu, pravkar javlja, da je bila šla v hišo neka ženska, katere zunanjost se čisto ujema z opisom Lole Rache-love. Ženska hiše še ni zapustila.«
»Ah!« je Foyle živahno vzkliknil. »Taylor naj jo pridrži, ko pride iz hiše. Biti pa mora čim vljudneiši z njo Izpustiti je nikakor ne sme. Pokličite slugo Wil1sa iz Grellove hiSe na Grosvenorskem trgu. On je edini, ki je videl neznano žensko v tančici tisti večer, ko je bil izvršen umor «
XI POGLAVJE
Helena Mereditova je stala za zastori svoje stanovanjske sobe in opazovala oba moža, ki
požar in mu je bil upepeljen skedenj z vso zalogo sena in slame. Nato je prejemal grozilna pisma sosed posestnik Alojz Bagula, ki jnu je kmalu zatem zgorel skedenj. Pri vseh navedenih požarih je nastopila tudi gasilska četa iz Gornje Radgone v smislu obstoječega vzajemnega dogovora. Slovenska gorica (zdaj tVVindisch Goritz) je ena izmed onih sloven-ekih vasi, ki jih je zadela ob prevratu usoda, da so kljub pretežni večini slovenskega prebivalstva pripadle avstrijski republiki.
*	Nočni vlom v izložbo. V izložbo prodajalne urarja Pšundra v Mariboru so ponoči vdrli vlomilci in odnesli precej dragocenih predmetov, pretežno žepnih in zapestnih ur in zlatih verižic. Sled za storilcem je policija kmalu našla. Na Poljski poti so dobili stojalo, na katerem so prej v izložbi visele ure in zlate verižice. Nekateri menijo, da je najbrž kakšen rogovilež razbil izložbeno okno, nato pa je kdo drugi ukradel izložbo.
*	Pojasnjene cerkvene tatvine. V zadnjem času so bile izvršene tatvine v mariborski stolnici in frančiškanski cerkvi. Policija je zdaj izsledila 32-letno Fran^iško iz Tezna. Na njenem stanovanju so našli iz frančiškanske cerkve ukradena svetilnika. Glede preprog, ki jih je tudi ukradla, je Frančiška izpovedala, da jih je prodala v neki starinarni.
*	Obsodba treh tatov. Na zatožni klopi v Mariboru so sedeli trije delavci iz okolice Dravograda, ki jih je državni tožilec obtožil, da so oktobra leta 1933. v Mlakah ukradli posestniku Avgustu Pertholdu dva vola. Per-thold je tedaj neko noč skušal iztihotapiti preko naše meje v Avstrijo dva vola. pa je iz neke zasede nenadno zaslišal klic »Stoj«, nato pa streljanje. Perthold je v strahu, da so ga zalotili graničarji, pustil vola in zbežal. Sele čez nekaj dni je izvedel, da je postal žrtev zvijače, ki sta se je poslužila 28 letni Karel Salamon in 29-letni Kristian Štruc ob sodelovanju 30-letnega Franca Štruca. O tem obveščeni orožniki so storilce izsledili in so bili zdaj vsi trije obsojeni, in sicer Karel Salamon na eno leto in šest mesecev ro-bije, Kristjan Štruc na dve leti robije. Franc Štruc pa na tri mesece strogega zapora.
*	Volk jc raztrgal psa. Pred dnevi se je priklatil sestradan volk v Slovensko vas pri Stari cerkvi in ponoči napadel psa. ki ga je imel posestnik Štajnaher priklenjenega pri hlevu. Zjutraj je bila veriga, na katero je bil pes prikljenien. odtrgana kar potrjuje domnevo, da se je morala vršiti med psom
in volkom obupna borba, ker je v obrambi prestrašeni pes odtrgal precej močno verigo. Sledovi psa in divjega preganjalca so držali na njive posestnika Jakliča izven vasi. Tamkaj je volk psa ujel in ga raztrgal.
1 Nova tihotapska afera. Orožniki v Ribnici na Pohorju so odkriil tihotapsko družbo, ki je imela svoj sedež v Mariboru. Prijeli so osem članov te družbe, ki je tihotapila saharin in ga razpečavala po mariborski okolici. Preiskava se nadaljuje.
*	Vlom v Moravčah. Oni dan je bilo vlomljeno v hišo posestnika Jakoba Lestana v Moravčah pri Sv. Križu na Dolenjskem. Vlomilec je odnesel pet rjuh, več prevlek za blazine, nekaj posteljne odeje, več prtov in brisač, 20 m svilenega blaga v raznih barvah, veliko košaro in steklenico tropinovca.
*	Nehvaležnost je plačilo sveta. Peter Rozman, Alojz Jurca in Alojz Amon na Jesenicah so se pred dnevi usmilili nekega mlajšega moškega, ki se jim je predstavil za Karla Oražma in jim pripovedoval, da so ga izgnali iz Italije. Kot rojaki so ga pogostili in mu dali tudi prenočišče, v zahvalo pa jih je ponoči okradel ter brez sledu izginil. Odnesel jim je razno obleko in perilo, kar je vse najbrž nekje prodal. Zlikovca zasledujejo orožniki.
*	Izropana mrtvašnica pri Sv. Krištofu v
Ljubljani. V to napol zapuščeno mrtvašnico so nedavno ponoči vdrli vlomilci in odnesli, kar je imelo kakšno vrednost. Tako so razbili tri stare krste iz cinka,'ki so bile namenjene za primer kakšne nagle smrti in potrebe prevoza. razbili in odnesli so razne svečnike, z oken in vrat so pobrali vse železje in sploh vso kovino, ki so jo našli v mrtvašnici. Tatvino so nedvomno izvršili zbiralci starih kovin in železja, ki gre zdaj dobro v denar.
*	Hotel je spraviti v nesrečo še nedolžnega človeka. Pred malim senatom je bila te dni zanimiva razprava. Na zatožni klopi sta sedela dva obtoženca, 18 letni mizarski vajenec Ivan iz Čadrama in 44 letni zavarovalni agent Ivan Štefančič iz Zbelova. Prvi se je zagovarjal zaradi štirih požigov, drugi pa naj bi bil po izjavah prvega prav za prav glavni krivec, ki naj bi mladega vajenca nagovoril k tem požigom. V Lušečki vasi pri Poljčanah so se začeli liani julija požigi, ki so med ljudmi povzročili ogromno razburjenje. Dne 24. juliia je zgorelo gospodarsko poslooie Franca Robarja. Čez tri dni nato je bila že v plamenih delavnica mizarskega mojstra .Tovefo Koroš^s V noči na 3 septembra je
sta spet in spet korakala mimo hiše. Slutila je, da sta policista.
Po tistem živčnem napadu na kriminalni policiji je nastopile pri njej stanje popolne izmučenosti. Zdravnik je izjavil, da se to po hudih duševnih pretresih rado dogaja in da je zato treba s Heleno previdno ravnati in jo po možnosti odvračati od misli na vse kar je zakrivilo njeno duševno bolest.
»Hotel sem z njo kam potovati,« je dejal vojvoda žalostno »Toda moja hčerka noče zapustiti Londona «
»Če je tako, je nikar več ne silite na potovanje, temveč rajši prosite njene prijateljice naj jo obiskujejo, in je začasno ne pustite brez izkušenega spremstva iz hiše,« je menil idravnik
Tako je živela mladenka v lastni hiši skoro kakor jetnica in je neprestano tuhtala, kako bi se maščevala. Nasproti svojemu očetu pa se je delala veselo, da ne bi bil opazil njenega pravega razpoloženja.
Ko je zdaj gledala skozi zastore pri oknu, Je videla, da je pred hišo obstal avto Kmalu nato ji je bila najavljena gospa Porter-Strangewaisova.
»Ubogo dete!« je vzkliknila gospa, ko Je Helena nejevoljno stopila v sprejemnico »Morala sem priti k vam. da vidim, kako se vam godi. Oprostite, da sem s seboj privedla tudi prijateljico knežno Petrovsko.«
Helena, ki ni poznala Petrovske niti po imenu. je zagledala pred seboi vitko In elegantno ženo tridesetih do štiridesetih let z zelo lepim, cigansko temnim obrazom.
»Rusinja, ki se zelo zanima za vas,« ji Je ražepetala gospa Porter-Strangewaysova.
gorelo pri posestnici Heleni Modričevi v ča-dramski vasi. Med tem časom je Jožef Korošec hitel, da si je postavil novo gospodarsko j poslopje na pogorišču, v katerem je imel spet j delavnico. Pa se ni dolgo veselil. Dne 28. ok- j tobra je novo gospodarsko poslopje pogorelo i do tal. Vsi požigi so se zgodili v nočnem času, j ko so prizadeti lastniki že spali. Orožniki so / iskali zločinca. Nazadnje so postali pozorni na 18 letnega mizarskega vajenca Ivana, ki j se je učil pri Jožefu Korošcu. Fant je bil namreč vsakikrat prvi pri požaru in je s silno vnemo gasil. Zlasti je junaško naskako-val ogenj pri obeh požarih, ki sta zadela njegovega mojstra Korošca. Hkratu pa so tudi opazili, da je imel vajenec precej denarja, ki ga je razmetaval za nepotrebne reči. Strogo so ga prijeli in je na njihovo presenečenje res priznal vse navedene požige. Mladi zločinec pa je podal v svojem priznanju tudi izjavo, da ga je k vsem tem požigom nagovarjal in plačeval zavarovalni agent Ivan Štefančič. Požigalec je zatrjeval, da je bil Štefartčič jezen na nekatere ljudi, ki se niso hoteli dati pri njem zavarovati, pa je začel njega nagovarjali, naj jim zažge imetje. Za požar pri Robarju da mu je dal 200. za prvi požig pri Korošcu tudi 200, za požig pri Modričevi 240. za drugi požig pri Korošcu pa 300 dinarjev. Na podlagi teh izpovedi je bil Štefančič aretiran, vendar je v preiskavi in v preiskovalnem zaporu zatrjeval, da je nedolžen. Pri teh trditvah je vztrajal tudi pri razpravi, na kateri je mladi Ivan po daljšem obotavljanju priznal, da si je obdolžit-ve proti Štefančiču sam izmislil, da bi tako zmanjšal svojo krivdo. Na podlagi tega priznanja jc bil Štefančič oproščen. Ivan pa obsojen na poldrugo leto strogega zapora
Popotnikova tor
Neznanec ga |e oropal za šest tisočakov
Jama pri Žužemberku, januarja.
Pred dnevi je šel 68-letni posestnik Zurc Jože iz Jame v Novo mesto na sejem, da bi tam kupil par volov Ker ni dobil primerne živine, se je kmalu napoti! proti domu Že v Novem mestu je opazil nekega moškega ki se je vrtel v njegovi bližini Neznanec mu je au—'m—mi«1!! m»'i ■ m H umni------- -------1»
Helena se je morala zelo premagovati, da ,e lahko pujazno kramljala z obema damama. Tujka ji ie bila zoprna, a jo je hkratu zanimala Zato jo je ob slovesu pozvala, naj še pride na obisk
Temu pozivu je Rusinja čudovito naglo ustregla Ze po eni uri se je knežna Petrov-ska vrnila tokrat sama. Helena se je začudila. vendar jo je sprejela.
»Meram z vami sama govoriti,« je rekla knežna. »Povedati vam moram nekaj zelo važnega! Oprostite!« Po teh besedah se je vrnila k vratom nazaj in jih zaklenila. »Nobena živa duša ne sme slišati, kaj vam bom povedala,« je nato nadaljevala in sedla na stol. »Življenje nekega človeka je odvisno od tega.« Petrovska je pogledala Heleno »Ne. nisem blazna,« je rekla mirno »Čisto pri pameti sem Prinašam vam sporočilo od nekoga, ki ga imate za mrtvega — od Roberta Grella.«
Soba se je začela vrteti okoli Helene. Njena roka se je krčevito oprijela sobne peči.
»Od nekoga, ki ga imam za mrtvega?« je ponovila Helena z mrtvim glasom. »Robert je mrtev!«
»Pomirite se, lady Helena,« je rekla Petrovska mirno. »Vi ste žrtev grozne pomote Gospod Greli ni mrtev, mrtev je le mo£ ki mu je zelo podoben K vam sem prišla na prošnjo Roberta Grella, da vas potolažim. Toda Greli je v Veliki nevarnosti in vi mu lahko pomagate.«
»Toda še živi...« je zaiecljala Helena, »Ce res ni mrtev zakaj pa sam ne pride?«
»Ne bodite otročii,« je rekla Rusinia nestrpno in ta namerno ostrejši glas je bil najboljše zdravilo za Helenine živce. »Gospod
Greli ne pride sam, kei bi to bila blaznost. Takoj bi ga zaprli, če bi se javm,. aokazal. Imajo ga namreč za morilca svoj ca droj-nika — moža z imenom GMdenbura Prosim, tole pismo mi je dal gospod Greli za vas.«
Črke so kar zaplesale pred menimi očmi, ko je odprla pismo in zagledala dobri ji znano Grellovo pisavo Biala ie počasi besedo za besedo nastopno Grellovo Dismo:
»Najdražja! Oprosti mi d;; te nisem prej obvestil, kako je z menoj Ni.vem vedeli kako naj bi storil, da bi ti zanesljivo sprejela moje sporočilo Umorjenec ni bil umorjen na moro" željo vendar se ne smem pokazati ker bi m" gotovo aretirali Prinašalka tega pisma je nioia stara prijateljica, ki se je s tem ds te prevzela moje pismo zale, samo izpnstavila nevarnosti. Zaupaj ji in uniči pismo Povedala ti bo. kako boš lahko vzdrževala stike z menoj.«
»Kje je?« je vprašala mladenka zasoplo-»Moram k njemu!«
»Ne. to ni mogoče Zasledovali bi vas Pomagate mu lahko, a ne na ta način Denarja potrebuje Ali imate svoi denar' Ali mu lahko takoj priskrbite, recimo do 500 funtov?«
Mladenka je za trenutek oornisitia
»Imam okrasje.« ie rekla pot^m >Za tO okrasje lahko dob' odnosno dMvt? vi. v&? kakor 500 funtov Počakaite trenutek!«
Helena je pohitela v drugo s-^bi in laher nasmešek ie zaigral na obrazu Petrovske Tf dveh minutah se ie Helena vrnila z omaric/ • v kateri je bilo njeno okm«ie
(Dalje prihodnjič.


turi! ru. uuti proti domu sledil. Ko je prišel v
vas j)v iji ie obiskal Z ure še nekega znanci in tnj povecia i da ima t seboj 6100 dmarjuv za k uit rt ,e oii hote! kupiti vo e Iz Dvora se je Zurc kmalu napotil proti Jami.	t
Ki' ie uriše! do starih Aucrspt rgovih razvalin ca e napadel ncznanec Zagrabil ga jt z etiu roko /:a >/rat z drugu mu ie pa hotei zamašiti us'.a Ker je bila tema, je napadale^ Zurca slabo prijel m pri tem vtaknil Zurcu pr.st v u&ia katerega ie Zurc zagrabil z zobmi Napadalec se je nato z vso silo vrgel na Zurca in mu vzel ves denar Ljudje so sieei slišali neko vpitje. Da so mislili, da je tam kek piiar.ee Šele, ko so prišli na kraj napada fa.-itie »t. dobili Zurca ležečega na tleh.
Za roparjem še ni sledu Upajo pa, da ga bo izdal prst. ki mu ga je Zurc z zobmi močno poškodoval	. ,t
Štiri dc^ačlje s$ zg&rel* do tal
Vinica, lanuarja Nedavno zgodaj zrutrai |t plat zvona zbudil i? spania prebivalce Vinice in okolice Goret je začelo pri posestniku Francu F:&j-niku na Perudini Vsa megova poslopja so bila takoj v ognju ker so se držala skupaj O^en' je kmalu preskočil na Medoševo hišo in gospodarska poslopja- Požar pa ie zahteval se nadaljnje žrtve. Vnela sta se hiša in gospodarsko noslopje Flainika Jožeta in nato. še domači1« Flainika P?tra Vse zgradbe s=-bile lesene in s slame krite ter so znorele do tal Z numi pa vse, kar je bilo v njih
Posestniku Medošu ?Spr.e]g tudi eno tele. vsem pa vsa perutnina Družini Flainika Franceta in Mednša nista mogli rešiti prav ničesar O-tala jim je le obleka, ki so jo imeli na sebi Škoda še dala* ni naravnan" z zavarovalnino Sicer pa vsi niti zavarovani niso bili K sreči je bilo mirno vreme sicer bi se bil požar gotovo razširil na vso vas Vmiškim gasilcem ki so pri hit"''i gasit, s° je po velikem trudu posrečilo požar om<=iiti in tako nrpnrečiti *e večio n^sre^n Pnoorelci so vsi	in Domovi nuino potrebni
I? koloni? ameriških
Kap je zadela 50 letnega Josipa Slugo. Rajnki je bil doma iz Novega grada. V Ameriki je živel 33 let
V	bolnišnici v Mihvaukeeju je umrl za rakom » grlu Frančišek Veranič v starosti 49 let. Rajnki je bil urednik in lastnik tednika »Slovenije«, ki je izhajal v Milwaukeeju in katerega nasledstvo je prevzel sedanji tednik »Obzor«
V	Milwaukeeju so našli v stanovanju mrtva, zastrupljena od plina. Marijo Staričevo in Antona Mikliča, ki je stanoval v isti hi-Se v pritličju Nezavesten je pa bil najden Mikličev 38 letni sin, ki je stanoval z očetom.
Srebrna poroka zavednega slovenskega para v tujini. Hrastniški rojak g. Lampret Alojz in njegova žena Lenčka sta nedavno ■obhajala petindvajsetletni«) svoje poroke v Lensu (Francija), kjer sta zaradi vedno veselega značaja zelo priljubljena pri tamkaiš-njih Slovencih Jubilant je soustanovitelj Ju-goslovenskega podporn. društva v Lensu in marljiv društveni delavec. Je med tistimi Slovenci, ki so si znali s poštenostjo in pridnimi rokami pridobiti pri francoskih delodajalcih sloves najboljšega delavca. K njunemu srebrnemu jubileju želimo vsi prijatelji v tujini in doma. da ostaneta tako zdrava in čila še mnogo, mnogo let med svojimi otroki in vnuki!
Kupuj domače blago!
Bliski Iiseljenci
iščejo novega cara
Razni evropski listi se zadnje čase pečajo z vprašanjem, kdo naj postane ruski Car, če se bo enkrat, posrečilo vreči boljševike v Rusiji Ta vprašanja so seveda bolj ali manj nesmiselna, ker je pač malo verjetno, da bi se na Ruskem vrnilo carstvo. četudi ne bi bilo več boljševiške diktature. Vendar pa ti listi naglaiajo, da je boj ruskih carskih izseljencev zato tako težaven, ker se ruski izseljenci doslej še niso zedinili, koga naj okličejo za cara. Pravijo da bi taka vladarska "sebnost. ki bi bila vsem Rusom po godu, mnogo pripomogla, da bi se zbrale vse ru--ke sile na boj zoper bOIjševike.
Pp smrti ruskega cara Nikolaja II velja za poglavarja romanovske carske rodovine veliki knez Ciril Vladimirovič. ki je že leta 1922 naglasil, da ima le on pravico do ruskega prestola, in ki se od leta 1924 daje nazivati za cara vseh Rusov Toda tega velikega kineza ne priznavajo vsi v tujini živeči Rusi. Očitajo mu, da je prav on bil tisti, ki je za časa revolucije leta 1917.. preden se je car odpovedal, kot poveljnik gardne mornarice na čelu svojih čet korakal z rdečo
zastavo prepasan pred rusko dumo in se dal revolucionarni vladi na razpolago.
Povrhu tega mu pa očitajo, da njegova mati takrat ko ga je rodila, ni bila še pravoslavne vere ampak je iz protestantovske cerkve prestopila v pravoslavje šele po njegovem rojstvu Mati velikega kneza Cirila je bila namreč nemška princesa Meklenbur-ška. Prav zaradi tega ne morejo njegovi otroci postati ruski čari Njegova brata Boris in Andrej pa sta se tako oženila, da njun zakon ne dopušča da bi kdaj zasedla ruski carski prestol Tako pravijo ti listi, da bi bil edini ki ima vse oogoie za ruskega cara, 23 let stari princ Vsevolod Jovanovič sin srbske princese Jelene, sestre pokojnega našega kralja Aleksandra I Toda ta ima zaradi svoje mladosti premalo Dristaše^ da bi prišel v poštev kakor naglašajo listi
Ker torej ruski monarhisti ne naidejo i t rodovine Romanovih primerne osebnosti za prestol ruskega cara. so začelt misliti da bi bilo dobro, če bi ga začeli iskati v prejšnji ruski carski rodovini Rurikov. ki je na Ruskem vladala do leta 15QR in ki po svojih Dotomcih še živi
Svetovna vojna je stala
£6.090 milijard dinarjev
Izračunati stroške za vojno ni lahko, ker se marsikaj ne da izraziti v številkah. V Ameriki so vojaški strokovnjaki izračunali, da je stala svetovna vojna 190 milijard dolarjev (okroglo 890 milijard dinarjev), ako računamo vrednost dolarja 47 dinarjev, toda v tem so všteti samo neposredni izdatki za vojno, niso pa všteti milijoni človeških življenj, ki jih je požrlo svetovno klanje, pretrgani trgovinski stiki in podobno. Ce prištejemo še to gospodarsko škodo k vojnim stroškom, dobimo ogromno vsoto Tako pridemo do zaključka, da so znašali stroški za svetovno vojno okroglo 340 milijard dolarjev ali v našem denarju okroglo 16.000 milijard dinarjev.
Koliko pa stane vojna zdaj? Tudi s tem vprašanjem se ukvarjajo ameriški vojaški strokovnjaki in pravijo, da so v primeri s svetovno vojno stroški zdaj silno narasli. Vojni material se je močno podražil, finejše moderno orožje je mnogo dražje od orožja iz svetovne vojne. Izračunati vseh stroškov vojne sploh ni mogoče. Američani so izračunali. da stane tona streliva 800 do 1000 dolarjev (okroglo 37.000 do 47 000 dinarjev)
Armada šestih divizij torej po ameriških računih okrog 150.000 mož. ki ima na razpolago nad 300 poljskih topov, lahko porabi dnevno povprečno 2000 ton topovskih nabojev, 1000 ton drobnega streliva (za puške in strojnice) in 100 ton letalskih bomb, če računamo, da divja vojna približno tako kakor zdaj na Daljnem vzhodu. To pomeni, da požene taka armada vsak dan v zrak dva do tri milijone dolarjev (94 do 140 milijonov dinarjev). Vsak strel iz poljskega topa kalibra 75 mm stane okrog 10 dolarjev (470 dinarjev), šrapnel pa 14 dolarjev (660 dinarjev). Dve težki letalski bombi staneta 80 dolarjev (3760 dinarjev). Tudi za vojno mornarico so se stroški v primeri s svetovno vojno znatno zvišali.
Zelo težavno je izračunati stroške za moderno vojno v zraku. 60 letal lahko vrže med kratkim napadom 100 ton bomb na tla, tona pa stane 800 dolarjev (37.600 dinarjev). Pri tem niso vštete izgube. Ki nastanejo, če sovražnik nekaj letal uniči. Všteti pa tudi niso stroški za prevoz, prehrano vojske in podobno Moderna vojna ladja z vso opremo stane zdaj okrog 60 milijonov dolarjev, to je (2 milijardi 800 milijonov dinarjev), dvakrat toliko kakor med svetovno vojno. Najnovej-
še ameriško bombardersko letalo stane 250 tisoč dolarjev (blizu 12 milijonov dinarjev). Anglija je pripravila na pet let raztegnjen načrt oboroževanja in stroški bodo znašali 7 in pol milijarde dolarjev (okoli 350 milijard dinarjev) Toliko ni potrošila Anglija ves čas svetovne vojne Pri vseh teh računih pa ni upoštevano, da bo treba v moderni vojni preskrbeti civilno prebivalstvo s pioti-plinskimi maskami. Če bi pa hoteli ves ameriški narod preskrbeti s protiplinskimi maskami bi bili stroški tako veliki, da bi lahko s tem denarjem plačali vso 30 letno vojno.
POMAGATI SI JE ZNAL
Friderik Veliki je nekoč razpisal mesto župnika Prosilcem je sporočil, da bo vsak izmed njih našel na prižnici kuverto z določili, o čem naj pridiga Vladar se je z ostalimi odličniki vsedel v klop in poslušal pridige. Ko je prišel na vrsto še zelo mlad kaplan, je na svoje veliko presenečenje našel kuverto s praznim lističem Toda mladi duhovnik se je hitro zbral prijel prazen listič v roke tako. da so vsi prisotni videli in spregovoril:
Tu ni nič in ni nič, in vendar je ljubi Bog ustvaril zemljo iz ničesar. Temu uvodu ;e sledila nazorna pridiga Friderika Velikega ki je prisebnost duha cenil nad vse, je presenetila zbranost mladega duhovnika, zato mu je izročil župnijo.
CE SE PREPIRATA DVA ...
Mihec: »Kako je pa bilo doma, ko si prinesel v spričevalu štiri nezadostne?«
Jožek: »Cisto srečno se je izteklo. Oče in mama sta se začela prepirati, po kom sem se vrgel, pa sta med prepiranjem pozabila, mene...«
Listnica uredništva
Kališovec-Rajhenburg. Saj dopisa nisimo zavrgli, temveč samo začasno odložili. Slikei so seveda drage, zato jih prinašamo samo za večie prilike in pa, če jih poceni dobimo. Dopis je v tej številki. Oprostite!
Pesje. Pravite, da vam celjski denarni zavodi ponujajo za nemške marke le t>o 9 Din, V Ljubljani so marke t>o okoli 11 do 12 din, pa tudi več. Višji so seveda tečaji za devize.
IMOVINA it. 4*
STRAN s
Žensk! vestnlk
Za kuhinjo
Z mezgo nadevani kolači. U mes i v testo 12 dek moke, 12 diek sirovega masla, šest dek sladkorja v prahu in šest deik zmletih o<lu>p-ljenih mandeljnov aJi orehov. Dobro uimeša-no teato teniko razgaljaj in iizireži z obodcem za krofe cterogie kolače. Kolače zloži na poma-zano petočo iin jih speci. Ko so pečeni, pomaži vsako kolač s poljubno mezgo, ga po-krij z drugim kolačem in maio stisaii. Nato jih oblij še z medom. Led: Pet dek kockastega sladkorja zavri z eno šestnajstinko litra vode. 10 dek čokolade pa r»zmehčaj v pečici. Nato zmešaj čokolado in dodaj žličko sirovega masla. Ko se je čokolada popolnoma zmešala, prilivaj mešaje kuhani siladlkor in mešaj dalje, da se zgosti. 3 tem ledom pomaži kolače in jih razloži po krožniku, da se led počasi osuši.
Pecivo. Mešaj, da narase, 21 dek sirovega masla in 21 dek sladkorja v prahu. Ko je že malo umešano, dodaj eno jajce in mešaj dalje. Nato dodaj še eno jajce in spet mešaj, potem še eno jajce in še eno. Vsega skupaj štiri jajca. Nato dodaj 49 dek moke (moko stresaj po žlicah), 15 žlic mleka, maio soli in naribane limonove lupinice. Slednjič zamešaj v testo poldrug zavitek pecilnega praška in eno pest opranih in posušenih rozin. Testo dobro stepi. Posodo za šarkelj dobro pomaži s sirovim maslom, položi na dno olupljene in zrezane mandeljne, stresi noter testo, razravnaj in jeci v ne prevroči pečici eno uro. Ko je pečeno, zvrni na sito in po vrhu potresi s sladkorjem v prahu. Daš hladno z belo kavo na mizo.
Goveji jezik v sardelni omaki. Goveji jezik operi in pristavi i mrzlo vodo. Zraven daj kuhati tudi malo peteršilja, korenčka, zelene in eno čebulo. Ko je jezik kuhan, kar traja približno dve uri, vzemi jezik na krožnik, in ko se malo shladi, ga olupi in zreži na tenke kosce. Tri sardele očisti, iih stlači in drobno sesekljaj z malo čebule, limonove lupinice in zelenega peteršilja. V kozi napravi iz dobre žlice masti, a še bolje sirovega m^sla, in dveh žlic moke bolj temno pre-žganje. V prežganje deni sesekljane sardele, premešaj in zalij s precejeno juho, v kateri si kuhala-jezik, da dobiš srednje gosto omako. V omako zloži zrezani jezik, in ko vse skupaj vre 10 minut, je jed gotova. Zraven daš makarone, valjance in slično.
Londonske klobasice. 40 dek nemastne svinjine zmelji na strojčku. Nato dodaj eno v mleku namočeno in otisnjeno žemljo, dve jajci, malo naribane limonove lupinice, sesekljanega zelenega peteršilja, malo majaro-na in soli. Vse skupaj dobro zmešaj, napravi klobasice in jih hitro speci na vroči masti. Zraven daš kislo zelje in zmečkan krompir.
Zmleta teletina. Zmelji tri četrtinke kile teletine, dodaj dve mehki v mleku namočeni in otisnjeni žemlji, malo šoli, eno jajce, malo drobno sesekljanega zelenega peteršilja, tri deke raztopljenega sirovega masla in nekaj na drobne kocke narezane slanine. Vse to dobro zmešaj. Napravi podolgovat hlebček, povaljaj ga v drobtinah in daj peči v kozo; pri tem pa po malem prilivaj juho od kosti ali pa samo vroče vode. Peci, dokler ne postane lepo temno rumeno. Nazadnje zamešaj v sok malo moke, in ko moka zarumeni, dodaj sok od pol limone in po potrebi še malo aalij z vodo, da dobiš gostij ato omako Ko vse še enkrat prevre, zreži meso na tenke kose, zloži v skledo in polij po mesu s sokom. Zraven daš dušen riž in solato.
Praktični nasveti
Emajlirana posoda je zelo občutljiv kuhinjski pribor in moramo z njo skrbno ravnati. Marsikatera gospodinja pušča emajli-rano posodo po cele ure neipomito in taka posoda se potem zelo težko pomije in postane tudi rumenkasta. Najlepše poinijemo emajli-lano posodo z drobno zdrobljenimi jajčnimi lupinami. Emajlirana posoda postane spet snežno bela to blesteča, taka kakor nova.
Če se polije mast po podu, tedaj hitro polij po madežu mrzlo vodo. Mast se na ta način takoj strdi in se ne vleze v tla. Mast nato postrgaj s tal z nožem, madež pa pomij s toplo vodo in milom.
Zmrzla jabolka so tudi še dobra za kom-pot. Zmrzla jabolka daj v skledo in jih pusti v vodi, da voda izvleče vso zmrzlino iz njih. Nato vsako jabolko prerezi in iztrebi. Kožo, kar je je zmrzle, odstrani, jabolka pa zreži * v kozo, nalij malo vode in pristavi. Vro naj vsaj pol ure. Kdor hoče jesti sladek kom-pot, naj si ga še posladka.
Najzanimivejši izum zadnjega časa je brezžično prenašanje slik. Priprave, s katerimi morejo že danes sprejemati brezžične slike iz najbolj oddaljenih krajev sveta, je izumil Eduard Belin, po rodu Francoz. Njegovi aparati, ki sprejemajo in oddajajo slike, se po njem imenujejo belinografi. Po vseh večjih evropskih mestih imajo danes že te priprave, in ni še preteklo leto dni, ko smo jo dobili tudi v Beogradu, čeprav takšne reči ne stanejo malo.
V pariški okolici stoje velikanske tvornice, v katerih brne noč in dan najmodernejši stroji, ki izdelujejo omenjene belinografe. Vodja teh obratov je izumitelj Eduard Belin sam. Ze ob koncu 19. stoletja se je ta mož začel baviti z mislijo, kako bi mogel človek gledati v nevidno daljavo. Zato je Belin med prvimi, ki so pripomogli k temu, da danes že potujejo brezžično najrazličnejše slike iz kraja v kraj. Nedavno so novinarji tega slavnega izumitelja pripravili do tega, da jim je nekaj povedal o tem, kako se bodo po njegovem mnenju ljudje njegovega izuma posluževali v prihodnosti.
»V prihodnosti ne bomo gledali v daljavo tako, kakor gledamo danes,« je rekel Belin. Kar smo doslej napravili, je sicer vse lepo in pomeni velik napredek, toda to še ni daljnovidenje.«
Začuden ga je nekdo vprašal: »Kako je vendar to, saj ste sami izumili to reč, pa jo zdaj omalovažujete?«
Ob koncu oktobra lani se je sumljivo približala naši zemlji neka zvezdica, o kateri so zvezdoslovci mislili, da bo zadela zemljo. Zvezdico so 28. oktobra fotografirali. Kakor so zvezdoslovci dognali, je ta zvezdica čudovito urna, saj je v kratkem času preletela četrtino neba. Žal so jo mogli se malo časa opazovati. Dne 30. oktobra je bila od zemlje oddaljena za dve do tri razdalje med luno in zemljo.
Ta zvezdica se imenuje Reinmuth 1937 in spada med najmanjša nebesna telesa, katera krožijo po nebu med Marsom in Jupitrom. Tukaj kroži mnogo takih zvezdic — malih planetov, ki jih imenujejo planetoide. Ti pla-netoidi so tako majhni, da imajo samo po nekaj kilometrov v premeru. Premer Rein-mutha 1937 znaša po mnenju nekaterih znanstvenikov le en do dva kilometra, po mnenju drugih pa štiri kilometre. To je torej'zvezda, ki je komaj tolikšna kakor naš Triglav.
Ko so začeli ugibati, kaj bi se bilo zgodilo, če bi se bila ta zvezda zaletela v našo zemljo, so nepoučeni ljudje že videli, kako bi se bila naša zemlja zdrobila v prah. To pa je seveda le bujna domišljija.
Zemlja ima v premeru okroglih 13.000 kilometrov, planetoid Reinmuth 1937 pa, recimo, kakšne tri kilometre. Da bi laže razumeli učinek padca take zvezdice na zemljo, si napravimo globus, ki bi imel v premeru 13
Madeže od jajc odpraviš, da jih predvsem pustiš popolnoma posušiti. Potem jih obdeluješ s krtačo in umivaš v topli vodi s špiritom. Potem izplakneš s čisto vodo, a imaž pri tem pod madežem vedno svežo belo krpo.
Kožuhi so spet prenovljeni, če krzno zdaj pa zdaj na narobni strani s palčico iztepeš in nato previdno češeš navzgor in krtačiš v smeri dlak navzdol. Kratke dlake osvežil nad soparo, ki spet pokoncu postavi dlako,-ki jo nato moreš česati in krtačiti. Umazano krzno očistiš z otrobi, ki jih pustiš čez noč na njem in jih zjutraj iztepeš.
»Da, čudno se sliši, pa vendar je res, da moram zdaj govoriti proti lastnemu izumu,« je menil izumitelj. »Res je, da sem v načelu jaz izumil to gledanje v daljavo, kakršnega se poslužujemo danes. Pa tudi to povem, da sem se z mislijo gledanja v daljavo bavil že leta 1896. Počasi sem se prepričal, da to daljnovidenje v načelu ni prav zasnovano. Zato sem se rajši lotil tega, kako bi omogočil brzojavljanje slik. Danes vam lahko povem, da sem ta prenos slik izpopolnil in da je zdaj nastopil čas, ko se lahko že spet bavim z mislijo, kako bi res videl v daljavo. Toda to pa zdaj čisto na drugi podlagi kakor nekoč.
Kaj prav za prav hočem povedati, boste razumeli, če vas spomnim samo na to, da na primer pri telefonskem pogovoru nikdar ne slišimo glasu tistega, s katerim govorimo, temveč le prenos njegovega glasu. Ce danes naprave prenašajo te slike še tako natančno, bodo to vendar le slike.
Trdno upam, da bo tehnika vsaj do tedaj, ko se prelomi to stoletje, to se pravi do leta 1950, toliko napredovala, da bo vsak človek imel lahko poleg svojega telefona tudi pripravo, s katero bo lahko gledal prizore, ki se bodo dogajali prav istočasno v najbolj oddaljenih pokrajinah sveta. Človek živi premalo časa. Če bi človek živel dalje časa,
I potem mi verjemite, da bi vam najpozneje že leta 1950. lahko pokazal takšen aparat, t ki vam bi kazal prizore iz daljave.«
tisoč milimetrov (za vsak kilometer zemlje en milimeter). Velika bi morala biti dvorana, da bi vanjo spravili tak zemeljski globus. S tem globusorh pa primerjajmo kroglico, ki ima tri milimetre (za vsak kilometer zvezdice en milimeter) v premeru. To je navadna šibra, s kakršnimi lovci streljajo zajce. Mislite si torej, da se taka šibra zaleti v veliko hišo. Prav nič bi hiša tega ne čutila. Kroglica bi le na kraju, kjer bi udarila, napravila luknjico in nekaj ometa bi odletelo s tistega mesta. Tako bi torej bjLlp, če bi se zvezdica Reinmuth 1937 zaletela v «ašo zemljo. Vendar pa bi v tistih krajih, kjer bi padla, napravila veliko gorje.
Če bi zvezdica padla »a zemljo na primer kje pri Dunaju ali Rimu, bi tamkaj seveda precej na daleč bilo vse uničeno in mrtvo, vendar bi ljubljanska potresna opazovalnica zaznamovala le majhen potresni sunek. Ljudje pri nas pa bi tega niti ne Čutili.
Pred leti jfe v Sibiriji morala pasti tak? zvezdica na tla, saj je tam še danes daleč nA okoli vse uničeno. Prav tako je v amerišk' državi Arizoni padel bog ve kdaj na zemlje velik komet, ki je imel v premeru 1.2 kilo metra-. Znanstveniki' so zdaj ugotovili, d., je komet požgal vse rastlinstvo daleč okof in da je izkopal v*z«nljo 150 m?trov globoko luknjo. Nevarna zvezdica Reinmuth 193U je zdaj že šla mimo in se nam je vsaj zr dolgo vrsto let ni treba več bati.
Prenašanju slik sledi
kazanje prizorov iz daljave
Od padca zvezdice
M še ne bil konec sveta
STKAN 10
DOMOVINA it 4.
čudovita drevesa
rasejo v Mehiki
Metliko j v n_____ pv pv.otros.ti živali, pa
tudi pu pe&truSti rasti n. V tej cmeriški državi so našteli kal 10.000■'najrazličnejših vrst rastlin
Tako i ase v Mehiki velikanska cipresa, ki doseže izredno starost. Kakor pravijo, rase najstarejša velikanska cipresa na pokopališču Svete Marije blizu mesia Oaxaea. Sodijo, da je to drevo staro najmanj tri tisoč let. Nekateri pa so celo trdno prepričani, da ne bo preveč če rečejo da je ta cipresa stara že 10.000 let Imenujejo jo drevo vseh dreves. Toliko je ta cipresa slavna da je neki pesnik napisal nanjo pesem Ta čudovita cipresa je visoka 43 metrov Kdor bi jo kakorkoli poskušal vsaj malo poškodovati ali bi si drznil vrezati z nožem svoje ime v njeno kožo. bi mu bile ure štete.
V	pokrajini Morelosu v Mehiki rase drevo, ki ga imenujejo drevo zloone ženske. Tudi to drevo spada med naibolj svojevrstne na svetu Kdor se ga le malo dotakne, ga popade mrzlica ali pa si zastrupi kožo da nikdar več ne ozdravi Na vsako drevo te vrste je pribito opozorilo: »Nevarno!" I? kakšne snovi so ta drevesa, je db danes še uganka.
V	isti pokrajini rase pole« tega tudi drevo z imenom dinamitno drevo. Teh dreves se je nevarno dotikati Njegov sad ie približno tako debel kot pomaranča Ko dozori, se sam od sebe razpoči s takšno silo, da se razleti na drobne kosce. Kogar bi kos tega Rudnega
Nedavno je pariško sodišče obsodilo na smrt neko Josephino Moryjevo, ker je kruto ubila svojo snaho. Toda gotovo je, da bo zlo-činka pomiloščena. zakaj že od leta 1887. ni bila v Franciji obglavljena nobena ženska več.
Zakaj ne? Na to vprašanje zna malokdo odgovoriti. Nekateri mislijo, da je bilo ob-glavljanje žensk odpravljeno z zakonom, drugi spet, da je pomiloščenje žensk prišlo v navado. Resnica pa je, da se je svoječasno pariški rabelj uprl izvrševanju svoje krvave dolžnosti, ker so mu obsojenke prizadevale sitnosti.
Usmrčtvanju se je začela upirati že rabelj-ska rodbina Sansonova, ki je začela vladati Z giljotino za časa francoske revolucije ob koncu 18. stoletja. Zdajšnji rabelj Anatole Deibler s svojo upornostjo samo ostaja zvest izročilu svojih prednikov.
Od leta 1803. do 1823. je bilo v Franciji obglavljenih 2106 žensk. Toda 'že tedaj se je kazala velika razlika med številom usmrtitev v Parizu in po drugih mestih. V Parizu je bilo namreč izmed 431 na smrt obsojenih žensk obglavljenih samo šest, vse druge so bile pomiloščene, kajti Charles Henry Šanson, ki je ob revoluciji obglavil kralja Ludvika XVI.. .je leta 1802. zahteval pri takratni francoski vladi, da se ženske nehajo ob-glavljati. »ker se ob vsaki taki usmrtitvi dogajajo strahoviti ririzori: ljudstvo ogorče-
V Bruslju je kavarna, ki ima svojevrstno razsvetljavo. Sredi kavarne je velika steklena J*ša, ki daje gostom skozi vse leto naj-t»j>*0 luč. Odkod prihaja ta luč? S stropa in nkozl strop z neba. To je znamenita naprava, ki weti t ujetimi eolnčnimi žarki. Po bru-
sadu zadel, bi ga lahko hudo ranil. Iz tega dinamitnega drevesa pridelujejo baje tudi strihnin.
V	mestu Cuernavaci imajo svojevrsten rastlinjak, ki nima v vsej Mehiki enakega. V tem vrtu stoji vila, v kateri naj bi bila stanovala svoječasno cesar Maksimilijan in cesarica Šarlota. Tu rase čiko z zelo okusnim sadom, podobnem krompirju. Ciko uspeva samo v Mehiki. To je najljubši sad tamkajšnjih domačinov in ga opevajo tudi najstarejše narodne pesmi. O njem pravi legenda, da je bil to tisti sad, ki ga je Eva dala Adamu v raju.
V	pokrajini Tehuantepeca je drevo papaja s sadovi, debelimi kot srednjedebele buče. Že ko je drevo staro eno leto, rodi dvajset do sto takih sadov. Te buče so rumenkaste in imajo v sredini ko oglje črne pečke. Papaja uspeva tako bujno, da je na njem videti cvet in sad drugo poleg drugega. Najznačilnejše pa je, da imajo sadovi in listi papaje to lastnost. da ohranja meso, ki ga ljudje polagajo nanje, zmerom sveže. Pa ne samo to: Meso, ki je bilo prej pusto in trdo. postane mehko in sočno.
Najbogatejša pokrajina Mehike je Chiapas na jugu. Tu rase veliko število dreves, iz katerih izdelujejo najdragocenejše pohištvo. Od nekaterih izmed teh dreves je les tako trd, da se je ohranil čisto nepokvarjen, čeprav je bil pokopan pod zemljo več sto let.
no tuli nad zločinkami, jih skuša strgati rabljem iz rok in jih samo kaznovati, a absojen-ke preklinjajo, da je groza, se pohujšljivo obnašajo na poti na morišče, se zvijajo, pretepajo in grizejo okoli sebe kakor stekle mačke.«
V	Parizu je torej skoro čisto prenehalo izvrševanje smrtne obsodbe nad ženskami, po drugih pokrajinah Francije pa se je znatno zmanjšalo. Od leta 1826. do 1846. je bilo na smrt obsojenih 507 žensk, izmed katerih pa so usmrtili samo 243. Časopisje je začelo zagovarjati misel pomilostitve žensk po vsej Franciji in izšel je poseben zakon, ki je prepovedal usmrčevati noseče ženske. S tem pa so se začele dogajati po ječah odvratne zlorabe.
V	letih 1846 do 1870. je bilo usmrčenih v Franciji samo še 45 zločink. drugih 121 pa so pomilostili. Do leta 1887., ko se je pariški rabelj Louis Deibler, prednik sedanjega rablja brezpogojno uprl, ker je neka obsojenka v blazni divjosti njegovemu pomagaču odgriznila palec, je bilo še nekaj svarilnih usmrtitev. Zločini so bili namreč tako strašni, da jih ni bilo mogoče pustiti brez najstrožje kazni. Pa še pri teh usmrtitvah so se godile čudne reči: vsak rabelj ali njegov pomagač je kmalu po obglavljenju svoje žrtve še sam postal žrtev neke skrivnostne sile. Tako je tudi strah pred neznanimi silami pripravil rablje do končnega popolnega upora proti usmrčevanju zločink
svetijo v sobi
seljskem zgledu imajo zdaj take kavarne tudi v Franciji, Holandski in celo v severni Afriki. Te naprave se zovejo heliostati (heli, t j. solnce).
Pred petimi leti je hotel Francoz Pierre Arthuys imeti več svetlobe v svojem mrač-
nem stanovanju v Parizu. Stopil je na streho, študiral solnčne in svetlobne žarke sploh, preračunal je potek solnca, si izdelal napravo v zvezi i zrcali in je imel čez tri tedne najlepšo solnčno luč v svojem stanovanju.
Načelo te razsvetljave je sila preprosto. Na strehi je zrcalo, ki gleda naravnost v solnce. Solnčna svetloba se odbija na drugo zrcalo. To svetlobo je moči z dvema, tremi nadaljnjimi zrcali odvesti tja, kamor človek hoče. Potrebna je pri tem le še naprava, da se zrcala premikajo tako za solncem. da stalno love žarke. Zrcala za poslednji prenos v sobo so seveda nepremična.
Seveda ujeti solnčni žarki ne dajejo dosti toplote. Stanovanja, ki so morala biti zaradi vročine zastrta pred solncem in so bila ves dan v temi, so lahko zd^rj s heliostatom razsvetljena ne da bi se bilo bati senčne pripeke.
X Spet naraščanje brezposelnosti v Ameriki. Ameriški listi objavljajo uradne podatke o brezposelnosti v 'Zedinjenih državah, ki so bili sestavljeni na podlagi vprašalnih pol, dostavljenih 32 milijonom hišnih gospodarjev. Ker je bila izpolnitev vprašalnih pol prostovoljna, je odgovorilo le 72 odstotkov vsega prebivalstva. Brez posla se je javilo 7,800.000 oseb, jx> mnenju strokovnjakov pa je bilo v Zedinjenih državah ob koncu leta 1937 brez posla celo 10.800.000 ljudi. Ameriški industrijci vrh tega še vedno odpuščajo delavstvo.
X Železniški most je ukradel. Iz Tunisa v Afriki poročajo, da je v okolici Marakeža podjeten Marokanec s pomočjo štirih delavcev ukradel cel železniški most ter ga prodal za staro železo trgovcu s starim železjem v Casablanci. Njegovi štirje delavci so celih deset dni delali, da so most razdrli. Železni most je tehtal sedem ton. Ko je bilo vse narazen, so železo naložili in odpeljali. Most je držal čez globoko globel, čez katero je bila speljana železniška proga. Ker po tej progi že dalje časa ni vozil noben vlak," ker so progo opustili, je bilo mogoče, da je svojo tatvino izvršil neopaženo Ko so oblastva izvedela. kai se ie zs»odilo so tatu seveda zaprla.
Nt".re'".ia smrt obupanega izumitelja smrtnih žarkov. V nekem angleškem kopališkem kraju so našli pred tedni mrtvega tehnika Charlesa Sidneya Waya. Istočasno je neki londonski veliki dnevnik prejel pismo, v katerem sporoča Way sam svoj samomor in ga tudi pojasnjuje. Mladi izumitelj opisuje pot svojega trpljenja, ki se je zdaj zaključila s tem obupnim korakom. Ministrstvo za letalstvo potrjuje njegove navedbe, da je bilo z njim v zvezi. Po uradnem sporočilu je Way v resnici odkril žarke, ki na daljavo ustavljajo motorje. Svojo napravo je pred dobrima dvema letoma predložil strokovnjakom iz ministrstva za letalstvo z željo, da bi jo izkoristili za obrambo domovine pred vsakim napadom iz zraka, z morja in s kopnega. Trdil je, da more s svojo pripravo prisiliti vsakega letalca, da pristane na tleh in sicer v primeru. da letalec še ni dosegel višine 8000 m. Prav teko da lahko ustavi na precejšno daljavo vsak bencinski motor Vsa zadeva se je ponesrečila samo zavoljo toga. ker je proizvajanje »smrtnih žarkov« z Wayevo pripravo predrago. Ker \Vay s svojimi izumi v domovini ni imel sreče, jih je ponudil španski vladi, da bi jih preizkusila v praksi. Odpotoval je v Valencijo in je tam zgradil tri take priprave. V pismu, ki ga ie ostavil. trdi, da je v lanske mfebruarju pri Monisesu spravil trimotoren bombnik iz zraka na tla in s tem dokazal uporabnost svoje iznajdbe. Zapustil pa je Valencijo. ker se je z oblastvi spri in je vrhu tega našel tam še manj denarnih sredstev kakor doma. Poklicne in zasebne skrbi, ki so bile v zvezi z njegovim siromaštvom, so njegovemu zdravju tako škodovale, da se je vanj zarila misel na samomor. Razen tega se je seznanil z žensko, ki ji ni povedal, da je že poročen in oče dveh otrok. Ko je ta ženska to zvedela, se je zbal škandala in se je odločil za smrt.__
Postani In ostani član Vodnikove drnibel
Zakaj v Franciji več ne obglavljajo žensk
Ujeti sončni žarki
DOMOVINA St. 4*
.IRAN 11
* •
. dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionom I*
Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislite morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiren ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim z Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da postane Schichfov »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne boste nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! ^OTG SO IT*
X Otrok vzdigne 90 kilogramov. V Solef-tei na Švedskem živi 6 let star deček, ki je tako močan, da z obema rokama vzdigne s tal 90 kg težko utež. Z vsako roko pa brez posebnega napora vzdigne po 50 kg. Med tem Iko se drugi otroci igrajo, se on vadi v dviganju uteži. Ko so ga preiskali zdravniki, so izjavili, da je dečko tako močan, da lahko mirno vzdiguje tako težke predmete, ker mu to nič ne škoduje.
X Otok Madagaskar naj postane židovska
kolonija. Kakor poroča londonski list »Eve-ning Standard«, sta se francoska in poljska vlada sporazumeli, naj bi francoski otok Madagaskar ob afriški obali postal židovska kolonija, kamor bi se smeli naseljevati tisti Judje, ki bi se morali izseliti iz Poljske.
X 800 m visok slap. Iz Caracasa v Venezueli poročajo, da je ameriški letalec Angel po naključju odkril velik slap 400 km južno-vzhodno od Bolivarja. Voda bobni z višine nad 800 m v globočino. Doslej največii znani slap je bil oni v Britski Novi Gvineji, kjer pada iz višine 600 m
X Šola z otroki je zgorela. V Montrealu v Kanadi se je zgodila strašna nesreča. Šola v samostanu sv Hiacinta je začela goreti med poukom Med silnim mrazom so morah ljudje z ulice brez moči opazovati ogenj, ne da bi mogli pomagati Nastopili so tudi gasilci, a niso mogli gasiti, ker je voda zmrzovala. Vrsta otrok je z učitelji vred zgorela v poslopju, mnogo pa so jih prepeljali v bolnišnico nevarno opečene. Oblastva so uvedla preiskavo Govori se. da je požar nastal zaradi neke eksplozije. vendar pa pravega vzroka še niso ugotovili.
X Še nikoli ni doživel tako vesele ure... 28 letnega Jacka Odona v Arizoni so obsodili na smrt in se je hotel pred usmrtitvijo na vesel način posloviti od svoje družine. Dovolili so mu, da je smel v ječo povabiti svoje sorodnike k poslovilni večerji Obsojenec je tej večerji predsedoval Ob njegovih straneh sta sedeli njegova mati in žena. bratje in sestre, nečaki in nečakinle. vsega skupaj 16 oseb. Z vsemi se je obsojenec živahno šalil in je dejal: »Še nikoli nisem doživel tako vesele ure « Ko je prišla ura smrti (v AM-zoni spravljajo obsojence s strupenim plinom na oni svet), se je od vseh poslovil iri ie mirno stopil v morilno celico Tam je nekoli-kokrat globoko vdihnil strupeni plin kakor da hoče čim prej umreti Pri enajstem vdih-ljaiu se ie zgrudil mrtev
X Vitamin za pombid tev. Na vseameri-Škem zdravniškem 7boru ie tiewvoršk' zdravnik Stern izjavil da je odkril vitamin »J«. Zdravnik ie vbrizgal ta vitamin v stare živali in s tem dosegi niihovo pornl.^dHov Vitamin je tudi uspešen za z^ravlien^o živčnih boleani. raka. poannenja žil in i^hiasa
X Živalca hitrejša kot glas. Skoro neverjetno se sliši, da živi živalca, ki tako urno leta po zraku, da njenega leta človeško oko sploh ne more zaznati Ta živalca leti hitreje kakor glas. To je neke vrste muha ki živi v Ameriki. Ameriška družba za naravoslovje je delala s to muho svoje poskuse in dognala. da ta mali letalec v eni sekundi preleti 360 metrov, da torej v eni sekundi preleti celih 60 metrov vp? Vnknr «las
X Mraz povzroča lakoto Vsakdo ve, da človek poleti mnogo mani občuti lakoto kakor pozimi. Vzrok ni le v tem. da mora človek v vročini uživati več tekočin, temveč tudi v notranjem ustroju človeškega telesa. Naredili so poskuse na psih in so tole dognali: Kadar je mraz, se pasii želodec mnogo hitreje prazni kakor v vročem času. V mrazu želodec tudi hitreje prebavlja kakor ob navadni temperaturi
* 500 žensk je oslcparil. V Parizu so aretirali žonitovaniskega slonarja, ki je menda dosegel v svoii stroki višek, saj ie oslfnaril 500 možitve željnih žensk in izvabil od njih težke tisočake. Sleparil bi bil še naprej, da ni naletel na mlado vdovo Crozemireevo. Višji letalski oficir je irkal po mal°m oglasu damo. ki bi se z njo pozneje poročil. Croze-mireeva ie na ta oglas odgovorila in kmalu se ie osebno seznanila z mladim go®nodom. Predstavil se ii je kot polkovnik Robin iz Toulousa. Všeč ji je bil in kmalu se ie raz-
vilo med njima ljubezensko razmerje. Mlade vdove ni presenetilo, da potrebuje polkovnik tu pa tam denarno pomoč. Nedavno pa je šinila vdovi v glavo srečna misel Povabila je na obed polkovnika in svojega starega znanca, visokega uradnika v letalskem ministrstvu Garineta, da bi imel polkovnik za mizo strokovnjaka, da bi mogel z njim govoriti o svoji stroki. Garinet je sam napeljal pogovor na to jx>dročje, pa se je kmalu prepričal, da polkovnik nima pojma o letalstvu To je gostiteljici tudi skrivaj povedal. Vdova je obvestila policijo in po sleparja so priš"i detektivi. Na policiji se je izkazalo, da so prijeli sleparja in pustolovca Rabuina. Na njegovem domu so našli cele kupe pisem ki mu jih je pisalo 500 možitve željnih vdov in deklet.
X Najnevarnejši poklic na svetu je prevažanje nitroglicerina, ki ga potrebujejo v velikih petrolejskih poljih v južnih državah Severne Amerike. To nevarno tekočino, ki zelo rada eksplodira, morajo v uste kraje voziti na tovornih avtomobilih Šoferji, ki vozijo tako nevarno blago, imajo silno visoke plače. Vsak tak šofer zasluži na mesec celih 2000 dolarjev, kar je blizu 90 000 diu. Torej tako šofer v enem letu zasluži več kakor en miliion dinarjev. ,Todn le ma'o šofer^-jev ostane živih To naj povedo t?le številke Leta 1937 je bilo sprejetih v slultjo zapre važanje tega nevarnega blaga 24 5'>feriev Ob koncu leta 1937 pa jih je vo^io s«mo se de vet. medtem ko so drugi postali žrtve ek plozij.
Brezplačen pouk v Igranju!
od 30. januarja d« fc (cbruarja.
Nedelja, 33 januarja. 8 00: Tamburaški orkester. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve, j 9.45: Verski gcvoi (dr Vilko Fajd.ga) 10 00: Domača zabava (Magistrov trio). 11 00^ Otroška ura (Manica Romanova) 11.30 Koncert radijskega orkestra 13.00 Napovedi obvestilu. i3.20 Priljubljeni napevi (plošče) 16.00: Prenos koncerta iz škofovih zavodov v St Vidu nad Ljubljano. 17.00: Kmetijska ura: Vinogradništvo (Kuret Vladimir). 17.30: Pc-smice in glasba za oddih: Jožek in Ježek, vmes lahka glasba (prenos iz,kavarne »Nebotičnika«) 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nacionalna ura: O delu JZSS v smuških društvih (mag. phar. Jurij Piccoli iz Ljub ja-ne). 19.50: Slovenska glasba v dobi narodnega prebujenja: Fleišman — Nedved (sodelovali bodo dr. Pavel Kozina — predavanje, Akademski pevski kvintet in Štefka Koren-čanova) 21.00: Chopinove klavirske skladbe (plošče). 21.20: Lahka glasba (radijski orkester) 22 00: Napovedi poročila. 22.15: Za zabavo in za ples (plošče).
Ponedeljek, 31 januarja: 12.00: Smetanove skladbe (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Slovenski šramelkvartet. 14.00; Napovedi. 18.00: Zdravstvena ura: Za-strupljenje (dr. Brecelj). 18.20: Ravel: Daf-nis in Kloe, simfonična suita (plošče). 18.40: Literarna ura: Od pravljice do življenjepisa (prof Fran Vodnik). 19.00: Nacionalna ura: O Isnjatu Diordiiču ob priliki 200 letnice rojstva (profesor Salko Nazetie). 19 50: Zanimivosti 20 00- Iz operet (sodelovala bosta Drago Zupan in radijski orkester) 21.10: Plošče 21 20: Pevski koncert Majde Lovše-tove (pri klavirju prof Lipovšek). 22.00. Napovedi. poročila 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emone«.
Torek, 1. februarja: 11.00: Naši gozdovi (Rafael Bačar) 12.00: Odmevi iz Poljske (plošče) 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi 18 00: Pester spored (radijski orkester). 18.40: Krščanstvo in nacionalizem (dr. France Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Zabavni zvočni tednik 20.00: Božične pesmi poje komorni zbor deloma s spremljanjem radijskega orkestra (vodil bo dr. Kimovec). 21.00: Bach: Velika lokata in fuga v d-molu (plošče) 21.10: Lahka glasba (radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos plesne glasbe iz Kazine.
Sreda, 2. februarja: 9.00: Napovedi in poročila. 9.15: Razigrane in izbrane (plo-*če). 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske srlmice. 11.00: Otroška ura (Sla-vica Vencajzova). 11.30: Koncert radijskega orkestra. 13.00: Napovedi, obvestila. 13.20: Vsakemu nekaj in nekaj za vse (plošče). 16.00: Koncert radijskega orkestra. 17.00: Kmetijska ura: Bodoče poslovanje kreditnih zadrug (dr. Jože Basaj). 17.30: Koncert radijskega orkestra. 18.20: Danilo Cerar: Ženili se bomo, spevoigra s klavirjem (izvajali bodo člani zbora »Grafike«). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.50: Uvod T opero. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar, v II. odmoru napovedi, poročila).
Četrtek, 3. februarja: 12.00: Zborovske pesmi (plošče). 12 45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Kmečke godbe igrajo (plošče). 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut zabave. 20.00: Lalo: Kralj z Isa, uvertira (plošče). 20.10: dr. Ivan Lah: Valentin Vodnik — slike iz pesnikovega življenja ob 180-let-nlci njegovega rojstva (izvajali bodo člani radijske igralske družine). 22.00: Napovedi, uročila. 22.15: V oddih (radijski orkester).
klavirske harmonike od Din 480.
Zahtevajte brezplačen katalogi
MARIBOR ST. 104
Peiek, 4. februarja: 10.00: Šolska ura.
Str ossmayer jeva proslava (brezposelni učiteljski abiturienti, vodil bo Mehora). 12.00: Obiski pri naših bratih (plošče). 12.45: Poročila. 13.00- Napovedi. 13.20: Po naših krajih in gajih (plošče). 14,00: Poročila. 18.00: Ženska ura: Breda Sček v naši glasbi (Vida Ru-dolfova). 18.20: Delibes: Balet Sylvia. 18 40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi. poročila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: 10 minut za planince. 20.00: Slovenske narodne (sodelovala bosta Mirko Premelč ih Kmečki trio). 20.50: Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče). 21.15: Pevski koncert Milicije Polajnarjeve (pri klavirju prol. Lipovšek). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 5. februarja: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13 20: Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. 14.00: Napovedi. 17.00: Za delopust, igra Radijski orkester. 17.40: O mednarodnem nastopu gimnastov v Ljubljani. 18.00: Fantje na vasi. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi. poročila. 19-30: Nac. ura. 19.50: Pregled sporeda. 20.00- O zunanji politiki (g dr. Alojzij Kuhar). 20.30: II. večer muzi-komedijantov. 22.00: Napovedi, poročila 22 15- Za vesel konec tedna (igra Radijski orkester).
Za smeh in kratek čas
EVA
Eva se zamisli pod drevesom spoznanja, nato pa reče žalostno:
»Veš, Adam, kaj se mi zdi najhujše? Da bodo ljudje govorili, da sem vzela prvega, ki mi je prišel pod roke.«
UREJENO ŽIVLJENJE
A: »No, zadnje čase si se dobro popravil. Zdrav si videti ko riba!«
B: »Kako bi se ne popravil! Preteklo leto sem preživel v miru, spat sem hodil zgodaj, pijančeval nisem, skrbi nisem imel nobenih, jezil se nisem nikoli...
A: »Kje si vendar živel tako udobno?«
B: »V kaznilnici.«
ON IN ONA
Zena: »Prej si mi nekoč rekel, da bi rajši živel z menoj v peklu kakor pa brez mene v nebesih.«
Mož: »No, želja se mi je tudi izpolnila.«
DELITEV
A: »Ali sta se ločila z ženo?
B: »Da. Zena je dobila vso opravo, jaz pa psa.«
A: »Kaj pa je z vajinim denarjem?«
B: »Tega je dobil odvetnik.«
PROFESORJEV KLOBUK
Profesor hoče iti v šolo. Išče svoj klobuk po vsem stanovanju. Ne najde ga. Nazadnje vpraša svoje otroke: »Ali ste videli kje moj klobuk?«
»Na glavi ga imaš,« mu odgovorijo.
»Hvala Bogu, da ste mi povedali, siceT bi moral v šolo brez klobuka.«
MOGOČE
Mati: »Kaj pa je danes z našim klavirjem? Niti glasu ne da od sebe.«
Milanček: »Mogoče je pa to od tega, ker sva z Dušanom iz njega vzela vse strune, ki sva jih potrebovala za igranje...«
Mali o s I a s I
1000 DIN V DENARJU
lahko dobite, zato takoj naročite list »Rejec malih živali.« Ljubljana, Karunova 10.
IŠČEM SLUŽKINJO
kmečkega stanu in poštenih staršev. Prednost imajo zmožne slovenskega in nemškega jezika. Starost od 16 do 20 let. Plača po dogovoru. Nadaljne informacije v Sutejevi gostilni, Brezovica pri Kočevju.
VODNE TURBINE
ugodno naprodaj Tehnična pisarna inž. Borštnarja, Ljubljana. Pražakova 8.
PRODAM ALI ZAMENJAM
kompletno mlatilno garnituro samovozačo 1000 mm širine. Zamenjam jo za 90 mm širine. Prodam tudi manjšo kompletno garnituro 720 mm širine Obe sta v dobi m stanju. Naslov v upravi »Domovine:
RAZPRODAJA SE i KAJ A katere tudi Vi ne smete zamuditi vsled ugodnega nakupa raznega msnufakturaega blaga za pomlad in poletie. p<s /nižan* ceni kot še nikoli. — Savnik Anton Skffia Loka.
JESEN — /JMA — OHIA.Mtl
mariborskih tekstilnih tovai ti. (n istnr.i,i,j vm ut-2 napak, tn sicer: Paket serija R 2 vsmm- Iti s* m dobro uporabnih ostankov flar.t-ifv Mrhtiv tov za žensko obleko. ttioSkr ur. ž»-s .-!,<• ,sf«xmj« perilo. Paket serija T ? vsebini- t u -u-ti. vcniu<-nega blaga za ženino obleKo v n*,tirn«iprrHj}iih vzorcih. Pri naročilu prosili, navedi; r- <arvo Vsak paket Din 128.- Reklamni paket «te>rq K vseol-na 20 - 25 m boljšega flaneln z« n.i<«-k<. žensko in otročje perilo v najlepši sestavi paket Dir, 1::>>. Dalje specialni paket »Original Kosmoa D: z vsebino 17—21 m l.a barhentov za ženske obleke, bluze, tn prvovrstnih flanelov za pidžame, žen-sKO moške tn otročjo perilo za Izjemno ceno Din l-.k). Paket serija t>Z« zvsebino 3— 3.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer: Z št. 1 Din 130.—; Z št. 2 Din 160. — ; Z št. 3 Din 250.—; zadnji l.a kamgarn. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Pišite šc danes obče znani, stari, solidni razpošlljalnlcl »Kosmose, Maribor, Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago!
HRANILNE KNJIŽICE, 3*/» OBVEZNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE STALNO KUPUJE Al. Planinšek trg ag. bančnih poslov. Ljubljana, Beethovnova 14. I. nadstr — — Telefon 35-10,
SAMO
Otn 98.—
637(9 Po ceni in dobra zapestna ara Shocfc Proof, lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci . Din 98.— 63796 Ista z anker kolesjem na kamne tekoč« s sekundnim kazalcem . . Din 185.— 63710 Ista s prinia anker kolesjem na 19 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj ta poštnine prost*.
H. SUTTNER, Ljubljana t
Lastna protokolirana tovarna ar ▼ SvlcI. !
t/daja ta konzorcij »Domovine« Adolf Ribniku.
Urejuje FiUp Omladl«.
Za Narodno tiskarno Frn Joraa.