list za slovenski narod.
f«	vali*: Z« oelo leto predplaean 15 fld., la pol leta 8 rld., la četrt leta
i fld., la an mesec 1 fld. 40 kr. T »^MlaUtnelJl ^JeMsa Teljii: Za oelo leto 12 (Id., za pol leta « fld., za četrt leta I M en meme 1 fU. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na ieto.
Peeameioe številke reljajo 7 kr. ••le^Bia* prejema •framitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške aliee it 4.
KunaniU (inaerati) le iprejemajo in velji triitonna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 18 k? ee »e uska dvakrat; 15 kr., če ae tiska trikrat. Pri večkratnem tissaajl se eena primerno zmanjša
Sokopiii le ne vračajo, nefrankovana pisma le ne sprejemajo.
Trednlitvo je v Semeniških alieah h. it. 2, L, 17.
Iihmja TMk dan, iiviemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v si-cdo 3. decembra 1890.
r^tnilc XVIII.
Dolenjska železnica.
Dolenjskim občinam glede podpisovanja glavinskih delnic za do lenjskeželeznice bodi nastopno v pojasnilo:
Občine, koje hote zgradnjo dolenjskih železnic podpirati s tem, da prevzamejo glavinske delnice „al pari", skleniti imajo to v kaki seji občinskih odbornikov.
V	tem sklepu naj se izjavi, v kaki nominalni vrednosti bi hoteli prevzeti delnice, in ta znesek moral^bi se razdeliti na sto delov, ker se bodo delnice glasile vsaj na 100 gld.
Na podstavi tega ukrepa izgotovi naj se po pridejanem obrazci podpisana izjava, kojo naj podpiše občinski predstojnik, jeden občinski svetovalec in dva občinska odbornika, in pritisniti se ima na izjavo uradni pečat.
V	isti seji sklene naj se tudi, kako oskrbeti novcev za vplačevanje podpisanega zneska, ter imeti v vidu, da se vplačevanje bržkone mora izvršiti v treh do štirih rokih, počenši od srede leta 1891 do srede leta 1892.
Vrh tega se opomni, da se vplačani zneski od dne vplačitve do dn4 železniške otvoritve poobrestu-jejo s 5®/o posledobno iz stavbinskega zaklada, in da se bode od dne otvorjenja vožnje počenši vsako leto razdelila med delničarje ona dividenda, ki bode nastala iz čistega dohodka železnice.
Večina občin oskrbeti si bode morala novcev baje za to vplačitev s tem, da sklene posojilo, in če se to zgodi, sklene naj se tudi v isti seji, kako vehk znesek boče vzeti na posodo občina, in v katerih letnih obrokih hoče to posojilo poplačati; dalje, če hoče to posojilo vknjižiti, in na katero nepremakljivo občinsko imetje.
Dalje se mora tudi skleniti, katera priklada in za koliko časa naj se uvede, da bi se iz tega po-
obrestovalo to posojilo in poplačalo v določenih rokih.
Ako se n.pr. sklene vzeti na posodo 1000 gld. s 4'/» odstotnim poobrestovanjem in to posojilo poplačati v dvajset h letnih obrokih, mora se taka priklada skleniti za dvajset let, koja bi dajala letnega dohodka blizu 95 gld.
Tega zneska pa sicer ne bode povsem treba, kajti do otvorjenja železnice povrnilo se bode občini 5®/o od vplačanih svot, in po otvorjenji pripadla bode očivestno tudi vselej dividenda, dasi bi v prvih dveh letih morda ne znašala 5'/(,; vsekako se pa priklada potem posledobno gled^ teh dohodkov more vselej zmanjšati; občina za nekoliko let tudi lahko brez izgube prodii delnice ter iz tega skupila poplača še dolžni znesek na posojilu.
Zajedno se opomni, da posojila občinam proti poplačitvi v obrokih dovoljujeta mestna hranilnica v Ljubljani in kranjska hranilnica.
Kranjska hranilnica n. pr. zahteva 4V»°/o obrestij in povrnitev dohodninskega davka, ki pa odpade, ako se posojilo vknjizi na kakoršnokoli, če tudi neznatno občinsko zemljišče, — določbo gled^ letnih obrokov za povračilo kapitala prepušča povsem razsodnosti občin; istotako tudi ne zahteva nobenega hipotečnega poroštva, razven, če občine same to žele, da jim ni treba povrniti dohodninskega davka. Jednako agodne ponudbe stavi tudi mestna hranilnica ljubljanska.
Eo so skleneni vsi ti ukrepi, predložiti se ima zapisnik s podpisno izjavo vred kranjskemu deželnemu odboru, da potrdi sklenene te ukrepe ter zaprosi, naj v slučaji odobrenja priloži dotično potrditev podpisni izjavi in isto vpošlje odboru dolenjskih železnic v Ljubljani.
Na to naj se ukrenejo daljši koraki v dosego sklenenega posojila in v pobiranje priklade.
Ne sklene li politiška občina, temveč kako selo, v kojem upravlja odbor selsko premoženje, — takih
ukrepov, predložiti se ima zapisnik s podpisno izjavo vred občinskemu predstojniku, da istega vpošlje kranjskemu deželnemu odboru.
V tem smislu vposlal bode prihodnje dni dotičnim občinam odbor za gradnjo dolenjskih železnic (načelnik g. baron Schwegel) okrožnico, v koji je obseženo pojasnilo in pouk, kako jim postopati glede podpisovanja glavinskih delnic (Stamm-Actien).
,,Krščevanje na rač-nn^
Koliko sitnosti in zadreg more in mora nastopiti, kjer so katoličanje popustljivi v načelnih vprašanjih, vidimo zdaj prav očitno na Ogrskem; ondi važna zadeva o vzgoji otrok v pravi veri nima varstva v ogrskih postavah. Minister za uk in bogo-častje, katoliški grof Czakj, je izdal 26. febr. t. I. ukaz za „krščevanje na račun".
Ta ministerski ukaz določuje duhovnikom ali služabnikom katerekoli cerkve, da morajo v slučaji, kedar krstijo otroka iz mešanega zakona, kateri (otrok) bi moril po državni postavi iz 1. 1868. p. čl. LVIL § 12. v drugi veri, kakor je ona, čegar duhovnik je otroka krstil, vzgojen biti, tacega otroka krstni list takoj poslati tiste vere služabniku, v kateri se mora otrok po zgoraj imenovani postavi iz-rediti.*) N. pr. deček iz mešanega zakona med kal-vincem in katoličanko mora biti kalvinec postavno. Ako ga krsti katoliški duhovnik po katoliškem obredu, mora takoj ex offo krstni list poslati kalvin-skemu pastorju.
Tega se pa branijo katoliški župniki ua Ogrskem in po pravici. Cerkev katoliška je prav jasno določila delovanje svojih duhovnikov. Ta določila pravijo: Vsi otroci katoliških starišev se morajo ka-
*) Pozneje ukaz spremeni toliko, da naj župnik pošlje krstni list politični gosposki in ta ga bo poslala na dotični cerkveni urad.
LISTEK.
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z.
XIX.
Počasi se je celila težka Borkova rana, dolgo je trajala bolezen in večkrat se je zdelo onim, ki so bdeli pri njegovi postelji, da ne ozdravi več. Najbolj je skrbela za-nj Eliška; često je počivala njena mehka roka na gorkem Bofkovem čelu, otirajoč mu pot in gladeč mu lepe kodre. Tedaj je bilo Bofku tako milo, tako blago ; tu ni čutil pekoče rane, tu je bil srečen. Niti očij se ni upal odpreti tedaj, boječ se, da bi ne izginilo to, kar je videl z zaprtimi očmi, kakor kakšnega duha, kakor svetel oblak — da bi tako sam ne odpodil svoje sreče.
^Eliška," zašepetal je tiho.
JJedim pri tebi, dragi Bofek, bodi miren in potrpežljiv. Zopet bodeš zdrav. Saj molim zil te k Bogu in sveti Devici."
,Vidiš jo", rekel je nekoč Bofek Eliški, ki je stala pri njegovi postelji. „Vidiš jo? Glej, kako se mi bliža iz nebes na soinčnem žarka. Snežnobela obleka ji pokriva vse telo in njen obraz se mi smehlja tako ljubeznjivo. Mati, mati moja! Ali odpustiš svojemu otroku? Ali mu odpuščaš vse, kar te je kedaj razislostilo? Ti mi migaš. Tako prijazno
se mi smejaš, kakor bi ne provzročil nobene solze iz tvojega očesa, z nobeno žalostjo ne ranil tvojega materinskega srca. Odpuščaš — odpuščaš."
Borkov obraz je preletej žar radosti; potolažil se je in se zadovoljno smehljal.
Materin duh ga je obletaval; materinska ljubezen je čula ob njegovi postelji.
Od te dobe, kar je videl v vročici svojo mater, ozdravljal je vedno hitreje; že je mogel zapustiti posteljo, hoditi po gradu, na dvorišči, iti tudi v gozd ali sesti na konja in jezditi počasi nekaj časa.
Slednjič ja ozdravel skoro popolnem in čutil v sebi ono silo, katero je čutil predno je bil ranjen.
»Eliška, ti si me rešila smrti. Ko bi ti ne skrbela tako ljubeznjivo Zi'i me, gotovo bi že počival v grobu. Moje življenje je v tvoji oblasti, nič več ne pripada meni."
Bofek z Ledkova bil je res neizrečeno srečen blizu Eliške. Ali njegov ponos mu je očital vedno, da sedi doma, da misli samo na-se, da skrbi le iii-ae v sreči; moral bi iti v boj, kjer krvavi in umira toliko m6i. Ali bi bil vreden Eliške, ko bi je ne dobil s hrabrostjo? Kako bi se predrznil imenovati jo svojo, ko bi ne dobil do nje pravice z junaškimi čini, ku bi se ne proslavil s čim velikim?
„Eliška, zdrav sem, in novo moč čutim v svojih žilah. Greh bi bilo, ko bi zanemarjal svoje moči v brezdelnosti. V daljavi divja vojska in morda pri-hruje skoro sem iu poruši tvoj mir in preti tvojemu
meni nad vse dragemu življenju. Pojdem, moram iti od tod, da pomagam onim, ki imajo jednako prepričanje in moči, kakor jaz. Grem, moram iti od tod, da bi odvrnil s svojo močjo od tebe nevarnost."
„Ne pridržujem te", rekla je deklica z mirnim glasom, ali v njenem očesu se je bliskala solza. „Pojdi in se bojuj in Bog te varuj."
Drugi dan je odjezdil že Bofek z Radinj, da bi stopil v kraljevo službo.
Življenje njegovo je bilo od tega trenotka premikanje od mesta do mesta; vedno mu je pretila nevarnost v neštevilnih bojih. Ali puščica se ga ni dotaknila, ostrina meča se mu ni niti jedenkrat za-drla v telo, čeprav je bil v vsakem boji med prvimi. Varoval ga je angelj, katerega mu je gotovo poslala njegova mati iz neba, ali pa ga mu je izprosila Eliška s svojimi molitvami.
V	ubogi češki deželi je divjal boj neprenehoma. Boji niso prenehali, mir je izginil za vedno. Velika večina trdnih gradov se je izpremetiila v razvaline; mesta, ki 80 se ponašala za Karola s svojim bogastvom, zapuščena so in ubožana.
V	Pragi je vse narobe; Jan z Želiva priganja tam najnižjo vrsto ljudij k nespametnim dejanjem, ki škodijo mnogo domovini. Več kot sto vasij je popolno uničenih in opustošenih; oni, ki so živeli prej T njih mirno in veselo, vlačijo se sedaj po vojaških taborih od kraja do kraja.
Kam 80 izginila v tako kratkem času krasna
toliško krstiti in vzgojiti. Vsi otroci mešauib zakonov (katoličan in nekatoličan) se morajo v katoliški veri krstiti ia vsfojiii. Oertmv ae d& privoljMii« v mešan zakon, fe taro^tica M oblitibitt s godbo katoliške vzgoje, p« tudi t slučtii, da k** toliška cerkev ne dobi take obljube, nt) itfubi svO^ jega prava do vseh otrok iz mešanega t&ltona.
Tem cerkvenim določbam pa stoje nasproti državne postave tudi na Ogrskem. Postava it 1.1868. tirja, d« a^ortjo v mešanih zakonih d«čki biti vere očetovo in deklice vere matere in ne dopusti nobene medsebojne pogodbe, ampak grozi onim hude kazni, kateri bi se drznili ravnati nasprotno.
S tem je država preprečila vsak mešan zakon s cerkvenim privoljenjem. Vendar so se vsejedno taki zakoni sklepali, iu katoliški župniki so otroke iz tacih mešanih zakonov tudi po katoliško kršče-vali. Zato pa so bili toženi,**) pa navadno oproščeni s tem razlogom, da krst še ue določi vere, ampak da je vsled krsta le kristijan in da je krst itak pri vseh verah enak. Tej motivaciji sodišč se po izreku ministra Czakjr a ni protivil nobeden, torej 80 imeli jo za pravo.
Katoliška cerkev pa ne prizna te razlage krsta, ampak po naši veri je vsak veljavno krščen človek katoličan in še-le pozneje, kadar sam vedoma in prostovoljno prestopi v krivo vero, neha biti katoličan; ali pa, če je vzgojen v hereziji od mladih nog, mora takoj, ko spozna svojo vero za krivo ali vsaj o njej dvomi, okleniti se katoliške, in če tega ne stori, iz lastne krivde postane pravi krivoverec
To je naša vera, torej vse kaj druzega, nego je naziranje ogrskih oblastnij.
Ce je pa stvar taka, razumevamo, da ne morejo katoliški župniki izpolnjevati ministerskega ukaza : krščevati otroke na način krivovercev.
Znabiti, da je imel minister Czaky dober namen s svojim ukazom in z dodjano premembo posredovanja političnih oblastij, da zabrani preganjanje duhovnikov, če krstijo drugoverce, a s tem, da jim je ob enem naložil pošiljati krstne liste naravnost ali po ovinku krivovercem, je prestopil svoj delokrog.
Zagovarjal se je lahko, dasi ne dobro.
Najprej pravi, da je njegov ukaz „od 26. februvarja 1. 1. le izpeljava postave iz 1868. 1." To je res, a ker je ta postava sama katoliški cerkvi krivična, kakor smo videli zgoraj, zato tudi ukaz za i7peljavo ne more biti boljši.
»Postavi se ni ugovarjalo", pravi minister. Ima prav, če tudi ne popolno, ker primas Simor je ugovarjal že 1. 1868. tej postavi in tudi zdaj ukazu, kar minister sam priznava, samo da ga niso hoteli poslušati. Večina je res sprejela to postavo v tistem času, ko je mlada Madjarska ravno stopila na svoje noge, ter so hoteli vse naenkrat preobrniti in zato
**) čez 200 tacih tožba so imeli prenesti katoliški župniki, in vselej so jih zatožili protestantski pastorji, nasproti pa ni jednega slučaja, da hi bil ovadil katoliški župnik pastorja. Kje je toleranca?
svetišča, s katerimi se je odlikovala dežela pred vsemi drugimi? V razvalinah je vse!
Bufek je poznal v kraljevski vojski samega | kralja. Prej si ga je predstavljal jednakega oietu Karolu, čegar obraz je videl tako često v viteški dvorani na Radinjah. Ali za koliko se je razlikoval v resnici od onih predstav. To sin^velikega Karola ? Izraz njegovega obličja, njegov govor, nevreden kraljevega veličanstva, njegova dejanja — vse je ravno narobe od Karola.
»Ali vendar si pri vsem tem njegov sin", pravil je Borek sam sebi. »Sin si onega, o katerem mi je pripovedovala mati že v otroških letih toliko lepega, katerega sem že kot otrok častil kakor svetnika. Zato hočem ostati pri tebi in se bojevati zd-te. Karolov sin si; ako se ti posreči zadušiti upor v deželi, ki ti hoče strgati z glave krono, dedščino po očetu, gotovo izprevidiš potem, čegav sin si in stopiš v stopinje velikega Karola.
Čeprav ni ljubil Bofek z Ledkova Sigmunda, bojeval se je vendar zanj iz ljubezni do očeta. Bofka je največ mučila misel, da je njegov oče v Žižkovi vojski in on sam se bojuje pod kraljevskim praporom. Kaj, ko bi se kedaj sešla v bitki oče s sinom? Ko je"pomislil na to,Jčutil se je jako nesrečnega. O da ga je zadela tako neblaga usoda: da misli drugače in se bojuje na drugi strani, kakor njegov oče! »Ne daj Bog", molil je, »da bi se kedaj bojeval v boji, kjer bi se tudi oče."
(Dalje sledi.)
60 molčali tudi oni, ki bi bili morali glasno kliciti. Cez 22 let je pozno, močno pozno. Dalje pravi tninister, ^ j« bil ,BjQ|«f uk^ {tred škofovskim iboronit ll pk Hi našel bftmu^iiH protir«r«kega v
To zadnje je hudo, če je res t%ko, kakor se b^ v ministrovem govoru; ker le dwyje je mogoče: di so škofje ogrski zatajili svojo d^tikoflt, kar ni lahko verjeti, ali pa, da jjm je taka Hbft tega glasovitega ukaza obljubljeni, ob kateri porojo ostati cerkvene postave.
K tej ministrovi izjavi piša »Osservatore Romano", da so škofje ogrski v soglasji z rimskim papežem iu smatrajo ukaz za kPiVičen katolilkemu pravu.
Eno pa je gotovo, da je polovičarska politika ogrskih katoličanov kriva teh homatij, in muogo bo še steklo Donave memo Budimpešte, predno bodeta ukaz in postava odstranjena. Precej gnilo je v državi Ogrski m malo kulturnega boja jim ne bo škodilo. Začeti pa morejo takoj vleči voz iz močvirja, porabiti vsako priliko za utrditev ver.-^ke stvari, sicer jih bo l.beralizem zadušil.	—č.
Politični preg-ied.
v Ljubljani, 3. decembra, ^oirttit)« dežele.
Srednja stranka na Češkem. Znani češko - nemški poslanec dr. Biirnreither je poročal svojim volilcem o svojem delovanju. Med drugim je govoril tudi o tem, da naj se na Češkem osnuje ueka srednja stranka, kakor obstoji že na Moravskem. In sicer naj se ločijo češki veleposestniki od mladočeških kričačev ter naj se združijo z nemškim veleposestvom. Kakor računajo, bi imeli po tej kombinaciji Cehi potem 96 poslancev, Nemci 76 in veleposestniki 70, ki bi torej v vsakem slučaji odločevali med Nemci in Cehi. To naj bi bil najbrže vspeh češko-nemške sprave, da bi bili Cehi popolno izročeni milosti Nemcev, združenih z veleposestniki. Koliko odgovornost pa imajo Mladočehi, ker s toliko brezozirnostjo odganjajo od sebe češko plemstvo, ki je Cehom neizogibno potrebno, ako hočejo odločevati osodo svoje dežele! — Tudi Plener je govoril 1. decembra pred svojimi volilci, razpravljal obravnave za češko-nemško spravo ter seveda vso krivdo, da pogajanja nimajo povoljnega vspeha, zvračal na vlado, Mladočehe in češko veleposestvo. Vlada bi bila morala sklicati deželni zbor že meseca februarija in Staročehi bi ne bili smeli niti za las odjenjati Mladočehom. Obširno govori proti notranjemu češkemu uradnemu jeziku, poudarja, kako da raste na Češkem nemštvu sovražno gibanje ter izjavlja, da bodo Nemci v kratkem objavili svoje zahteve z ozirom ua bistveno spremenjeni položaj.
Socijalni demokrati na Dunaju se sicer vedno oglašajo, toda njih nazori ne najdejo posebnega odmeva med dunajskimi nižjimi stanovi, ker so jih že preje za-se pridobili združeni kristijani. In prav v tem so si antisemitski voditelji pridobili mnogo zaslug, ker so s svoto agitacijo zaprli pot na Dunaju nevarnim socijalnim demokratom, ki so drugod zel6 delavni in celo Slovence osrečujejo s svojim v slovenskem jeziku pisanim delavskim listom, ki izhaja v Trstu in pri vsaki priliki kaže, da so njegovi nazori popolno socijalno-demokratični.
Veliki Dunaj — nemško-židovska trdnjava. Židovsko-liberalna večina dolenjeavstrijskega deželnega zbora in vlada hititi z vso silo, da se čim preje dožene razprava o združitvi Dunaja s predkraji. Ker je bil med antisemitskimi poslanci predlogom nevaren vzlasti dr. Lueger, začeli so obravnavo one dni, ko je imel dr. Lueger tožbe zoper židovskega časnikarfa Scharta. Žid je bil sicer obsojen, a Lueger se vendar tiste dni ui mogel vdeleževati razprav. S tem je bilo mnogo doseženo za židovske liberalce. — Listi poročajo, da bo deželni zbor dolenjeavstrijski zboroval celo med državnim zborom, kar je seveda neumevno, ker je mnogo deželnih poslancev tudi v državnem zboru iu ker v zbornicah ne morejo istodobno delovati.
Tnanje driare.
Rusija. Te dni je došel v Peterburg srbski minister Božkovič; car in carica sta ga prav prijazno sprejela ter pokazala ob jednem svojo naklonjenost do Srbije. — Ako je res, kar poročajo »Times" IZ Peterburga, izdala je ruska vlada nov ukaz, vsled katerega morejo židovi le tedaj prestopiti k pravoslavni cerkvi, če tudi njih žene, stariši sorodniki in otroci k pravoslavni cerkvi prestopijo. Do zdaj je navadno jeden ali drugi ud iz kake židovske družine prestopil k ruski cerkvi, da je za-dobila s tem vsa družina pravico bivati na ruskih tleh. In sicer bodo morali židovi prestopiti le k rusko-grškemu veroizpovedanju, ne pa h katoliškemu ali protestantovskemu.
Italija. Rimska stolica je osnovala dve komisiji, in sicer obstoji ena iz kardinalov, druga pa iz laikov. S tn naredbo namerava papež dati katoliškemu gibanju v Italiji jednotno mer in napraviti
sporazumljenje med katoliškimi društvi, časniki itd. Prvo komisijo tvorijo kardinali: Oreglia (predsednik), Rampolla in Apolloni; dru|fo pa predsedniki treh glavnih katoliških društev t Italiji, ffilfcrefi 5 Paga-flUzzi, AjUata in grof Pian«lni. T^ feiiSisijl bo pri-dejan ffi||:r. Delai kot dtihovni svetovalec. V teh dveh komisijah se bode pretresovalo o vseh Važnejših vprašanjih. — »Osservatore ^mano" fe izdal objavo 0 prihodnji organizaciji katoliška stranke na Italijanskem, v kateri pravi mej dlrugim: Sedaj se prične sicer teika, toda vzvišena ibaloga, sle|no in vstrajno delovati na italijanskih in kateliliih tleh nasproti zbornici in vladi, katera je vsled svojih prostozidarskih in puntarskih nazorov protikatoliška in protiitalijanska. Mirno pa odločno si moramo osnovati katoliško in italijansko zbornico nasproti prostozidarski in tuji zbornici." List obeta prosto razložiti, kako bi se dosegel ta namen ter prosi italijansko katoliško časnikarstvo, naj bi pospešilo organizacijo in gojilo namene imenovane katoliške stranke.
Nemčija. Iz Berolina se poroča dne 1. decembra: Današnji dan je bil za Berolin in armado slavnostni dan. Praznovala se je namreč 250letnics, odkar je nastopil prestol izborni knez Friderik Viljem. Cesar se je poddl zjutraj iz gradu do sohe velikega izbornega kneza ter je položil na spomenik lavorov venec, nagovoril z gorečimi besedami tamošnjo vojaško deputacijo, potem je nadzoroval vojake in je bil povsodi burno pozdravljan. — Dn4 4. dfcembra se bode sošla v pruskem bogočastnem ministerstvu konferenca o višjem šolstvu, katere sa bode vdeležil tudi cesar sam.
Francija. V neki tajni tiskarni v Parizu so natisnili auarhistiške pozive na armado ter jih zadnji teden po dva, tri ali pet tisoč komadov tajno razposlali na vse francosko vojaštvo. Policij« še ni prišla na sled ni tiskarni niti dotičnim anarhistiškim agitatorjem.
Anglija. Iz Londona se poroča dne 1. decembra: Parnell ni še odpotoval v Cork; zakaj namerava se vdeležiti shoda irskih poslancev. — Dne 1. decembra so se zbrali v Dublinn udje nacijo-nalne stranke in so sklenili z 29 proti 12 glasovom resolucijo, v kateri so naznanili, da naj Parnell še ostane načelnik stranke.
Luksenburg. Državni minister Eschen se bode sošel dn^ 2. t. m. v Koblenci z velikim vojvodo ter se podal ž njim v Hago. Luksenburško vlado bodo zastopali pri pogrebu nizozemskega kralja štirije ministri, zbornico njen predsednik in dva poslanca, glavno mesto pa župan.
Turčija. Turška vlada namerava poslati zastopnikom evropskih držav okrožnico, v kateri bo naznanila svoj sklep, da bode z ozirom na zadnjo proti turški vladi naperjeno izjavo, katere so se vdeležili tuji podložniki, iztirala jih preko mej, če bi se utegnili še enkrat vdeležiti enakih izgredov. Povod temu koraku turške vlade je dala okoliščina, da je bilo pri zadnji demonstraciji grškega patrijarhata tretjina grških rogoviležev.
Severna Amerika. Predsednik Združenih držav, Harrison, je sporočil kongresu ter mu naznanja, da so razmere do vseh evropskih držav in vzhoda prav prijateljske. Vezi z amerikanskimi državami so se utrdile s panamerikanskim kongresom.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane. Z ozirom na dopis iz Domžal, priobčen v 269. številki »Slovenca", prosim, sklice-vaje se na § 19. tisk. zak., da sprejmete v svoj list sledeči popravek:
Ni res, da sem se pri političnem ogledu dne 10. oktobra 1889 prav prijazno pogovarjal s kmeti ter jim to in ono reč razjasnil.
Jaz pri tem ogledu niti intervenoval nisem, kar je tudi čisto naravno, kajti moj šef g. dr. Alfonz Mosch^ prevzel je zastopstvo železoice še le 14 novembra 1890.
V Ljubljani, dn4 28. novembra 1890.
Dr. Kari Triller.
Iz Št. Jurja pri Šmarji, 25. novembra (Družba sv. Mohora.) Prejeli smo zopet težko pričakovane knjige naše slavne družbe sv. Mohora. Družba nam je letos podala zopet izborno poučno in zabavno berilo, spolnila je zopet svoj vzvišen namen, da podd milemu narodu krepke duševne hrane v zabavo in pouk.
Kako ponosno sm^ kazati in klicati vsak Slovenec drugim narodom, posebno pa našim nasprotnikom, da mali iu pohlevni slovenski narod, akoravno raztresen v mnoge pokrajine, se je združil v tej družbi v veliko in mogočno silo, ki je z božjo pomočjo dospela do časti in slave, tako, da nam jo zavidajo mnogo bolj izobraženi sosednji narodi. Res da mnogo, mnogo bi se lahko še več storilo. Ako jih je že v nekaterih župnijah nad sto vpi-sanib, veudar jih je mnogo, ki jih je Bog obdaril s premoženjem, da bi lahko vtrpeli kaki goldinar, ako ne sebe, pa za bolj ubožnega ukaželjnega bralca.
' " Dolenjska strau se pri vsi svoji revščini kaže T lepem svitu, mnogobrojno udov vseh stanov je vpisanih v to prekoristno društvo. Kajti knjige ! družbe sv. Mohora tako poljudno pisane, zadostujejo j T vseh zadevah našemu vernemu ljudstvu, naj si že bodo nabožne, gospodarske ali poučne vsebine. Dobre knjige so naše najljubše prijateljice, naj si že bode v veselih ali žalostnih dnevih.
Louis Mercier pravi : Knjige preskrbujejo nam v vsakej dobi priljubljeno delo, sladko in koristno zabavo; odvračajo nas od hudobnega in nemirnega sveta, posajajo nas mej modre in mirne može. Pametno čitanj« je tolažilo v skrbeh; razumen voditelj na poti življenja; luč našej nevednosti; podpora v nesrečah, mirna družba v prepirih, zdravilo dušnim bolestim; gotovo sredstvo proti ljudem in njihovi krivičnosti.
Macauala, veliki angleški povestnik, piše: Kolikor se spominjam, bile so mi knjige najboljše prijateljice in tolažnice v nesrečah in najljubeznjivejše družice v samoti; nadomestovale so mi v uboštvu bogastvo, v pregnanstvu domovje.
Koncu tega dopisa pa zakličem: Naj živi, naj cvete, naj raste družba sv. Mohora v ponos iu slavo milega slovenskega naroda!	F. F—r.
Z Notranjskega, meseca decembra. (Postavni načrt za ogledovanje mrliče v.) Po na-ključbi nam je prišla v roke štev. 263 nemške Ijub-Ijančanke od dne 15. novembra, v kateri smo brali, da je bil v 10. seji deželnega zbora načrt novo vredbe za ogledovanje mrličev, izdelan od dr. Kees-bacherja, v posvetovanje izročen upravnemu odseku. Ne domišljujemo si. da bi bili strokovnjaki v omenjeni zadevi, in od načrta nam ni znano več, kot je brati v Ljubljančanki, a vendar si dovoluljemo nekatere opazke k temu, kar smo ondi brali. Prisojamo si nekoliko pravice do tega, ker tudi naše revno telo ima v svojem času pasti pod oblast te postave.
Namen mrliškega ogledovanja menda je, da živih ne pokopujejo in da .se ne more prikriti po-silna smrt vsled kake hudobije. Absolutna gotovost se ne d4 doseči, a nihče ue bo oporekal, da je želeti vsaj relativne gotovosti, kolikor je mogoče brez neprimerno velikih stroškov in nepotrebnih sitnostij.
Poglejmo nekatere določbe predloženega načrta: Od opravila mrliških oglednikov načelno izključuje učitelje in cerkovnike. Da za učitelje zarad zdravstvenih vzrokov ni primerno to opravilo, umemo, a da bi za cerkovnike ne bilo, tega naša kmetska pamet ne more umeti. Kar naravnost smo se pa prijeli za glavo, ko smo čitali, da za ta posel bi bili po kmetih najbolj pripravni konjski kovači! Zakaj niso pripravni cerkovniki? Zato, ker prihajajo v dotiko z ljudmi in ker imajo notorično nagnenje za mazaštvo — kurfušarijo. Kar se tiče poslednje, so gotovo veleučenemu gospodu deželnemu zdravstvenemu referentu na razpolaganje statistični izkazi, koliko cerkvenikov je vsako leto zatoženih in obsojenih zarad mazaStva; a mi smo poznali že dosti cerkvenikov, toda med njimi nobenega ne, kateri bi se bil pečal s kurfušarijo. Videli smo tudi že dosti kovačev, a med njimi malo takih, h katerim bi no bili hodili ljudje iskat pomoči za bolne konje in krave, ako ni bilo blizo kakega konjederca, če se tudi zdravilstva uiso nikjer učili, kot v domači kovačnici in v sosednih hlevih. Znano pa je v obče, da po kmetih radi hodijo iskat zdravil tudi za ljudi k njim, ki zdravijo živino, misleč si, kdor za živino kaj ve, bo znal tudi ljudem pomagati.
Drugi domišljevani nedostatek pri cerkvenikih je, da dohajajo v dotiko z ljudmi. Res je to. Kovači pa dohajajo v dotiko s konji, in ravno zato naj po naših mislih ogledujejo ljudi cerkveniki, kovači pa konja. A kaj si misli sostavljavec večkrat omenjenega načrta s to dotiko? Morda da se po cer-kveniku kal nalezljive bolezni ložej in bolj razširja, kot po kovaču ? Cerkvenik gre od mrliča k duhovniku zarad pogreba in potem domu k svoji družini, če je oženjen. Kovači večinoma tudi niso brez družin ; v kovačnicah in pred njimi po vaseh se navadno zbirajo možje, kakor v Ljubljani v kazini in pred kazino, ter oudi domače in vnanje dnevne novice in prigodbo re86tajo in pretehtujejo, kakor pri vas mestui postopači in posedači. Konji tudi sami ne hodijo pred kovačnico, si ne vzdigujejo nog in ne branijo muh; videli bodete pred kovačnicami vedno dosti ljudij ne le iz domače vasi, ampak tudi iz druzih. Nevarnost za razširjenje nalezljivih kužnih l>olezni je torej pri kovačih, ako nc večja, jednaka kakor pri cerkvenikih. Ti že ttko morajo hoditi k
bolnikom z duhovniki in pomagati pri pokopih; če torej še kovače priprežete za ogledovanje mrličev, bodete imeli dvojne raznašalce kuge po soseskah.
Ker imajo cerkveniki opraviti pri previdovanju bolnikov z duhovniki, navadno že od tod vedo, za kakšnimi boleznimi umirajo in ložej tudi spoznajo, kjer bi utegnila biti kaka zvijača ali hudobnost. Zanesljivi so pa cerkveniki v obče menda že tudi toliko kot kovači. Vsaj jim cerkveni predstojniki zaupajo cerkvene ključe; večinoma so privajeni snage iu rednosti, in kolikor toliko že zarad svojih cerkvenih predstojnikov skrbe, da svojo službo zvesto opravljajo bodisi v cerkvi ali pri mrličih.
Čast poštenim kovačem ; toda, gospoda mestna, ako bi se utegnilo primeriti, da bi vam tu pri nas na kmetih umrla soproga ali ljubljen otrok — ne želim vam tega ne — prašam vas, ali bote raji pustili našega črnega vaškega kovača k dragim rajnkim, da njihovo mrtvo telo ogleda in preišče po postavi, ali čednega snažnega cerkvenika, ki je po naši kmečki navadi od rojstva in krsta otrokovega do bolezni in smrti večinoma prijatelj in dostikrat svetovalec, pred katerim se ne prikrivajo hišne in družinske skrivnosti ?
Kaj pa če kovača ui v fari ? Učitelj in cerkvenik ogledovanja mrličev prevzeti ne smeta, druzega sposobnega ni, aii morda nihče prevzeti ne mara? Komu se bo izročilo varstvo mrlišuic in v njih ležečih mrličev, ako je morda oglednik konjski kovač v stanovanju na drugem koncu fare?
Koliko nepotrebnih potov do oglednika, do cerkve, pokopališča itd.
Zaslužek pri ogledovanju mrličev tudi cerkve-nikom ni na škodo; vsaj je njihova plača navadno jako pičla, tako da je pri marsikaterih cerkvah velika težava jih dobiti in zdržavati. Zikaj bi se jim še ta priboljšek kratil? Ako sedanje poučevanje po tiskanih navodilih in priličnih razjasnilih od strani okrajnih zdravnikov ne zadostuje, temveč je vsekako potreben poseben nauk v ljubljanski bolnišnici, bi se menda cerkveniki ravuo tako lahko priučili potrebnih vednostij kot konjski kovači.
Predlaga se plačilo za ogledovanje povikšati v domači vasi od 36 kr. na 50 kr. in v vaseh izvan stanovanja oglednikovega od 50 kr. na 1 gld. Preračunalo se je hitro, da za 12.000 mrličev na leto povprek bi se plačevalo po 9000 gld. Prijatelj počasi ; ta račun bi veljal, ako bi imel vsak oglednik poleg domače vasi le še eno samo drugo v svojem okraju. Toda večinoma se po tri, štiri, pet, šest ali še več vasi pokopuje na eno pokopališče, in torej bi za enim ogledom s 50 kr. prišlo do pet, šest ali še več po 1 gld. Kaj še-le v hribovskih farah, kjer bi imel oglednik morda komaj par hiš v svoji vasi, in druge vse raztresene? To povikšanje bi bil znaten in občutljiv nov davek za revne kmete in za občine, katere bi ga morale tirjati ali pa skladati.
Plačilo uaj ostane, kakoršno je. Kri uteče človeku tudi pri kapljah iz nosa in ne le samo z močnim curkom iz globoke in široke srčne rane. A nove naprave in postave našemu ubogemu ljudstvu vedno po malem puščajo, zdaj tu kake krajcarje, zdaj zopet tam in tod kaj malega, češ, vsaj se ne pozna veliko. A iz premnogega malega se nabere veliko, težko breme, ki je že zdaj skoraj ne-znosljivo. Le prerado bi se vravnalo vse pregosposko, in povikšuje se vsled tega število tistih, kateri bi se radi vozili v kočijah, a tudi število njih, ki morajo hoditi v črevljih zvezanih z brezovo trto ali še celo bdsi. Gospoda, ki poznate naše kmečke razmere le iz aktov na zeleni mizi, ali pa po prazničnih izletih in veselicah po deželi, pazite, da ne bote izpili ljudstvu krvi pri kaplji do zadnje kaplje. Da naši kmečki ljudje, ki toliko ljubijo svojo domačijo in so 8 tako malim zadovoljni, zapuščajo dom in silijo čez morje, to ni brez pomena in gotovo ne zastonj.
Podira se staro večkrat brez potrebe in stavi v naglici brez zadostnega pomisleka novo, katero kmalu samo na kup zdrhti, da morajo že komaj čez leto in dan popravljati in krpati lastna dela sami stvaritelji — kovači postav.
S Koroikega, meseca decembra. (Vravnava Drave.) Drava na Koroškem se ima zagraditi v 10 letih, v to se potrebuje 2,500.000 gld. Od tega BO ima porabiti 2,000.000 za vravnanje vodene struge, a 500.000 za zgradbe pri hudournikih. Posebej v to sestavljena komisija ima to zvršiti, njej na čelu je c. kr. deželni predsednik, privzeti so pa tudi zastopniki srenj in sosedov-mejašev. Drava se ima v svojem teku od Tirolske noter do .Miihlgrabna" pod Veli-
kovcem skrčiti od 190 na 178 kilometrov. Da bi se ves tek Drave vravual, bi potrebovali še tri- ali štirikrat več denarjev; vravnala se bode reka le tam, kjer največ škode dela. Ker pa zmirom denarjev primanjkuje, se ne morejo dela bolj na obširno poprijeti in tako se zgodi, da večkrat voda podere delo, ki se je komaj začelo. Dosihmal je zagrajenih sedem večjih hudournikov v gorenji dravski dolini, pri šestih se dela še vrše in pri jednem se bode začelo. Povodenj 1. 1889. je pokazala, da so dela dobro zvršena. Gramoza po teh jarkih pride sedaj veliko manj, vendar ga pa Drava s Tirolskega mnogo mnogo nanaša. Na Tirolskem so že pred desetletji začeli Dravo graditi pri Liencu, ue glede na Koroško; vodo so tam ugnali med velike nasipe, ki strugo ožijo, da bolj hitro dere, pesek in gramoz pa na Koroško odnaša. Občini Flaschberg in Gorenji Drav-berg sta tako skoro popolnoma uničeni, le višje nadzorstvo, ki naravna oboje nasprotnih si prizadevanj, more tukaj pomagati, da se sčasoma kaj ua bolje obrne. Z visokimi nasipi pa Drave na Koroškem ne morejo graditi, ker prvič za to denarjev nimajo, drugič pa tudi za dolgo časa ne koristi; nasipe je od leta do leta delati više in odmakniti jih od struge, ki se po vsaki povodnji zasuje, ker voda peska ne odnaša, vode, ki pritekajo, ue morejo v glavne struge in svet zamašijo; ako pa voda ua tem ali na onem kraji nasipe predere, potem pa nastane nesreča velikanska. Sploh prevladuje misel, da ta svota nikakor ne zadostuje za velikansko podjetje. Leta 1889 so se posvetovali, bodo li mogoče shajati s temi denarji, a povodenj leta 1889 je pokazala, da bode treba še dodati za nove zgradbe 54.200 gld. in za ohranjenje 103.700 gld.
K tem izrednim gradbenim troškom 54.200 gld. treba bode še 365.000 gld., da se izvrši glavni načrt. Primanjkuje tedaj najmanj še 420.000 gld., ako teh ne bode mogoče dobiti, ostane delo nedo-vršeno. Ohranitev bode požrla mnogo denarja, a glavni namen vendar ne bode dosežen.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar in cesarica) vrneta se danes zvečer iz Miramara na Dunaj. Ob 6. uri 15 minut zvečer odpelje se posebni dvorni vlak, sestoječ iz šestih vozov, pod vodstvom nadinženerja 0. Schiilerja in dvornega svetnika Klaudy-ja, iz Miramara na Dunaj; v Ljubljano dospe baje ob 11. uri zvečer, a na kolodvoru, kakor umevno, radi pozne ure ne bode oficijelnega vsprejema. Preko Gradca pelje se ob 3. uri po noči.
(Dr. Holub,) ki danes predava v Gradci, pride v Ljubljano jutri popoldne s poštnim vlakom. Deželni odbor kranjski je z ozirom na zvanstveni smoter predavanja vsled prošnje mestnega županstva, na katero se je obrnil bil dr. Holub zaradi dvorane, prepustil brezplačno redutue pro.store. Pričakovati je, da bode tudi občinstvo osvedočilo živo zanimanje z obilno vdeležbo.
(Slovesno poslovilo.) Kakor smo že v soboto napovedali, napravili so dijaki gimnazijski krasno serenado deželnemu šolskemu nadzorniku, prejšnjemu iu sedanjemu, g. J. Smoleju in g. J. Šumanu. Nekoliko pred osmo uro zvečer je korakalo dvesto učencev z razuobarvenimi lampijoni v spremstvu nad dvesto drugih tovarišev iz gimnazijskega poslopja najprej pred stanovanje bivšega in potem pred hišo sedanjega nadzornika, ter so pevci pred vsakim zapeli tri pesmi, dve slovenski in jedno nemško, in nato vrnili se zopet v šolsko poslopje. — Drugi dan, v nedeljo, pa so se zbrali profesorji obeh tukajšnjih gimnazij in realke — tudi kočevska gi^nc^sija je poslala zastopnika — v konferenčni sobani višje gimnazije. Malo pred 11. uro se peljejo trije gg. ravnatelji — obeh giratazij in realke — po bivšega g. nadzornika, novi ga sprejame v šolskem poslopju, in pripeljejo ga v sobano, katera je bila krasno ozaljšana s cvetlicami, raznimi zastavami in prapori, ter s podobo presvetlega cesarja v sredi. Novi šolski nadzornik g. J. Šuma n pozdravi s krepko besedo svojega predojika, opiše njegovo marljivo delovanje na šolskem polju, razoden» v imenu vseh pričujočih srčno radost o tem, da so cesar poslavili njegove zasluge, ter izroči naposlel bivšemu nadzorniku knjigo-spomenico s fotografijami profesorjev obeh gimnazij ljubljanskih, gimnazije novo-meike in kočevske, pa tukajšnje realke, — učiteljska pripravnica se ni vdeležila, — proseč Boga, naj ljubljenega g. nadzornika ohrani čvrstega še mnoga leta! I Na to spregovori p. nadzornik J. S mole j ginjea
ter 86 zahvaljuje najprej govornika za prelepo čestitko, hvaležno omčnja cesarjevega poslavljenja, ter hvalo daje vsem gospodom profesorjem, s katerimi je toliko let prijateljsko deloval tako, da se loči, pravi, mislim brez kake sovražnosti. Deloval sem po svoji včsti, mladina naša je dobra, in posčbna hvala bodi vsem gospodom za prelepi spominek. Ločitev mi je v tem olajšana, ker vidim, da je v krepkih rokah naše šolstvo itd. Potem je segel vsakteremu pričujočih v roke, ter priporočil se v prijateljski spomin še v prihodnje. — Vsa svečanost bila je jako dostojna. Zvršila se je pomenljivo ravno o godu novega ravnatelja gimnazijskega Andreja Senekovič a in malo pred godom drugega ravnatelja Frančiška Ksav. \Viestbalerja. Z g. J. Smolejem pa se je od kranjskega šolstva poslovil v resnici pravi stari Kranjec, kateri je vedno verno služil presvetlemu cesarju, pa je dajal tudi Bogu, kar je Božjega. Slava mu!
(Častni občan.) Dolenjska občina Šmihel-Stopiče je imenovala deželnega in državnega poslanca gosp. Fr. Šuklje-ja za častnega občana, pripoznajoč njegove zasluge glede dolenjske železnice in preložitve dolenjskih cest.
(Železniška zveza med Dalmacijo in Bosne.) Kakor v Mostaru izhajajoči list „Glas Hercegovca" poreča, pričeli so trasovanje železnice med Travnikom v Bosni in Sinjem v Dalmaciji.
(Draga bolezen.) Iz Opatije nam piše prijatelj: Radi ozdravljenja obolelega sina vojvode Vir-temberškega biva že od 8. oktobra vsa rodbina tu v Opatiji ter ostane še do 9. t. m. To bivanje, kakor sem poizvedel iz verodostojnega vira, stalo bode — 40.000 goldinarjev! Vojvodinja Izabela Virtemberška, hči nadvojvode Albrehta, ves čas bivanja v Opatiji hodi vsak dan k sv. maši, ob praznikih celo dvakrat, in prejme sv. obhajilo. Jako se odlikuje v dobrodelnosti do šolske mladine. >
(Spomenik Jos. M. Hnrbann.) Na Slovaškem i postavili bodo znanemu rodoljubu slovaškemu Jos. ! M. Hurbanu spomenik ter so pričeli v ta namen j nabirati prispevkov. Spomenik bode zgrajen nad ! gomilo Jos M. Hurbana v Hlubokem v nitranski j stolici. Ako bode preostalo novcev, založili bodo j »Hurbanovo ustanovo", katere obresti bodo uživali } marljivi in nravni slovaški dijaki.	j
(Dolenjsko pevsko drnštvo) v Novem Mestu ' ima svoj redni občni zbor v petek, 12. t. m., v »Narodnem domu* zvečer ob 8. uri. Na dnevnem redu je poročilo o odborovem delovanji, volitev novega odbora in razni uas\eti.
(„Dolenj8ki Sokol") priredi dne 6. t. m. svoj vsakoletni »Miklavžev večer". Razdelila se bode ob tej priliki tudi obleka med potrebno ubogo šolsko mladino, katero so oskrbele nekatere rodoljubne novomeške gospe.
(Iz Šmartina) pri Litiji se nam poroča: Zastop naše občine je v svoji seji dne 30. nov. izvolil častnima občanoma gg. deželna poslanca L. Svetca in J. Višnikarja v zahvalo za vrlo zagovarjanje preložitve ceste čez Bogenšperk. — Dostavek vredništva: Ce je hotel slavni občinski zastop dosleden biti v svoji hvaležnosti, moral bi izvoliti častnimi člani tudi ostalih 14 poslancev, ki so glasovali za preložitev, nezaupnico pa poslati onemu poslancu, ki se je nalašč v tej zadevi dvakrat peljal v Smar-tino, oziroma na Bogenšperk, vodil deputacijo k p. n. gospodoma deželnemu glavarju in deželnemu predsedniku, spisal prošnjo na deželni zbor, naj se preloži v s a cesta itd. Sapienti sat!
(Odbor akad. druStva »Slovenije" na Dnnaji) se je vsled dopolnilne volitve, katera se je vršila dne 22. novembra t. I., deloma premenil; sestavil
se je sedaj v nastopnem reda: Predsednik: Lavo-slav Batič, slušatelj prava; podpredsednik: Jakob Žmavec, slušatelj pbil.; tajnik: Frančišek Proseneu, sluš. phil.; blagajnik: Frančišek Regally, slušatelj prava; knjižničar: Josip Malerič, sluš. med.; arhivar : Frančišek Jankovič, sluš. med.; odbornik: Božidar Tomšič, sluš. prava. Namestnika: J. Polen-šek, sluš. prava, in A. Pavlin, slušatelj na živino-zdravniškem zavodu. Revizorji: P. Gorup, slušatelj prava; A. Furlan, sluš. prava; Dr. Zakrajšek, slušatelj med.
(Katoliška drnžba rokodelskih pomočnikov v Novem Mestu) praznuje dnč 8. decembra ob polu 8. uri zvečer svojo obletnico z raznovrstnim zanimivim programom.
(Jndeževi groši.) Pod tem naslovom nam piše rodoljub s Koroškega: V Šentlipšu se je v nedeljo dne 16. pr. m. zvršil pomenljiv in za nas Slovence nevesel dogodek, ki glasno pričuje, kako zagrizeni Nemci porabljajo vsa sredstva, da bi nas ponemčili. Imenovani dan so namreč otvorili v Šentlipšu, na čisto slovenski zemlji, nemško šulvereinsko šolo. Po božji službi, pri kateri šo šulvereinski pevci peli edino le nemške pesmi, je bilo blagoslovljenje šolskega poslopja, na katerem je vihralo brez števila nemških zastav. Po blagoslovljenju so se vrstili sami nemški govori in nepopisno veselje se je bralo na obrazih onih nemških učiteljev, ki so s podporo Judeževih grošev šulvereina v znesku 500 gld. slovensko šolo popolnoma ponemčili. Kje so bili zavedni Slovenci, ki uaj bi bili odbili šulvereinove groše? To je pač žalostno znamenje, da so zadremali šentlipški narodnjaki. Žalost polni človeku srce, ko mora videti in čutiti tok silne germanizacije. Za Judeževe groše nekateri prodajajo svoj rod in jezik.
Telegrami.
Miramar, 2. decembra. Danes dopoldne je sprejel cesar v avdijenci predsednika deželnemu nadsodišču dr. Defacisa, gra. barona Komersa, policijskega vodjo dvornega svetnika pl. Pichlerja in podpredsednika deželnemu odboru dr. N. Luzzatta.
Dunaj, 2. decembra. V nižjeavstrijskem deželnem zboru je v današnji večerni seji poročal deželni mar.šal, da mu je bil izročen predlog, naj se poročevalci nekaterih časnikov izključijo iz zbornice; vendar pa tega predloga ne more dovoliti, ker je proti de-želnozborskemu opravilniku. Na to se je nadaljevala razprava o Velikem Dunaji. Odklonjeni so bili vsi nasprotni predlogi, sprejela se je šestletna veljava mandatov občinskih svetnikov, vzlasti odločno za to je govoril cesarski namestnik ter zavrnil napade na vlado povdarjaje, da bo ljudstvo kmalu spoznalo, kedo mu meče pesek v oči. — Konferenca o avstrijsko - nemški trgovinski pogodbi se je danes otvorila. Grof Kalnoky je povdarjal važnost tega vprašanja za go-spodarstvene interese obeh držav, kakor tudi za trgovsko - politiški položaj Evrope ter izrazil upanje, da bode pogajanje vkljubu mnogim težkočam imelo ugoden vspeh ter utrdilo tesne politiške vezi med Avstrijo in Nemčijo na polji trgovinskih razmer. Pod predsedništvom sekcijskega načelnika Szo-gyenyi-ja se je potem posvetovanje pričelo.
Haga, 2. decembra. Včeraj popoldne ob štirih se je pripeljalo truplo kraljevo. Na kolodvorn so bili ministri, oblastva in vojaki. Prihod vlaka so naznanjali topovi in zvo-
novi. Med neštevilno nmožico je šel sprevod v kraljevo palačo, kjer so postavili krsto.
London, 2. decembra. Na shodu 74 irskih poslancev, se jo voč govornikov izrazilo za Parnellov odsto}). Parnell je pa opomnil, da ima irsko ljudstvo za seboj in ne bo odstopil na zahtevanje shoda. Eazgovor so na danes odložili.
Carjigrad, 3. decembra. Sultan je odgovoril na adreso armenskih veljakov, da goji vedno isto naklonjenost do Armencev in da je zadovoljen z izjavo zvestobe. Tudi upa, da bodo oni, ki so adreso podpisali, kazali pravo pot onim, kateri so v zmotnjavi.
Washington, 3. decembra. Letno poročilo tajnika v finančnem ministerstvu Win-doma na kongresu opomni, da bi utegnila potrebna biti izpi-ememba postave o tarifi, vendar naj se počaka, kako se bo obnesla, predno se začne preosnovati. A^rednost vnanje kupčije je bila v preteklem finančnem letu največja, kolikor jih je bilo do sedaj.
L'mrii t»o:
28. novembrA. .Marija Malaverli, bera.Mca, 66 let, sv. Petra cesta 79, marasmus.
1. decembra. Marija Končar, puskarjeva vdova, 58 let, Žabjak 2, otrpnenje plju?.
Tujci.
1. decembra.
Pri	: Dr. Globočnik iz Kranja. — Krain, Ro-
senstock, Goldschmidt, Low, Kotbl, Menkes, trgovci; GUnther, z Dunaja. — Hanuseh, nadgozdar, z Notranjskega. — Šerko, Pogačnik, trgovec, iz Cerknice. — Braune iz Kočevja.
Pri Siona : Steiner, Bohm, Lampel, trgovci; Podobnik, potovalec, in Britetius, z Dunaja, — Kretza iz Trsta. — Gasser, rgovec, iz Gorice.
VremeiiHko Nporočilo.
a	Ca«	Sta nje		Veter	Vreme	
opazovanja		irftkomerft T mm	vtploraerft po Celiijn			•ss i TB « a
3	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	733 9 730-7	0 0 10 08	sl. jzap, sl, zap. n	"Hel oblačno	6 40 dež
Srednja temperatura —O-C, za 7 0° pod normalom
]>una|Mka borza.
(Telegratično poročilo.) 3. decembra.
Papirna renta po 100 cl. (s 16* davka) 88	gld.	90	kr.
Srebrna » , 100 „ , 16* „ 88	„	90	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 107	„	90	„
Papirna renta, davka prosta......101	,	95	„
Akcije avstr.-ogerske banke...... 982	„	—	„
Kreditne akcije.........301	„	76	„
London ...........115	„	20	,
Francoski napoleond.........9	„	12Vi,
Cesarski cekini...........5	„	47	„
Nemške marke .... .... 56	.	55	„
Tržne cene t Ljubljani
dne 3. decembra.
----------- _	gl.i	kr.	- -	KT	kT]
Pšenica, hktl. . . .	6|65		Speh povojen, kgr. .	_	
Kez.....	4 85		Surovo maslo, „	—	72'
Ječmen, » ...	4'	70	Jajce, jedno „	—	
Oves, , ... i	31	—	Mleko, hter, . . ,	—	^
Ajda. „ • • • 1	4,39		Goveje meso, kgr, ,	—	60
Proso, ., . . . 1	! 4'	5.'<	Telečje ^ , ,	—	64
Koruza, „ ... j		10	Svinjsko „ ,, .	—	58:
Krompir, „ ■ ■ • f	<)'	41	Koštrunovo „ , ,	—	36
Leča, ,, • • •	lo!	_	Pišanec.....	—	45
Grah, , • • ■	10'	_		—	15
Fižol, , • • •		_	Seno, 100 kgr. . ,	1	61
Maslo. kgr. ,	_	86	Slama, „ . . .	1	78
Mast,		68	Drva trda, 4 □ mtr.	6	60
Špeh svež.		60	„ mehka. „	4	40

Pred nekaj dnevi izšla je v slovenskem, lahko umljivem jeziku
Okrožnica
Leona AIIL,
po božji previdnosti papeža,
O najtehtniših dolžnostih krščanskih državljanov.
Poslovenil je Okrožnico pre<-aiit. g. X.. Joran, vrednik „Zgudnje „Danice", potrdilo pa visokočast. knezoškofijstvo. — Dobiva «e komad po 8 kr. v »Katoliški Bukvami". 60 komadov gld. 3 50,100 komadov |ld. 6 -.	(3-2)
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodoni.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prUično lui popotovanji. Dlieč« okrepdevalno. "VV
HeikofUJivo celo za na^fneintifAe sobe. "VH V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumerljah itd. Komad 35 kr.	(C)