8000032 Osrednja I Muzejski tr 3000 Celje BENCINSKI SERVIS pravice v prave roke NAROČILA KURILNEGA OLJA |0 555 555I mmmmmmmm — | ■oc ... 1 ' 1 = Im = = OC 1 /7l/i 1» f n Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3. Gornji Grad Srčna, pasivna okna! Certificirano z, pasivne hiše! Uw vrednost 0,8 W/m2K IMER 88+. ®vo merilo www.simer.si I'CiODNO'- ‘•/JflV J c4 K ORGANSKA L ?N MINERALNA^ GNOJILA! M VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si Odkupujemo mlado pitano govedo, krave in teleta za zakol po dnevnih cenah. ROK PLAČILA 10 DNI! Informacije: 03-837-07-12 in 03-837-07-10 Mozirj C, Savinjska cesta 29 IZPIT ZA TRAKTOR avite samo tečaj n prizna se Vam tel.: 041-227-133 Jarkice stare 18 tednov, rjave, črne in srahaste lahko naročite do srede, 4. marca 9009, dobava v petek, 6. marca. - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno 58+51-32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, Gornji Grad 584-50-05 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 584-75-09 - Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica 583-51-35 - Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-43 - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 - PC Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje 837-07-84 - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8 839-44-20 - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno 584-12-41 - Železnina Luče, Luče 34, Luče 584-40-24 VIUSUIU iRELAX RELAX NOVO NOVO NOVO Od 2. marca dalje v poslovalnicah: - Trg. Rečica -Trg. Radmirje - Trg. Nova Štifta - SP Gornji Grad - Trg. Bočna - Trg. Šmartno - SP Piac Ljubno - SP Foršt Ljubno Zadruga mozirj e Jubilejno praznovanje www. 6C lef.si Pri Volkswagnu praznujemo 60. obletnico in vam ob nakupu podarjamo dodatne jubilejne popuste za omejeno število vozil in modelov Golf ULTIMA, Golf ULTIMA PLUS in Caddy na zalogi. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Skupna poraba: 5,0 - 8,41/100 km. Emisije C02:132 - 199 g/km. Število vozil in modelov v ponudbi je omejeno. Slike so simbolne. Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Kupiš dS^aHu®bišjTti? Jabolka so pakirana7po 3,7 m 15 kg, dobite jih na Sadjastvu 'Ihm od 12h-l6h, ter v KT Šmartno ob Paki, Trgovsko poslovnem centru Šoštanj in KJJ Velenje. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas 5P1E 2.3. ob 17.00 Možnost nakupa na 60 varnih obrokov Trgovec leta 2008 Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 QSBLßHJA knjižnica —68üi Tretja stran W Cas nasprotij in sporov Ta čas živimo v svetu nasprotij in sporov. Srečujemo jih skoraj na vsakem koraku, o njih poročajo mediji, prisotni so tako na globalnem kot na lokalnem nivoju. Terjajo ogromno energije vseh vpletenih in tudi drugih, ki si prizadevajo za obojestransko sprejemljive rešitve, toda rezultati teh prizadevanj so pogosto nični, kar pomeni, da rešitev ni. Gospodarska in finančna kriza, ki smoji priča, postavlja na nasprotna bregova delodajalce in delojemalce. Če si slednji prizadevajo, da bi ohranili delovna mesta, se delodajalci trudijo, da bi ohranili podjetja. V mislim imam seveda pristna prizadevanja in ne posamezne negativne primere, zaradi katerih nekateri sindikalisti delodajalce radi prikazujejo kot izkoriščevalce, nasprotno pa nekateri delodajalci obravnavajo sindikaliste kotzdraharje, ki si želijo samo čim več denarja za čim manj dela. Da bi bilo vse skupaj še bolj dramatično, smo v odnosih s sosednjo Hrvaško ustvarili pravo »hladno vojno«, kateri ni videti konca. Edino, o čemer se vladi obeh držav strinjata, je, da se ne strinjata. Nespretnost naše zunanje politike je po 18 letih pripeljala naše meddržavne odnose v situacijo, da je, gledano z mednarodnega vidika, stran, ki se vesta čas ni držala dogovorov, naenkratvvlo-gi žrtve. Žrtve pa so vedno deležne simpatij in podpore, zato lahko pričakujemo, da se bo pritisk na Slovenijo, naj popusti, s strani mednarodne skupnosti v prihodnje stopnjeval. Na regionalnem nivoju smo soočeni z vse bolj glasnimi nasprotovanji Celja, da bi hitra cesta iz Šaleške doline potekala potrosi mimo Letuša proti Šentrupertu, kar je sicer za Zgornjo Savinjsko dolino izjemnega razvojnega pomena. Celjani se za to prav nič ne menijo in trdijo, daje edina sprejemljiva trasa iz Velenja v Arjo vas, ker bi na ta način povezali gospodarski središči, to pa je menda glavni cilj tretje razvojne osi. Še en dokaz več, kako si v Celju predstavljajo »usklajen regionalni razvoj«. In da si znamo nasprotovati tudi na lokalnem nivoju, lahko preberete na naslednji strani, kjer povzemamo različna stališča šestih zgornjesav-injskih občin in Občine Mozirje glede sedeža Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Zadeva počasi že spominja na zgodbo o iskanju lokacije doma za starejše občane v naši dolini izpred parih let, ko prav tako ni bilo mogoče poenotiti stališč v skupno dobro, zato na koncu s strani države ni bila potrjena nobena od predlaganih lokacij. Upajmo, da tokrat ne bomo iz podobnih razlogov najkrajšo potegnili pacienti. IZ VSEBINE: 9 Tema tedna: Bo sedež Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma v Nazarjah ali v Mozirju?..4 Šmartno ob Paki: Položen temeljni kamen za Projekt Mozirje... 5 Slovenj Gradec Zgornjesavinjski les je dragocen....7 ZTKŠM Mozirje: Direktorica ponudila svoj odstop....8 Ljubno ob Savinji: Krivica boli tudi na ljubenskem odru.11 Vinarska v Solčavi: Mladi vinarji po starih vinarskih poteh.12 Logarska dolina: Srečanje ljubiteljev vlečnih psov.21 Ribiška družina Mozirje: Razpravljali o sulcu in ekologiji voda.................. .23 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 9,27. februar 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE (ZSZD) Bo sedež v Nazarjah ali v Mozirju? Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom ima v naslovu sedež Mozirje, v resnici pa vsaj že deset let deluje v Nazarjah. Ko so hoteli spremeniti sedež zavoda, da bi bil tudi uradno v Nazarjah, pa se je zapletlo. S predlogom so se strinjali v vseh zgornjesavin-jskih občinah, ki so tudi ustanoviteljice zavoda, razen v Mozirju. V Nazarjah pravijo, da so edina občina v dolini, ki prebivalcem zagotavlja javno zdravstveno varstvo. Župan Ivan Purnatmeni, dajezade- enem mestu vse zdravstvene storitve, tudi reševalno službo. Sedaj sta dežurna ambulanta in reševalna služba v Zdravslveni postaji Mozirje, mladinsko zobozdravstvo se izvaja na lokaciji šole v Mozirju in zdravstvene postaje na Ljubnem ob Savinji, vse ostale dejavnosti ter uprava zavoda pa so v Zdravstveni postaji Nazarje. V Nazarje hodi k zdravniku tudi večina Rečičanov. Tamkajšnji župan Vinko Jeraj pravi, da so kot ostale občine potrdili prenos sedeža v Nazarje. Tudi sicer bi občanom Nazarčani so v zadnjih desetih letih v zdravstveni dom veliko vlagali, računali so tudi na širitev z ustreznim prizidkom (foto: Marija Lebar) vo s sedežem vsekakor potrebno urediti, kar so zahtevali tudi nazorski svetniki ob potrditvi ponovnega imenovanja direktorice Zgornjesavin-jskega zdravstvenega doma Ide Kramer Pustoslemšek, dr. med., konec minulega leta. Zadevo je treba po njegovem rešiti v skladu z Zakonom ojavnih zavodih. Nazarčani so v zadnjih desetih letih v zdravstveni dom veliko vlagali, računali so tudi na širitev z ustreznim prizidkom. Tako bi združili na RINEK Nihče ni tako občutljiv za šale na svoj račun kot tisti, ki se rad norčuje iz drugih. William Shakespeare Rečice ob Savinji najbolj ustrezalo, da ostane zdravstveno varstvo v Nazarjah. Marija Lebar Ida Pustoslemšek Kramer, direktorica Javnega zavoda ZSZD »Zdravstveni center je v Nazarjah vsaj že 30 do 40 let. Zaposleni v ZSZD se zavzemamo za to, da javni zavod tukaj tudi ostane. V zadnjih devetih letih smo stavbo popolnoma prenovili, zdravstveni dom pa tudi kadrovsko popolnili. Med tem ko so druge občine zdravstveno varstvo prepustile koncesionarjem, smo v Nazarjah kot edini javni zavod v dolini ves čas zagotavljali osnovno zdravstveno varstvo. Lahko rečem, da smo veliko vlagali v to, da bi zdravstveni dom ustrezal svojemu namenu. Osnovno zdravslveno varstvo nudimo predvsem občanom Nazarij in Rečice ob Savinji. Nekatere službe, kot so laboratorij, fizioterapija, zdravstvena vzgoja, patronaža in specialistične ambulante zdravstveno dejavnost nudijo vsem prebivalcem. Ni pa idealno rešen problem nujne medicinske pomoči čez dan. Zdravniki smo v Nazarjah, ostalo osebje in vozila pa v Mozirju. Razen tega čez dan zdravniki opravljamo svoje redno delo in če pride do nujnega primera, se moramo najprej peljati v Mozirje, kjer je postaja nujne zdravstvene pomoči, to pa jemlje dragoceni čas. S prizidkom bi to težavo rešili in pocenili. Po dogovoru z Občino Nazarje smo namreč pred časom naročili in tudi dobili izdelan idejni projekt prizidka, kjer bi bilo dovolj prostora za vse potrebe in bi bile vse službe ter dejavnosti skupaj na enem mestu. Zagotovili bi dovolj parkirišč, karje sedaj tudi težava. Naj povem, da smo načrt plačali sami in ni bil poceni. Kljub temu da smo po imenu Zgornjesavinjski zdravslveni dom Mozirje, imamo sedež v Nazarjah, vendar nismo last ne enih ne drugih. Če želimo sedež še formalno registrirati, potrebujemo soglasje vseh občin - ustanoviteljic. Tega smo tudi dobili razen Občine Mozirje. Nismo za selitev zdravstvenega doma v Mozirje, predvsem zaradi tega, ker se nam zdi rešitev s prizidkom v Nazarjah cenejša in boljša za vse uporabnike.« Marija Lebar NOVA PRAVILA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Spremembe obveznega zavarovanja podjetnikov Sredi februarja so stopile v veljavo spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ki med drugim spreminjajo pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, in za lastnike zasebnih podjetij. Novi Pravilnik OZZ določa širšo definicija »edini in glavni poklic«, ki določa, da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot edini pok- lic, če niso v delovnem razmerju s polnim delovnim časom oziroma kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Takšna opredelitev pomeni razširitev kroga obvezno zdravslveno zavarovanih oseb iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti. Obveznost zdravstvenega zavarovanja bo zatorej nastopila tudi v primerih, kote osebe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavar- ovanju ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, in sicer če so: na šolanju ali v delovnem razmerju za več kot polovico vendar manj kot polni delovni čas in ne bodo obvezno pokojninsko ter invalidsko zavarovane iz naslova opravljanja samostojne gospodarske ali poklicne dejavnosti ali, če so uveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (odjava iz zavarovanja po 1. odstavku 18. člena ZPIZ-1). TG 0 (~ ŠMARTNO OB PAKI Položen temeljni kamen za Projekt Mozirje V Šmartnem ob Paki so ob tamkajšnji osnovni šoli tretji četrtek v februarju pripravili slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za izgradnjo kanalizacijskega sistema. Tega bodo gradili v občinah Šmartno ob Paki in Rečica ob Savinji. Investicija je del celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje. Za čiščenje povodja Savinjeje pripravljenih pet projektov, med njimi tudi Projekt Mozirje. Nosilka projekta, ki bo delno narejen tudi všmartnem ob Paki,je rečiška občina, zato sta kamen položila župana Šmartnega in Rečice, Alojz Podgoršek in Vinko Jeraj. Dolžina kanalizacijskega omrežja v obeh občinah znaša nekaj več kot TRETJA RAZVOJNA OS Odbor za razvoj SAŠA regije ponovao o trasi hitre ceste pričani, da je trasa Velenje-Šen-trupert pravi izbor. Ta povezava v precejšnji meri odgovarja na prometne zagate Velenja. Tako so se odločili tudi strokovnjaki, ki so traso tretje razvojne osi umeščali v prostor. Menimo, da mora o poteku trase tudi v prihodnje odločati stroka in ne različne interesne skupine. Minister za promet dr. Patrick Vlačič je za Radio Slovenija dejal, da je potrebno ponovno odpreti debato o poteku 3. razvojne osi. Po njegovem mora biti debata odprta, vendar ne predolga, da se izgradnja ne bo še bolj odmikala. Vidi se, da se nekatera območja bolj razvijajo, medtem ko druga, odmaknjena od prometnih povezav zaostajajo, pravi minister. Po njegovem ni nujno, da bi obveljala katera od sedanjih variant, to je vzhodna, srednja ali zahodna. V vsakem primeru je za Velenje in širšo regijo tretja razvojna os nujno potrebna čim prej. Dlje ko bomo razpravljali, bolj se bo odmikal pričetek gradnje. Sprejetje načrta leta 2011 je z vidika naše občine, prebivalcev, gospodarskih družb in širšega območja enostavno prepozno.« Marija Lebar 0 V sredo, 25. februarja, bo v velenjskem centru Nova na pobudo Odbora za razvoj SAŠA regije in v sodelovanju z Mestno občino Velenje srečanje na temo umeščanja hitre ceste tretje razvojne osi v tukajšnji prostor. Na srečanje so vabljeni tudi predstavniki širše regije, ki so se v zadnjem času vključevali v razprave o primernosti izbrane variante. Vlada Republike Slovenije je 15. septembra 2008 na korespondenčni seji sprejela Sklep o začetku priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto na odseku tretje razvojne osi F2 - od Velenja do avtoceste Al s prik- ljučkom v Šentrupertu. Po terminskem pianu je okvirni rokza sprejem uredbe o DPN za severni del začetek leta 2011. Ker se ponovno pojavljajo razprave o primernosti sprejete trase tretje razvojne osi, bodo na srečanju predstavnikov gospodarstva, lokalnih skupnosti in poslancev SAŠA regije nosilci DPN predstavili postopek izvedbe in ovire pri načrtovanju izvedb le tega. Ponovno bodo na kratko podali razloge za izbrano traso. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je pred kratkim izjavil, da bo tretja razvojna os prinesla veliko koristi Velenju, celotni Šaleški Srečko Meh: »Menimo, da mora o poteku trase tudi v prihodnje odločati stroka in ne različne interesne skupine.« (foto: Marija Lebar) dolini, Zgornji Savinjski dolini in Koroški. »Povezala bo in odprla do sedaj zapostavljena območja naše države. Posledično bo prinesla tudi nov zagon gospodarskemu razvoju, ohranila delovna mesta, nenazadnje pa bo prispevala tudi k večji prometni varnosti. Želimo si, da bi nova cesta preprečila oziroma vsaj zmanjšala število nesreč z najhujšimi posledicami, predvsem tistih s smrtim izidom, ki so na obstoječi cestni povezavi Velenje-Arja vas zelo pogoste. Prav zaradi tega smo v Velenju pre- OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Popis nepremičnega premoženja Na nedavni seji so rečiški svetniki med drugim obravnavali nekatere ponudbe za odkup zemljišč, ki so v lasti občine. Ob tem so se vprašali, kakšno je stanje na tem področju v občini. Svetnik Milan Ca-jner je zato podal pobudo, naj se napravi pregledna karta vseh občinskih zemljišč. Ugotovi naj se tudi, za kakšen namen se uporabljajo, kdo jih uporablja in, ali se od zemljišča plačuje najemnina. Pregled naj vsebuje tudi podatke o parcelni številki, velikosti in katastrski občini. Z omenjenimi podatki se bodo svetniki seznanili na eni od prihodnjih sej. Marija Lebar tri kilometre, vrednost investicije, ki naj bi jo pokrile Evropska unija iz kohezijskih skladov, država in lokalni skupnosti, je skoraj 650 ti- soč evrov. Dela naj bi bila v občini Rečica ob Savinji zaključena konec letošnjega oktobra. Projekt Mozirje bo izboljšal kakov- Temeljni kamen sta položila župana Alojz Podgoršek (drugi z leve) in Vinko Jeraj (tretji z leve) (foto: Marija Sukalo) ost bivanja v naseljih Varpolje, Nizka in Spodnja Rečica, kakovost pitne vode in zdravstveno stanje prebivalcev. Na ta način bodo po mnenju župana Jeraja zaščiteni naravni viri. Končni namen projekta pa je po Jerajevem zatrjevanju vzpostavitev celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na povodju Savinje. Z njim bodo doseženi cilji iz Nacionalnega programa varstva okolja na področju politike varstva voda. Marija Šukalo JAVNI SEKTOR IN VARČEVALNI UKREPI Bodo v javnem sektorju varčevali ali tudi odpuščali? Medtem ko je zasebni sektor že močno zašel v recesijo, začenja prvo grenkobo krize okušati tudi javni sektor. Med vlado in različnimi sindikati potekajo pogajanja o varčevanju »na račun«javnega sektorja, kar je vsekakor bilo pričakovati in je tudi pravilno glede na trenutne razmere. Težava je le v tem, da vlada pozablja, sindikati pa prav tako, da javni sektor niso le kadri s plačami nad 40 plačnim razredom, ampak tudi uslužbenci, ki prejemajo petsto ali manj evrov. POVEČANJE PLAČ NESPREJEMLJIVO Pogajanja, ki so bila ob zaključku redakcije še v teku, se dotikajo tako izplačila regresa, ki naj bi sicer sedaj po nekaterih napovedih vendarle ostal enak kot lani, kottretjega dela dviga plač za odpravo plačnih nesorazmerij, ki naj bi bil preložen na t. januar 2010. Predvsem gospodarstveniki zasebnega sektorja so trenutne razmere uporabili za močan napad na sektor, ki je namenjen javni koristi, moti jih predvsem Virantova reforma. Taje prišla v najbolj neprimernem trenutku v zadnjem desetletju, poleg tega podkrepljena s številnimi anomalijami, predvsem v zdravstvu. Zakaj bi naj ljudje ne verjeli mag. Janezu Ženi, svetovalcu za organiziranost poslovanja in plačne sisteme, ki v enem izmed slovenskih dnevnikov trdi, daje povečanje plač v javnem sektorju (obljube o povečanju le-teh se vlečejo že desetletje in več) glede na trenutno situacijo nesprejemljivo. Takšno prepričanjez njim seveda deli tudi vlada, nenazadnje tudi sindikati, saj so na preložen dvig plač vjavnem sektorju pristali. Kot je bilo slišati iz vladnih vrst, bi v nasprotnem primeru sledila odpuščanja zaposlenih vjavnem sektorju. Povsem razumljivo je, da varčevalni ukrepi padejo tudi na javni sektor, vendar poznavalci razmer opozarjajo, da številni gospodarstveniki in vladni svetovalci žel- noruuau grants ^ eea'V grants OBČINA SOLČAVA Solčava 16, 3335 Solčava Tel 6 fax : 03 839 27 50 & 03 839 27 55 e mail: obcina@solcava.si, www.solcava.si OBČINA SOLČAVA objavlja Javni natečaj za izbor ponudnika gostinsko turističnih storitev v novem objektu Rinka v Solčavi za dolgoročno obdobje desetih let (2011-2021) z možnostjo podaljšanja. Namen javnega natečaja je izbor ponudnika z najkakovostnejšim programom in najugodnejšo ponudbo za izvajanje gostinsko - turističnih storitev v Rinki. Informacije o javnem natečaju (pogoji, merila in navodila) so dostopne na spletni strani Občine Solčava, www.solcava.si/razpisi in na sedežu Občine Solčava. Javni poziv je odprt do 13.3.2008 do 11.00 ure. Dodatne informacije in kontaktni osebi: Občina Solčava, Solčava 16, 3335 Solčava - Alojz Lipnik, župan Občine Solčava - Albina Štiftar, svetovalka lil Tel.: 03 839 27 50 Fax.: 03 839 27 55 e-mail: obcina@solcava.si ijo varčevati predvsem na račun malega človeka, tu pa manevrskega prostora že sedaj ni več. VEDNO OB NEPRIMERNEM ČASU V ciljih ob pripravi novega plačnega sistema vjavnem sektorju so njegovi snovatelji zapisali, »da je edino moralno in sprejemljivo, da se plače vjavnem sektorju uskladijo s tistimi v gospodarstvu«. Ker so plače navadnih delavcev v gospodarstvu praktično na minimalni ravni, je torej po mnenju teh strokovnjakov edino pravilno, da se temu prilagodijo tudi plače javnega sektorja. Razmišljanj, da bi se plače zasebnega sektorja prilagodile tistim višjim izjavnega sektorja in ne obratno, seveda ni slišati. Za to trenutno ni primeren čas. Kot že tolikokrat prej ne. Tatiana Golob Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje: »Danes ni nobenega dvoma, da bo ustrezen dei teže, ki jo povzroča gospodarska kriza, nosil tudi javni sektor. Med 30 varčevalnimi ukrepi, ki jihje sprejela vladaje vsakomurjasno, da se bodo še kako dotaknili tudi javnega sektorja na lokalnem nivoju. Tega se zaposleni v tem sektorju tudi dobro zavedamo in smo na to tudi pripravljeni. Upam, da bo negotovosti manj po podpisu dogovora med predstavniki delodajalca in sindikata javnega sektorja. Negotovost že sama po sebi ne prinaša nič dobrega, še posebno, ker se stopnjuje v izredno zapletenih gospodarskih, pa tudi političnih okoliščinah. Z odpravo plačnih nesorazmerij je bil velik dei tudi ali pa zlasti delavcev javnega sektorja državnih organov na lokalnem nivoju krepko razočaran. Ob prevedbah plač so se pojavile številne anomalije, ki niso vredne besedne zveze - odprava nesorazmerij. V javnosti se žal večkrat nekritično ponuja primerjava plač zdravnikov in sodnikov, ki se poenostavlja in posplošuje tudi za preostale delavce javnega sektorja. Skratka, gre za nesrečni splet okoliščin, ki bi ob vseh resnih težavah v gospodarstvu kaj lahko načela sorazmernost in vzdržnost med javnim in zasebnim sektorjem. Z vsem dolžnim spoštovanjem do tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, sem prepričan, da se bodo tudi na področju vladnih varčevalnih ukrepov, s tem pa tudi plač vjavnem sektorju, vzpostavila ravnovesja, ki bodo vzdržna in razumna do ustvarjene produktivnosti.« Tatiana Golob OBVEŠČAMO vse svoje poslovne stranke in druge zainteresirane osebe, da je podjetje MVM SERVIS Vinko Matjaž s.p., Na trgu 28, 3330 Mozirje, davč. št. SI71696032, decembra 2008 začelo postopek za preoblikovanje oz. prenos imenovanega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, ki se bo zaključil predvidoma do konca marca 2009, in sicer s sklepom pristojnega sodišča o prenosu podjetja na novo družbo. Naročnik oglasa: MVM servis Vinko Matjaž s.p., Na trgu 28,3330 Mozirje LICITACIJA VREDNEJŠIH LESNIH SORTIMENTOV V SLOVENJ GRADCU Zgornjesavinjski les je dragocen! Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije sta letos organizirali že tretjo licitacijo vrednega lesa, na katero lastniki gozdov pošljejo najkvalitetnejši in najvrednejši les. Na licitaciji je sodelovalo 107 lastnikov, ki so pripeljali 824 kosov vrednega lesa. Vsak hlod je izmerjen in oštevilčen. Licitira se vsak hlod posebej tako, da kupci po ogledu lesa oddajo pismeno ponudbo za hlode, kijih zanimajo. Čeprav so lastniki gozdov letos na licitacijo pripeljali najmanj iesa v teh treh letih, je bila licitacija uspešna. Kupci so oddali ponudbe za 594 hlodov, povprečna vrednost prodanega lesa pa je bila 311 evrov/ m3. Kako se je licitacija »prijela« in kako tak način prodaje najvrednejšega lesa pomaga k ovrednotenju le-tega, povedo že podatki o povprečnih cenah in cenah najvrednejših hlodov v teh treh letih. Na prvi licitaciji, leta 2007je bila povprečna cena prodanega lesa 183 evrov/ m3, lani 280 in kot rečeno, letos 311. Najvrednejši hlod je bil leta 2007 prodan za 1.371 evrov/m3, lani za 2.913 in letos za 3.530. vrednejši od 500 evrov/m3, najdragocenejši je »dosegel« 22. mesto med najdražjimi. Najdražja češnja je bila letos šele na 32. mestu po vrednosti, dosegla je 818 evrov/m3. Med najdražjimi so bili še po en hlod breka, hruške, hrasta in dva smrekova hloda. Kot smo zapisali že v prejšnji številki, je najvišjo ceno na enoto mere dosegel javor rebraš, ki gaje na licitacijo poslal Anton Ermenc iz Gornjega Grada. Da seje udeležil licitacije, ima največ zaslug revirni gozdar Franci Strmšek. »Že pri prvi licitaciji me je nagovarjal, naj posekam ta javor in ga peljem v Slovenj Gradec. Odločil sem se šele letos. Posekal sem še en javor, ki mi gaje prav tako odkazal Franci in dodal še eno hruško. Skupaj sem na licitacijo poslal 5,95 m3 lesa, od tega sedem hlodov javorja in tri hlode hruške. »Tisti, ki ga je tako drago plačal, je že vedel zakaj,« je bil najbolj pogost stavek obiskovalcev, ob ogledu dragocenih hlodov (foto: Marijan Denša) Najbolj iskanje bil kvaliteten gorski javor. Od 61 najdražjih hlodov, tistih, ki so bili prodani za vsaj 500 evrov/m3, je bilo kar 41 hlodov javorja. Sledi mu oreh s šestimi hlodi. Presenetljivo visoke cene so letos dosegli kostanji, štirje hlodi so bili Prodal sem 3,52 m3 javorja. Z izkupičkom sem zelo zadovoljen,« je dejal presrečni in tudi ponosni lastnik najdragocenejšega lesa, kije bil letos prodan v Slovenj Gradcu. Kako bi ne bil zadovoljen. Že sam najdražji hlod je vreden ogromno. Lastnik gozda Anton Ermenc (levo) in revirni gozdar Franci Strmšek ob enem od panjev dragocenega javorja (foto: Marijan Denša) Njegova cena, 3.530 evrov/m3 pomeni, da je vsak kubični decimeter lesa, torej kocka s stranico 10 cm, vreden 3,53 evra. Tako dragemu lesu bo moral kupec vsekakor dodati veliko znanja in dela. Čeprav je na licitaciji prodal samo štiri hlode javorja, je vsekakor zaslužil veliko več, kot če bi les prodal po redni poti. Poleg najdražjega hloda na licitaciji je še z enim hlodom dosegel zelo visoko ceno, štirinajsto po vrsti, pa tudi ostala dva sta bila vredna več, kot ob kamionski cesti. Poleg tega bo organizator poskusil prodati kupcem tudi preostali les. Nenazadnje je to v njegovem interesu. Za vsak prodan kubični meter lesa, kije vreden več kot400 evrov, plača prodajalec 20 evrov/m3 manipulativnih stroškov za les, vreden do 400 evrov/m3 pa 12 evrov. Zato računa, da bo na koncu prodal ves les. »Nisem verjel, da bom za les iztržil toliko. Res so mi že prej posamezni kupci ponujali za najvrednejši kos kar veliko, a še zdaleč ne toliko, kot sem dobil sedaj. Ta hlod je enakovreden polovici iztržka našega letnega poseka. Očitno imamov naših gozdovih dragocen les, samo poiskati ga moramo,« je še dejal Ermenc. »Žal smo za rok, do katerega morajo lastniki pripraviti les za licitacijo, izvedeli zelo pozno, drugače bi bilo prodajalcev iz Gornjega Grada zagotovo več,« je dejal Franci Strmšek, ki je tudi vodja krajevne enote Gornji Grad ZGS. »Ni vseeno, katere vrste drevja pošlje lastnik na licitacijo. Dobro se proda ves res kvaliteten les, vseeno pa praktično vsa tri leta nosi zastavo gorski javor, ki mu sledijo oreh, češnja, hrast in hruška, pa tudi brek.« Še višjo ceno je slovenski les dosegel na dražbi v Grosswilfersdorfu pri Gradcu v Avstriji. Za gorski javor je lastnik dobil 6.840 ev-rov/m3 lesa. Hlod je meril 1,45 m3, tako da je bil vreden skoraj 10.000 evrov. Skupaj so iz Gornjega Grada na licitacijo peljali 11 m3 lesa listavcev, s cenami so bili zelo zadovoljni. Prav tako v Nazarjah, kjer so za licitacijo pripravili 14 m3 lesa gorskega javorja in češnje. V povprečju so lastniki gozdov za svoj les iztržili po 400 evrov/ m3. To pomeni, daje bil les iz naših gozdov prodan za precej višjo ceno od povprečja. Čeprav v območju prevladuje smreka, rastejo v naših gozdovih tudi visoko vredni listavci. Marijan Denša OBČINA GORNJI GRAD Trenutno zamrznjeni dogovori s Probanko o poroštvu Znano je, daje Družba za oskrbo stoplotno energijo Engo iz Gornjega Grada zaradi slabega poslovanja odšla v stečaj, občina kot lastnica družbe pa je bila porok pri najemanju kreditov pri Probanki. Občina obveznosti ne more poravnati, zato so stekli dogovori, ki jih vodi odvetnik Andrej Turk. Trenutno je dosežena zamrznitev postopka dogovarjanja pri Probanki. Turk je prepričan, da bo glede na vse pravne postopke, ki so bili do sedaj izvedeni, občina težko razdrla pogodbo o poroštvu. Na potezi je Probanka, ki naj bi podala ponud- bo o višini poravnave. Po Turkovem mnenju gornjegrajska občina brez pomoči države ne bo mogla izpolniti svoje finančne obveznosti, zato je bil organiziran tudi sestanek na finančnem ministrstvu. Na njem je bila dana pobuda za uradno razlago o tem, ali so bila ta poroštva pravilna. Postopek bo še dolgotrajen, izid pa ni možno napovedati, zato so svetniki pooblastili župana Stanka Ogradijo, da še naprej vodi vse postopke dogovarjanja. Marija Sukalo ZAVOD ZA TKŠM MOZIRJE Direktorica ponudila svoj odstop Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirjeje bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma. Za prvo direktorico je bila na javnem razpisu izbrana Biserka Povše Tašič, ki seje dela lotila z vso resnostjo, pred dvema tednoma pa je na seji sveta zavoda ponudila svoj odstop. Direktorica si je vzela pravico, da k svoji odločitvi ne daje obrazložitve. Zaprosila je tudi za skrajšanje odpovednega roka iz petih na dva in pol meseca. Člani sveta so njeno odločitev soglasno sprejeli in potrdili tudi njeno zahtevo po skrajšanju odpovednega roka. Po krajšem pos- vetu so na mesto v.d. direktorice imenovali zaposleno v zavodu Heleno Žagar. Mandat soji podelili za dobo šestih mesecev. Tako bo na tem mestu od 1. maja dol. decembra letos. Do konca mandata mora pripraviti izvedbo javnega razpisa za imenovanje novega direktorja oziroma direktorice. Imenovana mora do naslednje seje sveta zavoda pripraviti tudi vizijo vodenja in ukrepe, ki jih namerava izvesti v vidu vzpostavitve boljšega sodelovanja zavoda z občinskimi društvi, Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD Sprejeli poročilo nadzornega odbora Gornjegrajski svetniki so na zadnji seji obravnavali poročilo nadzornega odbora. Tega je podala novoizvoljena predsednica Ana Kaker, ki je zamenjala Manco Žerovnik. Odbor je v preteklem letu opravil pet sej in o svojem delu obveščal župana in občinski svet. Kaker-jeva je poudarila, daje bil nadzor opravljen tako na proračunu občine kot njegovem rebalansu. V prvem polletju so pregledali tudi poslovanje osnovne šole in Komunale, žal pa nadzor nad poslovanju Enga in Zavoda za pospeševanje turizma ni bil opravljen. Opravljen je biltudi polletni nadzor na porabi proračunskih sredstev. V preteklem letu so po besedah predsednice nadzornega odbora razrešili številne nejasnosti in dileme, kar bo dobra iztočnica za delo v prihodnjem obdobju. Svetniki so se pohvalno izrazili o delu Kakerjeve in odbora, saj do sedaj tako izčrpnega poročila niso dobili in so ga posledično enoglasno sprejeli. Marija Sukalo PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Predavanje Marjete Keršič Svetel Odsek za varstvo gorske narave gornjegrajskega planinskega društva bo v soboto, 28. februarja, ob 19. uri v gornjegrajskem kulturnem domu organiziral predavanje Marjete Keršič Svetel -»Možnosti trajnostnega razvoja zavarovanih območij v alpskem prostoru«. Predavanje se organizira v skladu s pobudami in sklepi o Menini, sprejetimi v predpretek- lem letu. Takrat je bilo sklenjeno, da se nadaljnje aktivnosti odvijajo v smeri razglasitve zavarovanega območja (krajinski park), pri čemer je treba vključiti k sodelovanju lastnike zemljišč in zainteresirano javnost, v kolikor so njihovi interesi v skladu z uravnoteženo rabo prostora. Štefi Sem jO leti ... MOZIRJE - EVROPSKO KARNEVALSKO MESTO Prvi zapis o pustnih šegah in običajih v Mozirju sega v leto 1891- Izvirni običaji, kot je okolofiranje, prevzem trške oblasti, šlihtanje gospodarstva in kremiranje rajnega Pusta so avtentični običaji prvega zapisa. Tudi letos je Pust stopil naveliko sceno na debeli četrtek, ko je pustni župan Aleksandru Videčniku podelil trške pravice. Pomemben dogodek se je obeležil tudi na sam pustni torek, ko je na mozirskem trgu sledila uradna proglasitev Mozirja za evropsko karnevalsko mesto. To je prav gotovo velik mejnik v zgodovini Pusta Mozirskega, pomemben za vse Mozirjane in tudi širše. 20 leti ... VIŠJA ZAPOSLENOST V NAŠI DOLINI V letošnjem letu naše delovne organizacije načrtujejo za 2,3 odstotka višjo zaposlenost. Po mnenju strokovnjakov Skupnosti za zaposlovanje pa je odstotek občutno previsok, ker vodi k ekstenzivnemu zaposlovanju. Najbolj sprejemljiva naj bi bila ničelna rast, kar enostavno pomeni, da naj bi se zaposlilo toliko novih kadrov, kolikor bi bilo dosedanjih delovnih mest izpraznjenih. Sicer pa so v tem trenutku v naši občini sto trije ljudje brezposelni. W\^ed 3 O leti ... LUČANI NE BOMO PLAVALI! Po izjavi nekega inženirja glede bodočih možnosti reševanja sušnih prilik v Sloveniji, so občani Luč in okolice postali pozorni na to, kar je bilo takrat povedanega v televizijskem dnevniku. Rečeno je bilo, da se med drugimi rešitvami predvideva zajezitev Lučnice. Da je to razburilo duhove v prizadetih krajih, je več kot jasno. Zato so pristojni v Lučah sklicali zbor občanov, na katerem naj bi strokovnjaki pojasnili vse v zvezi s predvidevanji okoli reševanja vodne problematike na območju Lučnice in Savinje. Izkazalo se je, da gre za zelo dolgoročna načrtovanja, zato razlogi za razburjenje odpadejo. Na zidu šole, kjer je bil sestanek, smo videli nekaj parol, ki so naznan-jale, da se krajani ne strinjajo z rešitvami, ki niso bile skupno dogovorjene. Na eni od teh je pisalo: »Lučani ne bomo plavali!« Zgovorno in duhovito. Pripravila Tatiana Golob Oglasi _______ vaš računalnik popravijo kar najhitreje. Po dogovoru vas obiščejo tudi doma ali v vašem podjetju. Trgovina na Ljubnem je med tednom odprta med 8.30 in 12.00 ter 14.00 in 18.00 uro, v sobotah pa v dopoldanskem času med 8.30 in 12.00 uro. Prijazen prodajalec Robi vam bo z veseljem svetoval pri izbiri in nakupu ali pa vam kar najhitreje popravil računalnik. Če pa želite le kakšne informacije, jih lahko dobite na telefonski številki 5841 -970. Štefi Sem TRGOVINA F10 ODSLEJ TUDI NA LJUBNEM OB SAVINJI Vse za računalnike v novi trgovini Ljubno ob Savinji je od tega meseca dalje bogatejše še za eno trgovino, to je trgovina F10. Nahaja se v prostorih bivše trafike na Placu. Podjetje F10 se že pet let ukvarja z prodajo in servisom računalnikov in trgovina na Ljubnem je poleg trgovine v Mozirju že njihova druga. V prodajalni na Ljubnem ob Savinji si lahko izberete računalnik po svoji želji, saj se prilagajajo kupcem in njihovim željam. Predvsem se v zadnjem času veča zanimanje za prenosnike. Najbolj cenjeni znamki pri prenosnikih sta HP in Toshiba. Hkrati z prenosnikom si lahko izberete tudi torbico zanj. Poleg računalnika si lahko izberete tudi monitor od 17" do 24", tiskalnik ali multi-funkcijsko napravo, zvočnike, spletno kamero, mikrofon, DVD predvajalnik, MP3 predvajalnik, kartuše in tonerje, miške ter razne kable. Na policah se najdejo tudi vedno nepogrešljivi USB ključi, foto papir in mikro kartice za telefon, ter prazni kot so router, USB brezžične mrežne CD-ji in DVD-ji in filmi na DVD. kartice, napajalnike in prednapeto- Poleg že izbranih računalniških stno zaščito za vaš računalnik. V trgovini F10 na Ljubnem ob Savinji vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri in nakupu ali pa vam kar najhitreje popravili računalnik (foto: Štefi Sem) igric vam po naročilu dobavijo tudi takšne, ki jih želite sami. V svojem prodajnem programu vam nudijo pripomočke za brezžični internet, Artikle, ki jih v trgovini nimajo na zalogi, naročijo in dobavijo v najkrajšem možnem času. Poleg nakupa lahko koristite tudi usluge servisa. Tam vam /M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI d.o.o. PE Nizka, Nizka 21 3332 Rečica ob Savinji PE Velenje, Črnova 33b, 3320 Velenje Cenjene stranke obveščamo, da bomo v soboto, 28. februarja 2009, odprli nov center za tehnične preglede v Črnovi pri Velenju. V novem centru Vam bomo nudili širok spekter storitev: - Tehnični pregledi motornih in priklopnih vozil do 3.5 t - Registracija vozil za vse upravne enote v Sloveniji - Odjave vozil iz prometa - Izdaje registrskih tablic - Sklepanje avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic-Slovenica - Upravne overitve podpisov - Prevzem vozil v razgradnjo Delovni čas: od 8. do 17. ure sobota od. 8 do 12. ure telefon 03/897-61-05^ Hkrati Vas obveščamo, da imamo nov delovni čas na tehničnih pregledih v Nizki: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure __ Spletna stran: http://www.am-miklavc.com telefon 03/838-80-90 Naročnik objave: Sašo Jeraj s.p., Savinjska cesta 24,3330 Mozirje Z OTVORITVE RAZSTAVE GRAFIK VLADIMIRJA MAKUCA »Zemljevidi črt za hieroglif sveta« Grafik in slikar Vladimir Makuc (prvi z leve) je eden najbolj razpoznavnih slovenskih likovnih umetnikov (foto: AG) Naslov je metafora s katero je profesor doktor Jožef Muhovič naslovil predstavitev grafika in slikarja Vladimirja Makuca, enega najbolj razpoznavnih slovenskih likovnih umetnikov, kije za svoje delo prejel pomembne domače in mednarodne nagrade. V avli osnovne šole Rečica ob Savinji je na Valentinovo z ljubitelji umetnosti podelil veselje, ker ugledni likovni ustvarjalec razstavlja v njegovem domačem kraju. Prepoznaven in vznemirljivo samosvoj je likovni svet Vladimirja Makuca. Značaj s poenostavljenimi črtami upodobljenih likov, znamenj in rokopisov razkriva med drugim po Muhoviču »tako smisel za preprostost kot smisel za poglobitev«. Motivno je vezan na kraško krajino, ki je v umetniku vzbudila močan vtis z vedno znova zani- V JAKIJEVI HIŠI V NAZARJAH V mesecu kulture so v nazorskem kulturnem društvu pripravili pregledno razstavo del akademskega slikarja Alojza Zavolovška. V Jakijevi hiši, kjer so si umetnikova dela ogledali številni njegovi prijatelji, je razstavo sredi februarja odprl župan občine Nazarje Ivan Purnat. O ustvarjalnem delu Mozirjana, ki bo letos dopolnil osem desetletij, je spregovorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Šajnova je prepričana, daje Zavo-lovšku domače okolje Zgornje Savinjske doline vselej znova odpiralo pot do njemu lastnih ustvarjalnih zamisli. V njem je našel motive, kat- mivo »morfologijo hiš, skrbno zloženih kamnitih ograj, ljudi, ptic in delovnih živali«. Iz kraškega sveta je izšel (Makuc se je rodil v Solkanu pri Gorici) in vanj se ere je v posameznih obdobjih, ozirajoč se tudi na njihovo vsebino in sporočilnost, različno likovno-formalno raziskoval. Po besedah zgodovinarke seje umetnik na dolgi ustvarjalni poti sprehajal od realizma do abstrakcije in se iz občega zunanjega sveta umikal v intimo svoje notranjosti. Pri tem so v mozaiku njegovega slikarskega zanimanja imele posebno mesto slike iz osemdesetih let preteklega stoletja. Te poznavalci opredeljujejo kot sestavljanke jasno artikuliranih, bolj ali manj geometrijsko naglašenih oblik, pri katerih stopajo v ospredje čiste barvne ploskve. je vračal zaradi narave svojega dela (precej časa je preživel v Hrastovljah kot kopist svetovno znanih fresk). Kraško zemljo je »ponesel s seboj v urbano okolje modernega sveta, da V Šaleških horizontalah se te oblike vsebinsko definirajo in se spremenijo v slikarjev širok pogled na dolino. V likovnih zapisih Savinje se slikar odloča za ekspresivne poudarke. Reka ponika v materialno snovnost barve, teče in se vrtinči ter ima življenje in sporočilnost barv. Na motivu arhitekturne dediščine enega samega kozolca z Rečice ob Savinji je likovni ustvarjalec stkal brezštevilne likovne variacije. Oblikoval ga bi z likovnimi sredstvi - kot nekakšen biblijski glas vpijočega v puščavi - iz nje vtehnizirani svet klical intenzivna občutja«, je razložil profesor Muhovič. Konkretna doživetja in občutja pa postanejo podobe slehernega človeškega občutja - silne življenjske moči, hrepenenja in želje po svobodi. Na grafičnih listih se tako gledalcu za spraskano kopreno črt in oblik izrisuje svet, v katerem je človek še imel prvinski stik z naravo. Na prireditvi, ki jo je organiziralo Kulturno-umetniško društvo Utrip, je zaigral kvartet saksofonov Glasbene šole Velenje. Mladi glasbeniki so prisotnim pomagali vstopiti v skrivnostni svet likovnega umetnika Vladimirja Makuca. Razstavo je v mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini odprl župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. Andreja Gumzej je v sliko z zavidljivo likovno energijo, v kateri sta skriti moč in sporočilnost. Po Stibilj Šajnovi Zavolovšek arhitekturne elemente kozolca spreminja v karakterno močne in prepričljive potege čopiča s trdno kompozicijsko nosilnostjo. Razstavo, ki bo na ogled vse do 15. marca, so s kulturnim programom obogatili učenci Glasbene in Osnovne šole Nazarje. Marija Šukalo ODPRTA PREGLEDNA RAZSTAVA ALOJZA ZAVOLOVŠKA Od realizma do abstrakcije OBČINA SOLČAVA Stara nova Rinka Pod donacijo Norveškega finančnega mehanizma so v občini Solčava v letu 2009 začeli s projektom Stara nova Rinka. Letos bodo stavbo Rinke porušili in zgradili nov objekt, namenjen več dejavnostim. Z rušenjem sedanje stavbe naj bi končali v pomladanskih mesecih, nova zgradba pa naj bi bila postav- ljena do poletja. Nov objekt bo namenjen izvajanju javne turistične dejavnosti in zanj predvidevajo tudi dejavnosti gostinskih in turističnih storitev, kot so eko kavarna, trgovina izdelkov lokalnega okolja, ponudba turističnih dogodkov in prireditev. Marija Lebar Otvoritvi razstave so prisostvovali številni prijatelji akademskega slikarja Alojza Zavolovška (v sredini) (foto: Marija Šukalo) KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Jamrajočemu profesorju Janezu Krivicu je čistilko Marijo v hišo pripeljala bivša žena, saj bi jo rada z njim poročila (foto: Franjo Atelšek) Člani ljubenskega kulturnega društva so v okviru meseca kulture na oder domačega kulturnega hrama postavili Partljičevo komedijo Krivica boli. Gledališki naturščiki so v režiji kulturne delavke Urše Solars svojim pristnim nastopom zopet dvakrat napolnili dvorano prosvetnega doma. Celotno dogajanje komedije je postavljeno v malomeščansko stanovanje upokojenega profesorja Janeza Krivica, ki ga je upodobil domači igralec Luka Budna. Gospod Krivic kar naprej tarna, kako se mu na vsakem koraku godi krivica. Moti ga pravzaprav vse; najprej to, da ga je zapustila žena in odšla s hiperpotent-nim južnjaškim nogometnim trenerjem, založbe ne tiskajo njegovih del, eminentni intelektualci ga ne povabijo v svoje vrste, skratka po njegovem se mu vsakodnevno in na vseh področjih godi krivica. V svoji osamljenosti večkrat kliče svojo bivšo ženo in preko telefona uprizarja samomore, kar počne tudi svojemu želenemu založniku svojih na žalost neobjavljenih literarnih del. Da je zmešnjava popolna, mu biv- ša žena v hišo pripelje čistilko, ki bi jo rada z njim celo omožila. Zapleti pač, ki gledalcev v dvorani niso pus- tili ravnodušnih, za kar so poskrbeli tudi ostali trije akterji gledališke predstave. Vlogo čistilke Marije in nesojene žene razočaranega profesorja je v pristni preproščini vedno vedre in optimistične snažilke odigrala Polona Rihter. Vesno, nekdanjo ženo »ubogega« profesorja je upodobila Ana Napotnik-gledalcem ševživem spominu iz lanske vloge v komediji Čaj za dve - vendartokraf v povsem drugačni vlogi fine mestne dame. Za malojužnjaškega pridiha pa je poskrbel četrti akter Partljičevega dela, igralec Dejan Ugovšek, kije upodobil bahavega in vedno nepotešenega ženskarja, za povrh okuženega še z nogometom, Ljubomirja Topiča. S Krivico boli so ljubenski gledališčniki ponovno prepričali občin-slvo, da je vredno zaupati domači spontanosti. Tudi tokrat so bili igralci nagrajeni z zadovoljnimi obrazi gledalcev, predvsem pa s sproščenim smehom in aplavzi. Franjo Atelšek KULTURNO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Prireditev Zapoj z menoj v pravem pomenu besede Na pustno soboto zvečer so v dvorani kulturnega doma v Novi Štifti pripravili glasbeno prireditev, ki so jo poimenovali Zapoj z menoj, in dosegli svoj namen. Ob narodnih in ponarodelih pesmih je namreč z nastopajočimi zapela tudi publika. Za obilico smeha in zabave je pustni soboti primerno poskrbela Gelca iz Zavodnja, svoje čase dekla na eni izmed novoštiftnih kmetij, ki je z zbranimi poslušalci delila zabavne in smešne spomine na čase v Novi Štifti. Med nastopajočimi seje predstavil domači pevski zbor, ki so se mu pridružili domači godci, zapeli sta Novoštiftčanki Pepca in Kristina, ki pogosto nastopata tudi drugje po Sloveniji. Za dobro voljo je poskrbel še domačin Toni iz dueta Mili Toni, ki poleg petja obvlada tudi humor. V goste so prišli Fantje treh vasi in družina Zavolovšek iz Bočne, katerim seje pridružila pevka Doris. Zavolovško- Novoštiftnim pevcem so se pridružili domači godci (foto: Štefi Sem) vi so poskrbeli, da so ob koncu prepevali tudi vsi poslušalci v dvorani in dali prireditvi pravo noto, kajti prijetno druženje nastopajočih in obiskovalcev seje namreč nadaljevalo še po prireditvi. Štefi Sem KANAL totalW ii pop 03« ' Na zalogi DVB-t sprejemniki za sprejem digitalnih zemeljskih programov! Brez dodatne naročnine! r f r Tel: 041/688 094 PRAŠNIKAR MIRO s.p. ELEKTROINSTALACIJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRO APARATOV IN NAPRAV NA TERENU VINARSKA V SOLČAVI Mladi vinarji po starih vinarskih poteh Pustna sobota na solčavskem je bila tudi letos v znamenju tradicionalne prireditve Vinarska 2009. Prireditev je kot vedno privabila številne domačine, ki so ponovno - kot se za zavedne Solčavane pač spodobi - napolnili dvorano v tamkajšnjem Zadružneku. Sobotni večer so letos popestrili tudi eminentni gostje, člani Pusta Mozirskega. Prišli pa so tudi gledalci od drugod, kijih pregled aktualnih dogodkov v stilu Vinarske vsako leto znova privabi v Solčavo. Za prikaz tekoče problematike z vseh področij življenja v kraju so poskrbeli mladi Solčavani. Hudomušno so pokazali na dogodke in probleme, ki pestijo prebivalce najmanjše zgornjesavinjske občine. Govora je bilo tudi o takšnih in drugačnih »vinskih« prijateljih, vendar vse v smislu dobronamernega pregovora: »V vinu je resnica«. Franjo Atelšek OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Poskočni ritmi in pustne dobrote Pretekli vikend so po naši dolini potekale številne maškarade. Medtem ko so lahko odrasli svojo norčavost izživeli v soboto, so najmlajši prišli na svoj račun v nedeljo. Tako so v Gornjem Gradu, Nazarjah, Mozirju in na Rečici ob Savinji plesali klovni princese, bajeslovna bitja, različne živali in junaki risank ter filmov. V Gornjem Gradu in Nazarjah so za zabavo poskrbeli članiturističnega društva, na Rečici pa so vlogo organizatorja prevzele vzgojiteljice iz vrtca ob pomoči gasilskega društva. Male in malo večje maske so se zabavale ob poskočnih ritmih različnih izvajalcev ter se mastile s pustnimi dobrotami. Marija Sukalo V Gornjem Gradu je maškare zabavala Irena Vrčkovnik (foto: Robi Škulj) V Mozirju: kakor oče tako sin (foto: CMS) Kekec Recice ob Savinji (foto: MS) Metuljčka, ujeta v Nazarjah (foto: VH) Mladi Solčavani so hudomušno pokazali na dogodke in probleme, ki pestijo prebivalce najmanjše zgornjesavinjske občine (foto: FA) LJUBENSKI PUST Otvoritev ceste Ljubenski pustje na Ljubnem ob Savinji končno poskrbel za otvoritev nove ceste v industrijsko cono. Cestna povezava, ki poteka od križišča na radmirskem polju do podjetja KLS in drugih poslovnih objektov na Lokah, je bila že ob »otvoritvi« deležna kar precej pripomb, vendar so pustnaki tudi za te že nakazali rešitev. Izgradnjo rondoja namreč, ki bo olajšal vključevanje tovornjakov s priklopniki na glavno cesto, pa tudi sicer so rondoji pravi hitvsodobni cestni infrastrukturi. Skromna slovesnostje potekala povsem v skladu z veljavnimi protokolarnimi standardi za takšne prireditve. Franjo Atelšek Cesto so najprej premerili pod budnim očesom miličnika (foto: FA) Pustni čas, ki mu pripisujejo veliko mero norosti, je za nami. Posebno dolg počitek bodo potrebovali mozirski pustnaki, ki so se letos zbrali že 118 leto zapored in poskrbeli za teden dni norčavosti, zabeljene s kančkom resnice. i Pustni vikend seje pričel s petkovim žurom za mlade. Sobotna maškarada je bila silno obiskana, maske izvirne in dobro skrivajoče lastnike pod njimi. Nedeljska maškarada je pripadla najmlajšim maškarcam. Vrla pustna bratovščina je na ta dan obiskala trške meje, razveselila podložne krajane in z milimi zvoki ansambla Boj se ga prinašala veselje in smeh. Na ponedeljek so se pustnaki podali na tradicionalno okol otiranje od hiše do hiše. Torek seje pričel s prevzemom občinske oblasti. Mozirski župan Ivan Suhoveršnikjim je slednjo prepustil s solzami vočeh in smehom na ustnicah. Po tem so se člani pustne srenje podali po Zgornji Savinjski dolini. Obiskali so občine in župane ter jim namenili marsikateri dober nasvet za premagovanje recesije. Popoldne je sledil veliki mednarodni karneval, ki seje prvič odvijal skozi prenovljeno trškojedro. Po prihodu oblastneževje mimohod pripravila kopica skupin Zupan Ivan Suhoveršnik (stoji) je pustnega župana Draga Poličnika (desno) nagovoril, da mu v času njegove vladavine znova napolni občinsko blagajno in mask. Najprej vrteški otroci in mozirski šolarji, za njimi še predstavniki OŠ Nazarje. Sledile so mažoretke iz Topolšice, člani Godbe Zgornje Savinjske doline. Iz Makedonije so prišle maske iz Kavadarcev in Strumice. Prišli so tudi iz Banja Luke in gostje iz bolgarskega Pirnika. Manjkal ni Dobovški Fašjenk, generali z Vranskega, Pust šoštanjski, Vrbovske šjme in najlepše maskirane skupine iz sobotne gala maškarade. Iz Lesc so prišli člani skupine Jaga baba d.o.o, iz Rovta pod Menino pa je priplesala skupina moskovskega Bolšoj teatra. Za čiste lopate so poskrbeli Lučani, za lekcijo pokanja z biči Gornjegrajci in za reševanje iz gondole Šmihelčani. Predstavili so se še člani skupine iz Pristave in srbske Vrnjačke Banje, karneval pa tradicionalno zaključili Koranti Demoni. Smrt Pusta je kot strela z jasnega še istega večera šinila med njegove oboževalce in posledično prinesla njegov pokop na pepelnično sredo. ^———i Tekst in fotografije: Benjamin Kanjir Člani Dobovškega Fašjenka so v vlogah Kozakov sredi mozirskega trga odplesali rusko Kalinko NLB® S)3 Banka regionalna gospodarska zbornica celje daI sistema Gospodarske zbornice Slovenije V času, ko se mnogi poslovni subjekti srečujete s težavami pri zagotavljanju virov financiranja, so zelo aktualne informacije o možnostih pridobitve sredstev SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana. Z namenom, da bi vam pomagali s kvalitetnimi informacijami, organiziramo strokovno srečanje FINANČNE POTI DO SREDSTEV SID BANKE, d.d., ki bo v sredo, 4. marca 2009, ob 12. uri v prostorih Regionalne gospodarske zbornice Celje, Ljubljanska 14/11, Celje. Na srečanju bo mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID BANKE, d.d., Ljubljana predstavil vse možnosti financiranja malih, srednjih in velikih gospodarskih družb vključno s ponudbo financiranja v sedanjih gospodarskih razmerah. V nadaljevanju bo NLB d.d., Ljubljana predstavila načine dobrega poslovnega sodelovanja med stranko, poslovno banko in SID BANKO, d.d. Udeležbo posebej priporočamo direktorjem družb ter odgovornim za finančno poslovanje. Vljudno vabljeni! (Delovni čas Od'12.00 do 22.00 ViCa fferßenstein Presenetite svoje naj bližje z domiselnim darilom! Podarite jim darilni bon Vile Herberstein za večerjo, kosilo ali kraljevsko nočitev v Vili! 1Elegantno darilo za rojstni dan, oßletnico porode, za sodelavce, poslovne prijate je ... (Bon laß jo lupite v poljubni vrednosti, mi pa ga opremimo s stejlenico vina in voščilom. (Pridite na oßisjj da se dogovorimo! Informacije: (03) 896-14-00. Razpoj osnovnih Piše: Aleksander Videčnik V naših krajih so se osnovne šole uveljavljale razmeroma hitro. Tudi mreža šolje bila primerna tedanjim okoliščinam. Glede ustanavljanja šol so podatki dokaj različni in torej ne preveč zanesljivi. Tako je najti v Leksikonu Dravske banovine (Ljubljana 1937) precej drugačne podatke, kotjih imajo v gradivih Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Seveda so razlike morda za leto ali dve, pa vendar bo treba nekoč opisati šolstvo v vseh naših krajih in tedaj navesti točne podatke. Ti, ki jih navajam, so iz omenjenega leksikona. Letnice ustanovitve šol: Bočna 1877, Gornji Grad 1804, Ljubno 1805, Luče 1873, Mozirje 1783, Rečica 1877, Solčava 1872, Šmartno ob Dreti 1878, Radmirje 1874, Nazarje: frančiškanska šola je leta 1785 pridobila status javne šole, Gorica 1854. ŠOLA V NAZARJAH Šola je delovala nekaj let pred tem, ko sojo potrdili kot"javno". Že tedajje presegala predmetnik običajnih župnijskih šol. Zato ni naključje, daje ob uvajanju obveznega šolstva celjski okrožni urad zaprosil gvardijana nazorskih frančiškanov p. Donata, da naj bi šola sprejela predpisani šolski program javnih šol in s tem postala od države priznana. Očitno so frančiškani sledili temu zaprosilu, sajje celjska okrajna oblast (kresija) že 11 .julija 1785 izdala odločbo o statusu javne šole za šolo v Nazarjah. Takoje šola delovala v zadovoljstvo prebivalstva vse do prihoda okupatorja, ki je redovne brate razgnal. Po drugi svetovni vojni se šola ni več obnovila, saj so bile šole tedaj le v državni upravi. DOMAČINI ORGANIZIRALI ŠOLO NA PUSTEM POLJU Kako so bili ljudje vtem kraju vZadretju napredni, pričajo njihova prizadevanja za ustanovitev šole v domačem kraju. Lahko trdimo, da je maiokje vladala takšna odločnost pošiljati otroke v šolo, kot v tej vasi. Leta 1854 se je vrnil domov odsluženi vojak Jernej Marjetnik, ki je bil vešč poučevanja osnovnošolskih otrok. Domačini so sklenili poskrbeti za ustrezen učni prostor, tega so našli pri Jožetu Kreflju, lastniku hiše št. 15. Opremil je izbo s klopmi in učno tablo ter vaščanom dal prostor na voljo za šolo. Starši so plačevali najemnino v višini 24 gld letno. Po dveh letih so šolo preselili v mežnarijo na Gorici, tu je poučeval mežnar Luka Ropotar. Kmalu je postal prostor v mežnariji pretesen in Okrajni šolski odborvGorn-jem Gradu je dosegel gradnjo novega šolskega poslopja na Gorici. Nova šola je tako odprla vrata učencem leta 1880. Leta 1889 je postala dvo-razrednica. Šola je uspešno delovala vse do leta 1961, ko sojo ukinili. Naj omenim, da nosi Krefljeva hiša na Pustem Polju spominsko ploščo, ki jo je občina Nazarje odkrila pred leti. Verjetno je bilo malo šol, ki so nastale po volji naprednih domačinov. NEMŠKA OKUPACIJA Okupacijska oblast je prišla na slovensko ozemlje zelo pripravljena, seznanjena je bila z razmerami v vsakem kraju, z mišljenjem in sestavo prebivalstva, z organizacijo gospodarstva in vsemi podobnimi podrobnostmi. To okupacijo so že nekaj let pripravljali na raznih inštitutih in oblastnih forumih Nemčije, zato so lahko hitro ukrepali. Že v prvih dneh okupacije so temeljito spremenili videz pokrajine, zamenjali napise za nemške, spremenili imena krajev in celo osebna imena. Seveda so se takoj lotili ponemčenja naših šol. Pregnali so slovenske učitelje, za njimi so prihajali nemški učitelji, ki niso znali besede slovensko, otroke so prepričevali o veličini nemštva in jih temu primerno poučevali. Nemško šolstvo seje ohranjalo vse do osvoboditve doline leta 1944. Ponekod dalj časa, ponekod pa so se že prej umaknili, pred vse bolj uspešnimi partizani. PARTIZANSKE ŠOLE Poleti 1944, koje bila osvobojena Zgornja Savinjska dolina, so povsod ustanavljali partizanske šole. Kjer so bila šolska poslopja požgana, so šole delovale v drugih primernih prostorih. Partizansko šolstvo je doprineslo k domoljubju in povrnitvi zaupanja v slovensko omiko. Zaradi ponovnega vdora nemških vojaških sil v Zgornjo Savinjsko dolino, decembra 1944, so morale partizanske šole prenehati s poukom, učitelji pa so se umaknili na varno, saj sojih nemške oblasti iskale in se nad njimi krvoločno maščevale. šol pri nas (3) Šolstvo je tako pomembna kulturna dejavnost, od samega začetka osnovnih šol, da bi kazalo zgodovini v tej smeri posvetiti izčrpno študijo in to objaviti. SLOMŠEK ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO Mihael Vošnjak, eden najbolj uglednih slovenskih oziroma slovanskih državnozborskih poslancev v stari Avstriji, se je po odhodu iz Celja preselil v Gorico. Tam so se okoli njega zbirali najuglednejši slovenski razumniki. Izdajal je tudi revijo Veda, ki je v 3. številki leta 1913 opisala dogodek, ki opisuje skrb za slovenske šolske učbenike. Vošnjakova izpoved: »V zakonodajni dobi 1885 do 1891 je bil dr. Jir-iček poslanec v dunajskem parlamentu. Nekoč sva zajtrkovala v kavarni Reichsrat. Jiriček je bil v vladi Hohenwarta minister za uk in bogočastje. Ob tej priliki je dejal, da mu želi povedati nekaj, kar ga bo zanimalo kot Slovenca. Gre za ureditev slovenskih ljudskih šol. Koje bil grof Thun naučni minister, je bil Jiriček referent za izdajanje Ijudsko-šolskih knjig. Tedajje prevladovalo mnenje, da bi se knjige, ki so veljale v hrvaški kraljevini, uporabljale tudi v slovenskih šolah, ker pač med jezikoma ni bistvene razlike. Minister Thun je vendarle želel še mnenje Bleiwesa in predvsem Slomška o tem. Merodajno je bilo Slomškovo odločno in odklonilno mnenje. Hkrati seje Slomšek zavezal v kratkem priskrbeti slovenske učne knjige. Thun je upošteval mnenje Slomška in zadržal odlok o hrvaških učnih knjigah na slovenskih šolah.« Mihael Vošnjak je še dodal: »Ne smatram za umestno, da bi razpravljal o posledicah, ki bi nastale, če bi bile leta 1850 vpeljane v naše šole hrvatske šolske knjige. Vsekakor bi to bilo usodno za slovenski jezik in sploh slovensko omiko.« Tako je Slomšek spet uspel v svoji prislovični vnemi za ohranjanje slovenskega jezika in slovenskih šoi, ki so bile tudi pozneje še večkrat ogrožene s strani avstrijskih oblasti. Učenci osnovne šole v Novi Štifti leta 1912. Njihova učiteljica je bila Jožica Majerhold. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Obvezno avtomobilsko in AO plus zavarovanje SAŠO RADIVOJEVIČ pravni svetovalec Pravna oskrba d.o.o Vsak lastnik motornega vozila mora ob registraciji tega vozila skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam z uporabo tega vozila. Gre za obvezno zavarovanje v prometu (AO zavarovanje). Iz tega zavarovanja so kriti vsi odškodninski zahtevki oškodovancev v prometni nesreči, in sicer do višine zavarovalne vsote. Povedano poenostavljeno, oškodovanci lahko terjajo odškodnino za škodo, ki sojo utrpeli v prometni nesreči od zavarovalnice, pri kateri je imel sklenjeno AO zavarovanje pov- zročitelj prometne nesreče, in sicer za vso škodo, ki sojo utrpeli v škodnem dogodku (tako nematerialno kotmaterialno škodo). Iztega zavarovanja pa ne more uveljavljati odškodnine povzročitelj prometne sreče, saj je z AO zavarovanjem krita prav njegova odgovornost napram drugim. Zavarovalnice v ta namen poleg AO zavarovanja, ki je za lastnike motornih vozil pbvezno, ponujajo tudi sklenitev AO plus zavarovanja. To krije odškodnino za škodo, ki jo v prometni nesreči utrpi povzročitelj te prometne nesreče. AO plus zavarovanje ni obvezno zavarovanje, kar pomeni, da ga za potrebe udeležbe v prometu ni potrebno skleniti. Gre za zavarovanje, za katerega se odloči vsak lastnik motornega vozila prostovoljno. To zavarovanje nima tako visokega zavarovalnega kritja kot AO zavarovanje, saj so iz njenega kritja določene vrste škod izključene (lažje poškodbe vratne, prsne in ledvene hrbtenice, pri nekaterih zavarovalnicah pa tudi določena materialna škoda). Na splošno velja napačno prepričanje, da udeleženci v prometnih nesrečah niso upravičeni do odškodnine zaradi poškodbe vratu. Udeleženci, ki niso odgovorni za nastanek prometne nesreče, so upravičeni do povrnitve vse škode, ki jim je nastala v škodnem dogodku, torej tudi zaradi lažjih poškodb hrbtenice. Zavarovalno kritje za to škodo je izključeno zgolj v primeru, da jo uveljavlja povzročitelj prometne nesreče. V kolikor torej pride do prometne nesreče in telesnega poškodovanja njenih udeležencev, lahko udeleženci, ki za nesrečo niso odgovorni (vključno s sopotniki povzročitelja), odškodnino terjajo iz obveznega avtomobilskega zavarovanja povzročitelja prometne nesreče (AO zavarovanja), sam povzročitelj nesreče pa iz AO plus zavarovanja. ODŠKODNINE PRAVNO SVETOVANJE pravnaoskrba Kocbekova 2, Celje POKLIČITE 040 617 541 ali 03 545 11 84 www.pravna-oskrba.si, info@pravna-oskrba.si KAKO PRIVARČEVATI PRI NAKUPU VOZILA IN UPORABI LE-TEGA Navzemimo se navad za «ase, ki prihajajo Vsi govorijo o prihajajočih težkih časih, torej seje potrebno na te čase pripraviti. Varčevanja in razporejanja denarnih sredstev se lahko naučimo že v ranem otroštvu. Seveda, če imajo za to posluh naši starši in si za nas in naše prihranke vzamejo čas. Podobnoje pri lastnikih jeklenih konjičkov, kjer nas avtošole naučijo pravil obnašanja v prometu, malce pa pozabijo, kako bi lahko z našim konjičkom tudi kaj privarčevali. KAKO KUPITI? Nakup avtomobila je družinski dogodek. Preverimo popuste pri različnih trgovcih. Ne pozabimo na stroške vzdrževanja in zavarovanja. Izborimo si prvih nekaj servisov zastonj. Če nam dodajo zimske gume v ceno, potem smo na dobri poti, in če je garancija nad pet let, potem smo naredili dober nakup. No, lahko se odločimo tudi za rabljeno vozilo, kar pač zahteva večjo mero previdnosti. Ampak vozilo lahko v dveh letih izgubi tudi do 50 odstotkov svoje vrednosti. Pozitivno pri tem je, da seta izguba potem prične manjšati in bomo v naslednjih letih izgubljali sorazmerno manj. AVTOMOBILSKI SERVISI Servisiranje vozil je danes glavni vir dohodka avtomobilskim servisom. Draga delovna ura in dragi nadomestni deli. Lep primer je motorno olje. Orginal Castrol Long Life, ki vzdrži do 30.000 kilometrov, vas bo na servisu stal približno 30 evrov za liter. Preko interneta ga dobimo v istem pakiranju od 9 evrov dalje. Pa dober nakup! Zelo podobna zadeva se dogaja s pnevmatikami. Le čas in zaupanje potrebujete in že imate plačano delo z ugodnim nakupom preko interneta. ZRAČNI UPOR IN OBTEŽITEV Zime je konec in vi imate na strehi avtomobila še vedno kovček za smuči. Še lepše je videti vozila z nosilci za kolesa. Vse to in poln prtljažnik z različno »kramo« povečuje porabo goriva. In kdaj ste nazadnje izmerili tlak v pnevmatikah? KAKO SPELJEMO? Takoj po vžigu speljite in hitro prestavite v višjo prestavo. Mrzlemu motorju tako ali tako bolj godi vožnja kot delovanje na mestu. To povečuje obrabo vitalnih delov, saj olje le počasi priteče do vseh delov. Vozimo umirjeno s primerno varnostno razdaljo. Kdor doda plin pred rdečo lučjo, spremeni energijo v takojšnje zaviranje. Torej, varčujmo s tekočo vožnjo s čim manj zaviranja. Spremljajte promet pred vami, vsaj tri vozila in boste uspevali tudi pri tovrstnem varčevanju. Igor Pečnik pf Na trgu 22, Mo I tel.: 03/58-32-20 ./W Delovni čas: S"0 - 19°°, sobota: 80C Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit zlat in srebrn nakit ali ročna ura je več kot primerno darilo za DAN ŽENA, MATURO, PRVO OBHAJILO, BIRMO, KRST, ROJSTNI DAN, RAZNE OBLETNICE,... Poleg modnega nakita lahko pri nas , g' po ugodnih cenah izberete čudovite j ; ? ženske, moške in otroške ure. -gj ;'Dobrodošli vZlatarstvu Kožic! Zelenjava in vlaknine MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Zelenjava je pri današnjem načinu življenja zaradi visoke vsebnosti vlaknin, vitaminov in mineralov postala najboljša hrana. Delimo jo v več skupin, kar pa ni bistveno za zdravo prehrano. Poskušali si bomo zapomniti nekaj enostavnih dejstev o zelenjavi. Vsak dan jemo zelenjavo več različnih barv(ze-leno, rdečo, oranžno, rumeno, belo). Če imamo probleme s težo, katero od presnovnih oziroma prehransko pogojenih bolezni, vključimo zelenjavo v vsak obrok ali pa za zajtrk jemo sadje, za malico, kosilo in zgodnjo večerjo pa zelenjavo. Odrasel človek, ki se zdravo prehranjuje, vsakdan poje okrog 50 dag zelenjave. VLAKNINE Ljudje zelo težko razumemo pomen vlaknin. Večkrat kdo vpraša: »Pa zakaj so zdaj na vsem lepem vlaknine tako pomembne, včasih pa nismo vedeli za to?« Odgovor je preprost, pa vendar zapleten. Nekoč so ljudje težko delali in slabo živeli. Tudi če so bili premožni, niso imeli udobja, kot ga imamo danes: toplih stanovanj, tople obleke in obutve, vsak dan kuhane in tehnološko visoko predelane hrane. Predvsem pa so ljudje opravljali veliko težkih fizičnih del in veliko hodili. Hraneje bilo malo, bila je neokusna, izbira je bila skromna. Sladkor in bela moka, ki sta najhujša uničevalca zdravja, sta bila na voljo le v omejenih količinah. Vlaknine niso bile pomembne, ker ljudje niso namenjali tolikšne pozornosti zdravju in vplivu zaužite hrane na zdravje. Njihov cilj je bil preživeti in ne uživati. S širjenjem elektrifikac- ije seje spremenilo življenje človeštva in postopoma je za zdravje postalo pomembno gibanje in vlaknine. Živila, ki vsebujejo veliko vlaknin, vedno vsebujejo tudi vitamine in minerale, torej so te tri prehranske varovalke zdravja neločljivo povezane. VITAMINI IN MINERALI Svetujem vam, da se ne trudite zapomniti si, kateri vitamini in minerali so v določenem sadju ali zelen- javi. Naše telo potrebuje za dobro delovanje vse vitamine in minerale, zato toliko poudarjamo uravnoteženo prehrano. Mikrohranila delujejo sinergijsko, se pravi, da drug brez drugega ne delujejo dobro oziroma da drug z drugim izboljšujejo delovanje organizma. Ker različna zelenjava vsebuje razne elemente v različnih količinah, najbolje ravnamo, če uživamo raznovrstno po malem. Vsak dan uživamo zelenjavo vseh barv. Stem zaužijemo tudi fitohormone, ki preprečujejo poškodbe naših celic in s tem pojav rakastih obolenj ter omilijo staranje organizma. PRIPRAVA ZELENJAVE Poleg vode zelenjava vsebuje vitamine, minerale, vlaknine, antioksidante, rastlinske hormone, ogljikove hidrate (sladkorje in škrob), beljakovine in maščobe. Zlasti v vodi topni vitamini so zelo občutljivi na oksidacijo in toploto, zato naj bo pot zelenjave od vil do vilic čim krajša. Ta je relativno odvisna od letnega časa, pogojev pridelave, trgovske mreže, transporta. Če imamo doma vrt, zelenjavo vedno jejmo čimbolj svežo, jeseni zelje, solato, radič pustimo čim dlje v zemlji, po potrebi pokrito za zaščito pred mrazom. Hranimo jo na hladnem in narežemo vedno tik pred uporabo, speremo s tušem pod tekočo vodo, nikoli ne namakamo (razen suhih stročnic). Kolikor je možno, zaužijemo svežo, termično obdelane zelenjavne jedi pa vedno pripravljamo najkrajši možni čas. Zelenjava mora biti še čvrsta, kuhana, dušena ali soparjena »al dente« ali slovensko »na zob«, kar pomeni, dajo lahko še grizemo, namesto da bi razpadala. VPLIV VLAKNIN NA PREBAVO Zelenjava zaradi vsebovanih vlaknin upočasni praznjenje želodca, daje človeškemu blatu volumen, pospeši gibanje črevesja, veže strupe in čisti prebavila, omogoča obstoj črevesne mikroflore, na primer bakterij, ki proizvajajo naravni antikoagulant vitamin K. Zelenjava in sadje omogoča telesu alkalno ali bazično reakcijo, kije nujno potrebna za vzdrževanje ravnovesja v telesu, še zlasti za alkalnost krvi, glede na to, da beljakovinska, maščobna, škrobna in sladka ter visoko predelana živila na sploh vsa dajejo po prebavi kisle preostanke. v četrtek, 5. marca, ob 18. uri v gostišče grad Vrbovec v Nazarjah Danes smo ljudje izpostavljeni poplavi informacij o zdravi prehrani. Tako enostavno se sliši, pa vendar je težko vse znano urediti in uporabiti sebi v prid. Starejši pogosto opažajo, da njihovi vnuki in drugi otroci zelo nezdravo jedo. Le zakaj je tako? Odkod nemoč staršev pri nadzoru prehrane otrok? Vemo dovolj o primerni prehrani? Savinjske novice ob 40-letnici izhajanja v sodelovanju z našo svetovalko za zdravo prehrano Marijo Jurak Trogar pripravljamo za vas brezplačno delavnico z naslovom Zdrava prehrana in poznavanje živil. Razlika med varno in zdravo hrano? Fruktoza, laktoza, saharoza -kaj, kje in zakaj? Gotovo berete tekste na živilih - jih v celoti razumete? Vprašajte, kaj pomeni in kako to vpliva na vaše zdravje? Ne pomišljajte, morda tako učeno piše zato, da ne bi razumeli. Izobraževalno delavnico bomo izvedli v četrtek, 5. marca, v gostišču grad Vrbovec. S tem bomo obeležili teden boja proti raku. Zdrava prehrana od malih nog namreč pomaga vzdrževati dober imunski sistem človeka. Oslabljena odpornost omogoča pogostejše mikrobne okužbe, še zlasti virusne pa pospešijo preobrazbo zdravih celic v rakaste. Čudežnega zdravila za rakasta obolenja še vedno ni, zato se velja potruditi za zdravje. Zainteresirane bralce vabimo, da se prijavite na delavnico preko tet. št. 83-90-790, elektronske pošte: urednistvo@saviniske.com ali se oglasite v uredništvu v gradu Vrbovec v Nazarjah. Uredništvo Savinjskih novic © LETNA KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE Leta vojne v neizbrisljivem spominu potomcev Člani mozirske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB so se zbrali v avli domače osnovne šole v soboto, 14. februarja. Predsednica Stanislava Borovšak je v uvodnem govoru spomnila svoje tovariše na temeljno nalogo društva, katerega člani so - ohranjanje in spoštovanje vrednot NOB. »Malo tarnamo, podrezamo za kak prispevek in sodelujemo z drugimi društvi. Še posebej smo hvaležni županu Ivu Suhoveršniku za razumevanje in ganizacijami in turističnim društvom. Borovšakova je poudarila, da se bodo letos posebej posvetili pridobivanju novih članov, želijo urediti dostop do spomenika na Gneču in grobišča v Ljubiji, prizadevali si bodo za čim hitrejšo izgradnjo doma starostnikov, radi pa bi tesneje sodelovali s planinskim društvom, saj jih s planinci povezujejo poti mimo obeležij in spomenikov. Delovno predsedstvo konference mozirske borčevske organizacije, v ospredju Stanislava Borovšak (foto: AG) pomoč pri uresničevanju naših projektov,« je dejala. Nato je županu občine Mozirje izročila posebno priznanje, ki mu ga je podelilo Združenje borcev za vrednote NOB Slovenije. Predsednica je v poročilu o delovanju društva v letu 2008 najprej omenila skrb za člane, zatem pa so vsi počastili spomin umrlih v preteklem letu z enominutnim molkom. Krajevna organizacija je uresničila večino zastavljenih nalog: obnovljena sta spomenik in grobišče na Gneču, člani so se udeleževali proslav in srečanj na krajih, povezanih s spominom na NOB, sodelovali s sorodnimi or- V razpravi po poročilih se je župan Ivo Suhoveršnik zahvalil za priznanje in člane seznanil z načrti občine. Predsednik območne borčevske organizacije Janez Žagarje med drugim spomnil na dobitnico srebrne plakete, Gelco Miklavc, in Berta Savodnika, dobitnika zlate plakete ZZB Slovenije. Letna konferenca seje po izvolitvi novega odbora, tega bo še naprej vodila Stanislava Borovšak, zaključila z družabnim srečanjem. V priložnostnem kulturnem programu so sodelovali moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje in učenci šole gostiteljice. Andreja Gumzej PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Zadovoljni z uspešnim delom Občnega zbora ljubenskih prostovoljnih gasilcev seje letos udeležilo okrog 70 članov. Predsednik Slavko Fludernikje dejal, da so z delom v preteklem letu zadovoljni. Sodelovali so pri raznih dejavnostih, ne le pri požarih, ampak so pomagali tudi pri čiščenju po julijskem neurju, pomemben del pa so bila tudi izobraževanja mladih gasilcev, ki so bili na tem področju zelo uspešni. Poveljnik Tomaž Vrečarje v poročilu povzel intervencije, ki sojih opravili, uspehe pri izobraževanju, skrb za gasilski dom in garaže, vozila ter opremo. Omenil je tudi pomoč gasilcev drugim društvom v kraju in pri tem izpostavil smučarsko skakalni klub, kateremu pomagajo z redarsko službo v času tekmovanj v smučarskih skokih. Ljubenski gasilci so si zadali tudi kar nekaj nalog, ki bi jih radi uresničili vtem letu. Predvsem šoto določena dela na gasilnem domu in os- Poveljnik Tomaž Vrečar je v poročilu povzel intervencije, ki so jih opravili (foto: Štefi Sem) novnih sredstvih ter opremi. Poleg tega si želijo dobrega medsebojnega sodelovanja z drugimi društvi v kraju. Vteh željah sojih podprli tudi gostje zbora. Kot vsako leto so na koncu podelili še priznanja in v društvo sprejeli nove člane. Štefi Sem DRUŠTVO LJUBITELJEV KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE Skrb za večjo prometno varnost Vsakomesečni sestanki društva Zgornjesavinjskih starodobnikov niso namenjeni le njihovi osnovni »dejavnosti« - debatah o restavriranju in ohranjanju starodobnih vozil, ampak skrbijo tudi za raznovrstno izobraževanje svojih članov. V dosedanjem delovanju društva so svojim članom preko različnih strokovnjakov predstavili različne podrobnosti na temo restavriranja starodobni vozil, pridobitvi certifikatov za starodobna vozila, tehničnih podrobnostih in podobni tematiki. V letošnjem letuje vodstvo društva poskrbelo še nekaj več za svoje zveste člane, ki se udeležujejo mesečnih srečanj. Na januarskem srečanju jim je na temo ohranjanja zdravja in tveganj za nastanek najpogostejših bolezni sodobnega časa predaval zdravnik Cveto Kolenc z Ljubnega ob Savinji, na februarskem srečanju pa so svojim članom namenili temo iz varnosti v cestnem prometu. Zanimivo, vedno aktualno in nadvse pomembno temo sta predstavila Vinko Poličnik, podpredsednik upravnega odbora pri AMZS in hkrati predsednik komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, ter Robert Štaba, sekretar Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in tudi predsednik Zavoda Varna pot iz Ljubljane. Oba strokovnjaka sta prisotnim predstavila nova spoznanja na temo zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, vključno s predstavitvijo nedavno odprtega Centra varne vožnje na Vranskem. Predvsem zanimivo je bilo predavanje Štabe, kije skozi svoje življenjske izkušnje na doživet način predstavil to vedno aktualno problematiko zbranim članom na njihovem februarskem srečanju. Franjo Atelšek CENA DyfcfOMr»k. Qynnpia S COSTO C0NC0RDI0 PO ZAHODNEM SREDOZEMLJU (2) V sedmih dneh v štirih državah in na dveh «elinah Ulica La Rambla v Barceloni kaže tipični mestni vrvež in živahen Utrip Španije (foto: Rebeka Kotnik) Naravnih in kulturnih draguljev je veliko, veliko je tudi še neodkritih in od večine turistov neopaženih. Izkrcali smo se v Palmi, največjem mestu Balearov, ki šteje tristo tisoč prebivalcev, in si med drugim ogledali veličastno katedralo sv. Sebastijana. OBISK ČRNE CELINE Naslednji dan se nam je pokazala povsem druga podoba Sredozemlja saj smo pripluli na črno celino, v Tunizijo oziroma njeno prestolnico Tu- GLASNI SICILIJANCI Sobota - dan za Sicilijo. Palermo nam je radodarno razkril svoj obraz in podobo otoka, še posebej pa nas je prevzel Monreal - samostan in cerkev nad mestom, kjer smo občudovali prekrasne mozaike iz 12. stoletja. Premore največje orgle v Evropi. Nepozaben je bil tudi ogled tržnice, kjer še zmeraj velja pravilo, da trgovec, kije glasnejši, proda več. Poseben čar dajejo mestu njegovi prebivalci, med katere smo se pomešali za nekaj časa in popili »ta pravi« italijanski »cappuccino«. Trevi z željo, da se v Rim še vrnemo, kajti toje mesto, ki vsakega sprejme z gostoljubnostjo, prijaznostjo in mBh ii________________JillfllSfeJ Domačini v Tunisu so prijazni, s svojo ponudbo pa včasih že kar malce vsiljivi (foto: Rebeka Kotnik) VEČNO MESTO RIM Večno mesto Rim nasje pozdravilo v nedeljo. Seznanili smo s 27 stoletij staro zgodovino mesta, si ogledali največjo baziliko na svetu in trg sv. Petra ter vrgli novčič v fontano di šarmom. Ko smo v ponedeljek vedrih obrazov in prepolni lepih vtisov zapuščali Costo Concordio, smo si rekli, da se na križarko prav gotovo še vrnemo. Če ne na Concordio, pa na katero drugo. Grajski trg 15, 2327 Rače L tel: +386 2 608 80 80 fax: +386 2 608 80 88 gsm:+386 41 742 360 e-mail: info@pozejdon-turizem.com Križarjenje po grških otokih 27.4. - 4.5.2009 BENETKE - BARI - KATAKOLON -SANTORINI - MIKONOS -RODOS - BENETKE CENA KRIŽARJENJA PO OSEBI, Z VSEMI VKLJUČENIMI OBVEZNIMI DOPLAČILI! NAMESTITEV V K OTROCI DO 18. LETA BREZPLAČNO! zunanja kabina z balkonom 1. odrasli na 3. in 4. ležišču CENA VKLJUČUJE: • križarjenje po programu, • namestitev v izbrani kabini, • razširjeni polni penzion • zabavni program, predstave in animacije, športne aktivnosti, uporabo fitnesa, bazenov, • slovensko spremstvo na poti, • peš ogled Barija in Dubrovnika s slovenskim vodnikom, • osnovno nezgodno zavarovanje potnikov sklenjeno pri zavar. Maribor d.d.. www.pozejdon-turizem.com Piše: Andrej Klemenak Navdušeni smo bili tudi nad desti-nacijami, ki smo jih obiskali. V torek smo pristali v Barceloni, glavnem mestu Katalonije, kije polno znamenitosti, bogate arhitekture in lepih parkov... Prevzela nasje mogočna Sagrada familia - cerkev, ki se gradi že več kot 150 let. Očaral nas je park Guell s svojimi skulpturami, najdaljšo klopjo na svetu in čarobnim pogledom na mesto, pa Španski trg in hrib Monjuic, kjer so leta 1992 potekale olimpijske igre. Seveda nismo mogli mimo živahne ulice La Rambla, ki kaže tipični mestni vrvež in živahen utrip Španije. BISER SREDOZEMUA V sredo smo obiskali največji otok Balearov, Mallorco, ki jo mnogi označujejo za »biser Sredozemlja« ali »sončni otok«. S svojo pokrajinsko podobo že od nekdaj predstavlja veliko privlačnost za številne goste, ki si želijo pester in atraktiven dopust. nis. Prepričanje, da gre za zaostalo mesto, seje izkazalo za zmotno, saj nasje prevzela mestna arhitektura in lepota vasice Sidi bu Said, ki ji daje pečat tudi prijaznost včasih že kar malce vsiljivih domačinov. Obiskali smo tudi bazar, kjer smo se pomerili v barantanju in trgovanju. Način življenja se vTuniziji bistveno razlikuje od našega, povprečni zaslužekje okrog 300 evrov mesečno, turizem pa je dejavnost, ki postaja tudi v Afriki vse pomembnejša. ZANIMIVA MALTEŠKA ZGODOVINA Petek je bil namenjen ogledu Malte in njene prestolnice Valette. Zgodovina Malte je silno zanimiva, še posebej navdušuje prazgodovina s svojo megalitsko tempeljsko kulturo. Dobro ohranjeni in nenavadno veliki kamniti templji v Valetti vedno znova porajajo vprašanja o skrivnostnem načinu gradnje vtem tako odmaknjenem zgodovinskem obdobju, glavno mesto pa je nastalo v obdobju vitezov sv. Janeza iz Jeruzalema, ki so na otoku vladali okoli 250 let. PUST MOZIRSKI Trške pravire v prave roke Marko Purnat je moral v panju polnem pridnih čebelic poiskati matico (foto: BK) Člani pustne vlade Pusta Mozirskega so se na skriti seji v Kračkih gonah odločili, da ob letošnjem pustovanju trške pravice podelijo Marku Purnatu, Mozirjanu zadnjih 37 let. Predaja svečane listine je bila na debelega četrtka dan, ko so se člani pustne srenje polnoštevilno zbrali pri Purnatovlh v Aškerčevi ulici. bo praznovala Pavla Glasnogovornik pustne vlade Robert Klemenak je v obrazložitvi odločitve prebral, da Marko Purnat ni dejaven zgolj doma. Mnoge zasluge za urejeno mozirsko trško jedro gredo prav njemu. Bilje vodilni član komisije, kije pripravljala idejne osnutke in se »bodla« za začetek uresničitve velikega projekta. Zavoljo domačinov in obiskovalcev, ki se sedaj radi tudi peš sprehodijo po varnem jedru,je moral prenesti marsikatero pikro besedo. Mnoge zasluge ima Marko Purnat tudi za delovanje mozirskih pustna-kov. Kot zaposlen v nazorskem podjetju malih gospodinjskih aparatov je vedno poskrbel za kakšno finančno injekcijo, kije pripomogla k izvedbi vsakoletnega programa. Čeprav Purnat že uživa zasluženi pokoj, v omenjenem podjetju še ved- Stanovalci gornjegrajskega centra starejših minuli petek niso skrivali veselja ob obisku vesele druščine iz Mozirja. Pustnaki so prišli v center v spremstvu gornjegrajskega župana Stanka Ogradijo in glasbe ansambla Boj se ga. Stanovalcem so pred- no odobravajo pustne aktivnosti in jih tudi podpirajo. Ker pa je Marko Purnat tudi »prvi trot« savinjsko-šaleške čebelarske zveze, je moral svoje bogate izkušnje s tega področja pokazati tudi ob priložnosti podelitve trških pravic. V panju polnem pridnih čebelic je moral poiskati matico. Seveda mu je uspelo, z odobravanjem zbranih. Benjamin Kanjir stavili svojo tradicijo, zgodovino in letošnjo pustno kraljico. Ugotovili so, da je Pust Mozirski glede na svojo starost primeren kandidat za stanovalca doma, prav tako pa tudi marsikateri izmed pustnakov. Roman Mežnar Prehitro minilo je šestdeset let, odkar te življenje poslalo je v svet. Popotnico srenko na pot ti je dalo tvoj kruh je s trpljenjem, s solzami mazalo. A danes če znova nazaj se ozreš trpeti je vredno bilo, se zaveš. Trpljenje osebnost je tvojo kalilo, dobroto, ljubezen je v tebi razvilo. Ljubeče srce ti poslalo je v dar, sočutja do drusih vanj vtisnilo žar. Ker vedno pomagati vsem si le znala, ti dolg svoj usoda bo zdaj poravnala. Otroci, mož, vnuki so le en obrok, ki ti ga življenje je dalo iz rok. Obrokov še mnogo bo temu sledilo, saj sreči se ves čas v tvoj dom bo mudilo. Naj zdravje ves čas se te trdno držj, še dolgo dobrota naj v srcu bedi! V življenju ljubezen le naj ti bo dana, naj v vsak tvoj trenutek le radost bo vtkana! Imej še naprej iskre zlate v očeh, obraz tvoj naprej še ožarja naj smeh! Prav vsi, ki smo s tabo, ti radi priznamo, da cenimo te in te radi imamo! Vsi tvoji CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Pust mozirski na obisku Direktorica centra Francka Voler se je pustnakom zahvalila za obisk, predvsem pa za veliko dobre volje, ki so jo prinesli v dom LOGARSKA DOLINA Srečanje ljubiteljev vlečnih psov Vprege s psi mešanci so pogostejše (foto: Franjo Atelšek) Na idiličnih zasneženih ravnicah Logarske doline so pretekli vikend na svoj račun prišli ljubitelji človekovih najboljših prijateljev. Vendar to niso bili kakršnikoli psi, temveč vlečni, ki sijih večina ljudi predstavlja kot simpatične sibirske haskije, ki vlečejo sani s tekmovalcem ali naložene s tovorom. Takšno stereotipno gledanje na pasje vprege je že stvar preteklosti, sta prisotne na tokratnem srečanju ljubiteljev vlečnih psov podučila Primož Urank in Edo Schumet, dva od peščice vodnikov v Sloveniji. V sedanjih vpregah prevladujejo psi mešanci, ki so primernejši za krajše, sprinterske tekme, dolge nekaj deset kilometrov, kakršne potekajo večinoma po Evropi. Medtem ko na dolgih progah, kakršna je recimo legendarna preizkušnja Iditarod, ki poteka po zasneženih prostranstvih Aljaske v dolžini preko 1.600 kilometrov še vedno prevladujejo sibirske pasme, na primer haskiji, ki so bolj vzdržljivi in odpornejši na nizke temperature. Omenjeno razdaljo premagajo najboljše vprege v slabih desetih dneh, kar pomeni dobrih 150 kilometrov na dan. Skoraj nepojmljivo za nepoznavalca, za tokratna sogovornika, pa nekaj povsem razumljivega. Še mnogo zanimivih informacij na temo vlečnih psov in vpreg so bili deležni obiskovalci predavanja na to temo, še bolj pestro pa je bilo dogajanje »v živo«. Primož Urank, naše gore lists koreninami na Ljubnem ob Savinji, se Medsebojno zaupanje je najbolj pomembno (foto: Franjo Atelšek) že od leta 1990 ukvarja z vlečnimi psi, karje bilo več kot očitno na predstavitvenih vožnjah vpreg, ki so sejih udeležili tudi nekateri od prisotnih. Harmonija in medsebojno zaupanje med vodnikom in psi sta bila vidna na vsakem koraku. Pristen odnos med njimi zopet ovrže trditev, da je raba psov za vprege in vleko nedopustna in mučna. Oba tokratna sogovornika zatrjujeta, da temu ni tako, da imajo vlečni psi razvite dru- gačne lastnosti kot hišni ljubljenčki. Za vlečne pse je značilno, da imajo močno željo po teku in da so zelo vzdržljivi. Potrebno jih je le prav motivirati, predvsem pa vzgajati živali brez prisile, s polno mero ljubezni, saj gre med psom in gospodarjem za izjemno obliko sodelovanja, ki samo na takšen način lahko pride do izraza, sta prepričana vodnika Urank in Schumet. Franjo Atelšek VELESLALOM SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE ZA GASILCE Odlične uvrstitve tudi Zgornjesavinjčanov V okviru SAŠA regije so se na Valentinovo na Golteh vveleslalomu merili gasilci 73 prostovoljnih gasilskih društev iz štirih gasilskih zvez. Po progi Lahovnica je na drugem srečanju gasilcev hitrost in spretnost preizkušalo 184 pripadnikovtehuman-itarneorganizacijevsedmihstarostnih kategorijah. Barve zgornjesavinjske gasilske zvezejezastopalo več kottrideset smučarjev iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev naše doline. Proga je bila po besedah vodje tekmovanja Edvarda Kuglerja dobro pripravljena, vidljivost odlična, malo nevšečnosti je tekmovalcem povzročal le mrzel veter. Smučarji gasilci so bili zelo dobro pripravljeni, zato so zabeležili le manjše število odstopov. Med Zgornjesavinjčani je bil v mladinski kategoriji najboljši Rok Pavlovič iz PGD Okonina na prvem mestu, med veterani Rafko Kerznar (PGD Nova Štifta) na drugem. V PGD Pobrežje sta tokrat po stopničkah posegli med članicami B in A Bitenčevi, Ida na prvem in Mojca na drugem mestu. Predstavnica mozirskih gasilcev Blanka Jakopin je v kategoriji članice A zasedla tretje mesto. Člani B so imeli med najboljšimi kar dva Zgornjesavinjčana, in sicer Jelka Suhoveršnika (PGD Nova Štifta) na prvem in Henrika Pavloviča (PGD Okonina) na tretjem mestu. Med člani A se je prvega mesta veselil pobreški gasilec Simon Firšt. Dva prva in eno drugo mesto je Pobrežanom prineslo 280 točk ter ekipno zmago, na tretje mesto so se z 209 točkami uvrstili člani PGD Nova Štifta. Marija Sukalo Pobrežani so z 280 točkami ekipno osvojili prvo mesto in Novoštiftčani z 209 točkami tretje (foto: Marija Šukalo) ČETRFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ODBOJKI ZA DEČKE Režicam prepričljivo slavili Osnovna šola Rečica ob Savinji je bila prvo februarsko sredo organizator četrtfinalnega državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. Poleg Rečičanov so se pod mrežo pomerili odbojkarji iz osnovnih šol Lava Celje, Gradec Litija in Podbočje. Otvoritvena tekma je pripadla domačinom in osnovni šoli Gradec Litija. Rečiški odbojkarji so kaj kmalu pokazali, da so boljši od Litijčanov in nasprotnike premagali s kar 2:0. Tudi s Celjani niso imeli veliko dela in so nasprotnike ponovno pustili na ničli. Rezultat so prav tako ponovili v zaključni tekmi z osnovno šolo Podbočje in si tako priborili prvo mesto na srečanju ter uvrstitev v polfinale. Tam se bodo pomerili tudi drugouvrščeni odbojkarji Osnovne šole Lava Celje. Želja ekipe je, da tudi v polfinalu pokažejo dobro igro in mogoče še izboljšajo četrto mesto, ki so ga v preteklem šolskem letu osvojili v odbojki na mivki. Marija Sukalo Mi »J ii A. !■ A i 'm P J Dobra in prepričljiva borba pod mrežo je rečiške odbojkarje pripeljala do polfinala (foto: Marija Sukalo) ČETRTEINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU ZA DEČKE Nazarčani brez možnosti za polfinale Sredi februarja je bila Športna dvorana Nazarje prizorišče četrtfinalnih obračunov državnega prvenstva v malem nogometu za dečke. Nazorska osnovna šola je kot organizator gostila šole Destrnik - Trnovska vas, XIV. divizije Senovo in Murska Sobota. Zmagovalci srečanja so postali nogometaši iz Senovega, na drugem mestu pa so pristali Destrničani. Obe ekipi se bosta potegovali za najvišja mesta v polfinalu sredi marca. Brez možnosti za polfinalne tekme pa so ostali osnovnošolci iz Murske Sobote na tretjem in Nazarčani na četrtem mestu. Marija Sukalo Kljub borbenosti se nazarski nogometaši niso uspeli uvrstiti v polfinale (foto: Marija Sukalo) KO ZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE REČICA OB SAVINJI Organizacijo želijo pomladiti z novimi člani V rečiški borčevski organizaciji ugotavljajo, da se njihove vrste hitro redčijo, saj je včlanjena le starejša populacija. V prihodnje bodo zato še bolj strmeli k temu, dajo pomladijo z novimi člani. Prvi korak so naredili že na letošnjem občnem zboru z izvolitvijo novega predsednika. Dolgoletno predsednico Vero Poličnik, kije vodila to organizacijo 25 let, je zamenjal dosedanji podpredsednik Franci Jeraj. Srečanje je bila tudi priložnost za predstavitev dela v preteklem letu, za katerega so ugotavljali, da so kljub majhni količini finančnih sredstev opravili vse zastavljene naloge. Tako so pripravili proslavo ob dnevu upora proti okupatorju in žalno slovesnost ob dnevu spomina na Dolgoletno predsednico Vero Poličnik, ki je vodila to organizacijo 25 let, je zamenjal dosedanji podpredsednik Franci Jeraj (foto: Marija Sukalo) mrtve. Skrbeli so za grobove in grobišča padlih v drugi svetovni vojni. Udeleževali so se tudi drugih spominskih prireditev tako v dolini kotdrugod po Sloveniji. Bolne in osamljene so obiskali na njihovih domovih ob koncu leta ter jim izročili priložnostno darilo. Prav tako so težko pokretne popeljali na izlet po Sloveniji. Tudi pod taktirko novoizvoljenega predsednika se naloge ne bodo bish/eno razlikovale. To je pokazal sprejeti plan dela za letošnje leto, za katerega Jeraj meni, da ga bo s svojo modrostjo in izkušnjami morala dopot niti tudi nekdanja predsednica rečiške krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije. Marija Sukalo RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Razpravljali o sulcu in ekologiji voda Uvodoma je znani slovenski ribo-gojec dr. Boris Skalin, ljubiteljski fotograf, publicist in še kaj, pripravil poljudno predavanje o vzreji sulca, kralja sladkovodnih voda. Teh ribje bilo svoj čas brez števila, polni so zimskih mesecih, kar ob vode v hladnem delu leta privablja na desetine ribiških zanesenjakov. Tako je tudi ob rekama, s katerima upravljajo mozirski ribiči. Savinja od gruš-oveljskega jezu do Letuša in celot- no povodje reke Drete meri okoli 40 kilometrov. Vode so bogate z ribjim življem, kar kaže na dobro gospodarjenje. Vsled tega je veliko aktivnosti, ne zgolj ribolov, kakor mislijo mnogi. Gre predvsem za ohranjanje naravnega okolja. Težka, a potrebna akcija, na katero se vsako leto aprila poda okoli 120 članov mozirske ribiške družine, veleva očiščenje obeh rek. V nebo vpijoč podatek je, da se v času akcije zbere tudi po 500 vreč odpadkov, ki ležijo v in ob vodi. Kaj bi se zgodilo, če te akcije par let ne bi bilo, se nihče ne upa niti vprašati. Žalosten je tudi podatek, da kar 90 odstotkov zbrane navlake predstav- lja odslužen polivinil silažnih bal, ki se odvržen nabira po grmovju ob toku nizvodno. Kdaj se bo država zganila in poskrbela za urejeno zbiranje odpadnega polivinila, zaenkrat še ni jasno. Na tem področju bi lahko korak naprej naredile občine same in poskrbele za kontrolirano zbiranje. Razprava je minila s sklepom, da bodo tovrstna srečanja organizirana vsako leto in da se bo slej ko prej moral spremeniti odnos do naših voda. Potrebno bo še sicer veliko osveščanja, akcij in podobnega, za kar pa ribičem energije ne bo zmanjkalo. Benjamin Kanjir Mozirski ribiči in mnogi ribiški strokovnjaki so se 13. februarja zbrali v Mozirju, kjer so debatirali na temo vzreje in varstva sulcev ter ekologije. Slaba udeležba s strani vodstev lokalnih skupnosti jim je dala vedeti, da bo moralo pred uresničenjem njihovih ciljev preteči še veliko vode. jih bili tolmuni širom slovenskih voda. Zaradi večje onesnaženosti, pretiranega lova in drugih dejavnikov živi sulec dandanes samo še v porečju reke Donave ter njenih pritokov in je največja salmonidna riba v Evropi. Med ribiči je zelo cenjena in zavoljo tega zaželena trofeja. Lovi se v Dr. Boris Skalin je predaval na temo potrebnosti vzreje sulcev (foto: Benjamin Kanjir) Šport center PRODNIK Juvanie 1, 3333 Ljubno ob Saviiji Tel. 03 838 10 30, GSM 041 752 111 Zaposlimo natakarja ali natakarico. Vse dodatne informacije na telefonski številki 041/752-111. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Letos kvalifikacije za gasilsko olimpijado Delo rečiških prostovoljnih gasilcev v preteklem letu je bilo usmerjeno v intervencije, usposabljanje na tečajih in izobraževanjih ter na priprave mladincev na kvalifikacije za gasilsko olimpijado. Med letom so pogasili dva dimniška požara, sodelovali so pri helikopterskem reševanju poškodovane mladoletne osebe. Vaje, ki so jih pripravili, so pokazale pripravljenost društva in seveda pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v prihodnje odpraviti. V sodelovanju z osnovno šolo so pripravili predavanje o evakuaciji za osnovnošolce. Rečiški gasilci se zavedajo, da le z dobrim znanjem lahko pomagajo sovaščanom ob različnih nesrečah, zato svoje člane izobražujejo za različne specialnosti. Bili so tudi organizatorji pokalnega tekmovanja in tekmovanja zgornje-savinjske gasilske zveze za pionirje in mladince. S tekmovanj, ki so se jih udeležili po različnih krajih, pa so prinašali pokale in priznanja. Teh so največ prinesli mladinci, ki jih uri mentor Ciril Turk. Slednji se zaradi preobremenjenosti umika s položaja poveljnika društva. Na njegovo mesto so zato člani PGD Rečica s predsednikom Petrom Brezovnikom na občnem zboru izvolili Matjaža Novi poveljnik društva Matjaž Goličnik je predstavil plan dela za letošnje leto (foto: MŠ) Goličnika. Goličnik, ki je do sedaj opravljal naloge tajnika, se je udeležencem zbora zahvalil za zaupanje in predstavil plan dela za letošnje leto. Iz njega je bilo razvidno, da čakajo mladinsko desetino trdo delo in treningi, saj morajo biti do aprila pripravljeni na kvalifikacije za gasilsko olimpijado. Občni zborje bil priložnost tudi za podelitev različnih priznanj številnim članom za dolgoletno delo v društvu. Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Ob jubileju novo vozilo Okoninski gasilci so se sredi februarja zbrali na občnem zboru. Predsednik drušfva Franc Fricelj je predstavil delovanje društva v preteklem obdobju in izpostavil naloge, ki jih čakajo v jubilejnem letu delovanja, saj obeležujejo 70-letnico društva. Člani upravnega odbora društva so z odobravanjem ugotovili, da so bile izpolnjene vse naloge, ki so sijih zadali lani. Poveljnik Damjan Novak je v svojem poročilu izpostavil trend naraščanja števila intervencij. V lanskem letu so se udeležili kar desetih, od katerih so bile tri na njihovem območju. Ob tem so skrbeli za osveščanje prebivalcev, jim omogočili kontrolo gasilnikov in njihov ugodnejši nakup. Njihov član Jože Novakje poskrbel za ureditev in polepšanje notranjosti gasilskega doma, poskrbeli so za nakup določene notranje in opreme za varnejše sodelovanje na intervencijah. Prav slednja je tista, za nakup katere si bodo morali prizadevati tudi v prihodnje. Veliko je namreč zastarele, neuporabne in nujno potrebne menjave. Njihov prosti čas, ki so ga žrtvovali za dobrobit krajanov in kraja, so izkoriščali tudi za mnoge vaje, izobra- ževanja in sodelovanja na tekmovanjih. Ob tem je zmanjkalo časa za načrtovani izlet. V tej smeri so poskr-beli zgolj za mladino, ki si je na družabnem dnevu ogledala delovanje profesionalne gasilske brigade. Jubilej delovanja bodo okoninski gasilci obeležili v okviru praznika občine Ljubno. Do takrat nameravajo kupiti novo vozilo za prevoz moštva z ustrezno nadgradnjo. Investicija je težka okoli 55.000 evrov, od katerih morajo sami zbrati dobrih 15.000, ostalo pa bo nakazano iz občinskega proračuna. Benjamin Kanjir Poveljnik Damjan Novak ugotavlja, da se je trend naraščanja števila intervencij nadaljeval tudi v letu 2008 (foto: BK) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Julijska ujma osrednja tema Glede na to, da je bilo območje Nove Štifte najbolj prizadeto v veliki vremenski ujmi julija lani, je bil ta dogodek osrednja točka poročila o delu društva v preteklem letu na občnem zboru. Za sanacijo in pomoč so gasilci opravili kar 1.130 prostovoljnih ur. Na pomoč so jim priskočili tudi gasilci iz drugih društev in ostale organizacije. Poleg tega so bili gasilci v preteklem letu zelo aktivni na raznih tekmovanjih in izobraževanjih. V letošnjem letu nameravajo pričeti aktivnosti za nakup gasilskega avtomobila. Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi je načeloma obljubil pomoč, vendar pa imajo potrebo po novem gasilskem avtomobilu tudi gornjegrajski gasilci. Prepričani so, da se bodo znotraj občine uspešno dogovorili in poiskali najustreznejšo rešitev. Nadaljevali bodo tudi z izobraževanjem mladih gasilcev in se udeleževali različnih tekmovanj. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric seje gasilcem zahvalil za pomoč in veliko opravljeno delo v času vremenske ujme na njihovem območju. Posredoval jim je informacije o tek- Slavko Bric se je gasilcem zahvalil za pomoč (foto: FŠ) movanjih, izobraževanju, zavarovanju, statusu gasilcev in o pripravah na praznovanje 140-lefnice ustanovitve prvega prostovoljnega gasilskega društva v Sloveniji, ki bo junija v Metliki. Podelili so priznanja za napredovanje in dolgoletno delovanje na področju gasilstva. Med dobitniki je bilo veliko mladih, kar je še posebej pohvalno. Fanika Strašek 2. SLOVENSKA FUISAL LIGA - VZHOD - 17. KROG Zmaga v Mariboru »graščakom« že zagotavlja končnico FC Maribor Branik : KMN Nazarje Glin 1:6 (1:2) Maribor. Športna dvorana Lukna. Gledalcev: 40. Sodnika: Nenad Sma-jila in Dejan Makivič. Delegat: Zdravko Golob. Strelci: 1:0 Kurnik (9), 1:1 Metulj (17), 1:2 Metulj (20), 1:3 J. Šemenc (23), 1:4 Funtek (30), 1:5 Metulj (32), 1:6 J. Šemenc (38). KMN Nazarje: Supin, Vres, Oblak, Letojne, Urtelj, Funtek, Korošec, Ipavec, Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič. Rumeni karton: Kurnik, Šebeder (FC Maribor). Rdeči karton: Danilo Kurnik (FC Maribor). Rezultati 17. kroga: Maribor Branik: Nazarje Glin 1:6, Ptuj: Sl. Gorice 6:2, Cerkvenjak: FSK Kebelj 0:0, Marinci: Bioterme 5:2, Tomaž: Duplek 14:5. Lestvica: 1. Ptuj 44,2. FSK Kebelj Sl. Bistrica 36,3. Nazarje Glin 36,4. Tomaž Ormož 33,5. Branik Maribor 25,6. Marinci Ljutomer 24,7. Cerkvenjak 21,8. Slovenske Gorice 12,9. Bioterme Mala Nedeija9,10. Duplek 8. Strelci: 33 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 21 Boštjan Kupčič (Ptuj), 19Jure Klinc (FSK Kebelj), Matej Sovič (Bioterme), David Goričan (Tomaž)... S prepričljivo zmago v Mariboru so si Nazarčani že krog pred koncem rednega dela druge slovenske futsal lige zagotovili nastop v zaključnem play offu, kjer se bodo prve tri ekipe iz vzhoda in zahoda borile za napredovanje v elitno prvo ligo dvoranskega nogometa. V zadnjem krogu bo tako odločilnega pomena predvsem izbira nasprotnika v končnici, zato lahko pričakujemo tudi kakšna večja presenečenja. V primeru »graščakov« je po eni strani bolje zadržati tretjo pozicijo, kjer te v četrtfinalu čaka Ratitovec, medtem ko se bo drugouvrščeni iz nazorske skupine pomeril z Divačo, katero so vzadnjem času okrepili kar štirje bivši reprezentanti. Po drugi strani pa Nazarčani ne smejo preveč taktizirati, saj bi se ob porazu in porazu Kebija priložnost ponudila Tomažu, ki bi tako izkoristil znan slovenski pregovor: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«. Po odmevih s tekme v Mariboru smo lahko pred končnico zelo optimistični, saj so »graščaki« v štajerski prestolnici ponovno dokazali, kako seje potrebno boriti za barve svojega kluba. Kljubzaostanku sredi prvega polčasa so v nadaljevanju strnili svoje vrste in s tesnim pokrivanjem po celem igrišču domače »vijole« že ob koncu prvega polčasa prisilili k predaji. Seveda so slednji v drugem delu še poskušali obraniti domačo čast, vendar so jim Nazarčani s strpno obrambo in učinkovitim napadom to povsem preprečili. Lahko rečemo zaslužena zmaga varovancev trenerja Peziča, ki ga sedaj čaka trezen razmislek o nasprotniku v končnici in seveda dobra priprava nanj. Danes nas torej doma čaka zadnji krog rednega dela in tekma s Slovenskimi Goricami, po njej bodo znani že tudi pari končnice za vstop v elitno skupino malega nogometa. Tu so Nazarčani pred leti že bili in zakaj se ne bi ta uspešna zgornje- savinjska malonogometna pravljica ponovila še enkrat? Franjo Pukart ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA OSNOVNIH ŠOL V ODBOJKI Lučanke prek maščevanja do polfinala Nadobudne športnice OŠ Blaža Arniča Luče pod vodstvom pedagoga Rajka Rudnika nadaljujejo z dobrimi predstavami na športnih tekmovanjih državne ravni. Potem koje dekletom že uspelo v nogometu, so se v polfinale državnega prvenstva prebile tudi v odbojki. V Braslovčah so po hudih bojih z domačinkami, Krščankami in Mariborčankami osvojile drugo mesto, ki jih je popeljalo med najboljše v državi. Lučanke so uvodno tekmo z Braslovčankami sicer izgubile z 2:0, a so se vseeno dostojno borile. Nasprotnicam so se uprle ob začetkih obeh nizov, braslovška vrsta pa je bila premočna. A začetni poraz lučkim osnovnošolkam ni vzel motivacije. Tekmo z OŠ Podbočje pri Krškem so prepričljivo dobile z 2:0 in ohranile upanje za končno drugo mesto, kar je bil tudi njihov glavni cilj. Na poti do polfinala so jim tako stale le še odbojkarice z OŠ Bratov Polončičev Maribor, ki so Lučankam pred tremi leti že zadale boleč poraz na polfinalnem turnirju v Prevaljah. Začele so sicer odlično in povedle za šest točk, nato pa proti koncu nerazumno popustile in niz oddale nasprotnicam. Kljub temu niso izgorele vžeiji po polfinalu, temveč so se s trdno voljo spet zbrale in si z gladko zmago v naslednjem nizu priborile še odločilno tretjo igro. Po nekaj zaključnih žogah lučkih odbojkaric je njihova igra spet nekoliko popustila in Mariborčanke so izenačile že na 14:14. igro živcev pa so v svoj prid vseeno obrnile odlične Lučanke in se maščevale za poraz predhodnic. Lučka OŠ, kije ena manjših v Sloveniji, se tako lahko pohvali s še eno dobro generacijo vsestranskih športnic, ki seje s kakovostno igro in nepopustljivo voljo v kar dveh različnih športih prebila v polfinale državnega prvenstva. Špela Robnik Lučke odbojkarice so v Braslovčah osvojile drugo mesto in se prebile v polfinale državnega prvenstva osnovnih šol (foto: ŠR) Odzivi na mojo donacijo naročnikom -ob 40-letnici Savinjskih novic Spoštovani! V zvezi z mojo donacijo (s 15 unikatnimi miniaturnimi slikami z imaginarno vsebino v tehniki tempera), katere so po izidu žrebanja dobili naročniki časopisa Savinjske novice, v jubilejnem 40 letu tega časopisa, sem bil prijetno presenečen nad dokajšnjim pozitivnim, a tudi kritičnim odzivom (odmevom) po prejemnikih teh podaritev... (Omenjene slike za to donacijo je izbral sam izdajatelj) ... Namreč dokajšnja večina teh prejemnikov seje tako ali drugače javila. Se mi je oglasila. In so izrazili svoje zadovoljstvo. Mi za storitve čestitali. Se mi zahvalili za to donacijo, oz. podaritev. Mi zaželeli pri nadaljnjem likovnem delu še veliko aktivnosti in uspeha. Da bi se še v bodoče, kot doslej, večkrat odločil za take in drugačne donacije. Seveda so mi zaželeli še veliko nadaljnjega zdravja in kreposti... Čutim dolžnost in potrebo (tako mi notranjost veleval), da se vsem, ki so se mi v zvezi s tem odzvali (tako in drugače), da se prav lepo zahvalim za pozornost, da so se oglasili. Da so pomislili name. Na moja likovna dela ... in o tem izrekli svoje misli (mnenje) - takšno in drugačno. Vse to mi je dobrodošlo - v odobritev, opozorilo, podučitev (več ljudi pač več vel). Še posebej velja moja zahvala tistim naročnikom Savinjskih novic, tokratnim dobitnikom mojih slik, ki so se mi oglasili z meni tako ljubimi, lepimi razglednicami,stako različnimi, pestrimi vsebinami, iz tukajšnjih različnih krajev... Hvala vam! Tudi jaz vsem dobitnikom želim prijetno počutje, tudi ob mojih stvaritvah. in izpolnitev drugih lepih želja, kakor ste mi zaželeli tudi vi, spoštovani naročniki Savinjskih novic, ko ste se mi oglasili... Pripis: Tistim spoštovanim naročnikom, dobitnikom tokratnih mojih slik - miniaturk, ki bi si even-tuelno želeli drugačno vsebino slike od te, ki ste jo dobili sedaj, pa ponudim, dajem možnost, da si lahko to sliko zamenjate za drugo sliko (seveda iste tehnike in velikosti!), v roku enega meseca od objave teh vrstic. To povedano pa lahko postorite (v moji navzočnosti!) na mojih 5 trenutnih postavitvah slik na različnih lokacijah po Savinjski in Zgornje Savinjski dolini, tj. v naslednjih krajih in prostorih: -vmojem likovnem ateljeju na Levstikovi ulici 9, v Mozirju; - v prostorih jedilnice gostišča Pikado klub "Bumbar" v Šmartnem ob Paki; -vveliki gostinski sobi okrepčeval- nice ga. Jožice Jurak, p.d. Rop, Homec; -v prostoru za družabna srečanja gostišča ga. Mije Podkrižnik na Ljubnem in -v prostorih jedilnice - v hiši turistične kmetije ga. Anice Grmelj, p.d. Podvratnik v Raduhi nad Lučami. Vse vas prav lepo pozdravljam. Naročnik in zvesti bralec: Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje Portal Savinjsko doline KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE p.p. 79, 3330 Mozirje OBVESTILO H 1 Kinološko društvo Zgornjesavinjske doline prireja tečaj šolanja za vse pasme psov. Informativni dan bo v nedeljo 1.3.2009 ob 10. uri na društvenem vadišču v Varpoljah. Vabljeni vsi ljubitelji psov! Informacije na gsm 051-436-607 Dominik, 041-304-367 Ferdo ali na www.kd-ud.com. gedBHai® F I S SSK LJUBNO BTC FIS ■gt ‘ JR ■ ft SZS VABILO Vabimo vas na ogled mednarodnega tekmovanja v smučarskih skokih za FIS pokal, ki bo 28.2. in 1.3.2009 na HS - 95 na Ljubnem ob Savinji Program: Petek, 27.2.2009 Nedelja, 1.3.2009 18.00 - Uradni trening 13.00 - Poskusna serija 14.00 - Prva serija Sobota, 28.2.2009 15.00 - Finalna serija 17.00 - Poskusna serija 18.00 - Prva serija 19.00 - Finalna serija Tekmovanja se bodo udeležili smučarski skakalci iz 6 evropskih držav. VABLJENI Osnovna šola Mozirje vabi na dobrodelni koncert ©ceöw lgyw ki bo v petek, 6.3.2009, ob 18. uri v Športni dvorani Mozirje. Nastopajoči: Nuša Derenda, Nina Pušlar, Golte, Zapeljivke, Primož Zvir s prijatelji, Zmaji, LaKost, Duo Peti as, Koledniki, Up N' Downs, Lea Marolt Sonnenschein, Oktet 9, Kvintet Gamma, Natalija Kokalj in učenci OŠ Mozirje. Program bo povezoval Andrej Hofer. Predprodaja vstopnic (5 EUR): OŠ Mozirje (tajništvo), ZTKŠM Mozirje, Knjižnica Mozirje, Župnišče Mozirje, Slaščičarna Polonca, Mercator Mozirje. Sredstva bodo namenjena šolskemu skladu za pomoč socialno ogroženim učencem. S svojim obiskom boste priskočili na pomoč in podarili otrokom košček sreče. Zaradi dobrih det posameznikov je svet lepši. Naročnik; Osnovna šola Mozirje, Šolska ulica 23,3330 Mozirje Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega brata in strica Draga LIHTENEGEiyA iz Podvolovljeka 22 (1949 - 2009) Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, darovali za cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala za opravljen obred g. Ternarju, moškemu pevskemu zboru iz Luč, govornici Valeriji Robnik in praporščakom. Vsi njegovi Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, in sedla bo m rožna tla in jokala, ker Tebe ni. (Simon Gregorčič) 10. februarja smo se poslovili od Alojza ŠTIGLICA iz Bočne (28.9.I929 - 7.2.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ČRNA KRONIKA • NEZNANEC UKRADEL NAFTO Nizka: 16. februarja je oškodovanec iz Nizke obvestil dežurnega policista, da mu je neznani storilec v času od lanskega decembra do datuma prijave iz dveh traktorjev ukradel okoli 40 litrov nafte. • PODRL STENO DRVARNICE Spodnja Rečica: V noči na 16. februarje neznani voznik z vozilom v Spodnji Rečici podrl zidano steno drvarnice. Policisti so pričeli poizvedovati za neznanim voznikom, ki seje kasneje sam javil oškodovanki in prišel na kraj dogodka. • POŽAR V PODJETJU BSH HIŠNI APARATI Nazarje: 16. februarja je prišlo v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje do manjšega požara. Zagorelo je v preizkuševalnici izdelkov. Požarje pogasil avtomatski sistem za gašenje, nastala škodo je minimalna. • ZAPEUAL V HRIB IN ČELNO TRČIL Primož: 2l. februarja je v Primožu pri Ljubnem prišlo do prometne nesreče med dvema osebnima avtomobiloma. Dva udeleženca sta ob tem utrpela lažje telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča, zaradi česar je povzročitelj zapeljal v hrib. Od tam ga je po dveh kolesih zaneslo v levo na nasprotni vozni pas, kjer je čelno trčil v nasproti vozeče vozilo. Eden izmed udeležencev je ostal v vozilu ukleščen. Rešili so ga člani tehnične ekipe PGD Nazarje. • PRETEPALI SO SE Mozirje: 2l. februarja popoldan je prišlo v gostilni Gams v Mozirju do pretepa med štirimi osebami. Posredovali so policisti, ki so udeležencem pretepa napisali plačilne naloge. • VANDALI NA DELU Ljubija: V noči na 22. februar so neznanci v Ljubiji poškodovali omarico javne razsvetljave, prometne znake in luči na osebnem vozilu. Razbito omarico je bilo potrebno takoj zavarovati, saj bi bila ob morebitnem dotiku nič hudega slutečega otroka zanj smrtno nevarna. Ljubno ob Savinji: Neznani storilec je v času od 20. do 22. februarja vlomil v skladišče podjetja Podkrižnik na Ljubnem. Odpeljal je okoli 600 kg bakrenih ostružkov. • POŠKODBA SANKAČA Planina Ravne: 22. februarja seje na pobočju hriba Pianina Ravne med sankanjem poškodoval otrok. Ugotovljeno je bilo, da si je zlomil nogo. Z motornimi sanmi je bil odpeljan do Podveže, kjer gaje v oskrbo prevzelo osebje nujne medicinske pomoči. Odpeljan je bil v celjsko bolnišnico na zdravljenje. • OB KOLO Mozirje: V noči na 22. februarje neznani storilec Na trgu v Mozirju ukradel kolo. Bilo je odklenjeno in nezavarovano. Zakaj se mi vsi smejijo? Saj nisem našemljen. Rib ni, so pa trofeje ima pust še kaj veljave? Nekateri upajo, da je pust letošnjo najbolj trdovratno zimo zadnjih desetletij odgnal. Ne samo, da enim ni več do kidanja, mnogi bi se radi čim-prej spet valjali po travi. Tega, da bo kdaj prišlo veliko ljudi na Pustov pogreb, živ že ne bo učakal. Naše ministrstvo za pomorstvo in porečja je dobilo nalogo, da razišče, kje so sulci v Savinji in Dreti ter zakaj jih je tako malo. Poslanci, posebni svetovalci in komisija specialnega kova je po mnoštvu potrošenih dnevnicah prišla do strokovno podkovane ugotovitve, da to drži, in to ob večerji z mariniranim sulcem. Nenavadne prakse Majava podpora Podpora zdajšnji vladi je na kar precej nizki ravni. Nekateri predvidevajo, da je temu tako zaradi gospodarske krize, a se motijo. Zaradi krize nekateri s to vlado še sočustvujejo. Kaj? A zato bodo zmanjšali plače, da bodo dvignili kupno moč za izhod iz krize? Prvi na podiju “Premier Pahorje pravi človek, da nas bo vodil na poti iz krize,” meni Bepo. Šimen pa ne: “Meni se ne zdi ravno zelo sposoben.” “Mogoče. Je pa bil včasih maneken, tako da nas bo vsaj lepo vodil.” V postelji se ljubimec čudno obnaša, pa mu ljubica reče: “Jaz sem zdaj zagreta za seks, kaj pa ti?” Stran vržen denar “Presneti mule!” se huduje oče nad sinom. “Tri mesece mu že plačujem, da bi bil vedno prisoten pri sestri, ko je njen ljubček tu.” “In kaj je narobe?” vpraša mama. “Šele sedaj sem zvedel, da prejema denar za isti namen Kriza je res velika! Zdaj se še za bakrene žlebove nihče več ne zanima. Upam, da gre barva dol. Nočem, da angleška kraljica vidi, kakšen sem bil za pusta. Cvetke ib koprive} «s PLES Z MATEJO PRVO Marko Purnat, lastnik mozirskih trških pravic: »Lepo, da sem v roke dobil trške pravice, še lepše pa, da sem v roke dobil pustno kraljico.« Mateja Lever, pustna kraljica: »Pustni župan pleše pa z vašo ženo. Na vašem mestu bi popazila nanj. Zadnje časeje oblasti želen in kdo ve, česa še...« VLADAL BO Z ZLATO PALICO Pustni župan Drago Poličnik: »Zdaj ko sem že petindvajsetič zavzel oblast in prisegel po vseh pravilih, z zlato palico napolnil občinsko blagajno, je čas, da razpustim občinski svet in odbore ter člane pošljem na tečaj retorike in javnega obnašanja. Vse v vidu kulturnega obnašanja med prenosi občinskih sej.« PRVI ZNANILEC POMLADI Ana Napotnik, amaterska igralka v komediji Krivica boli: »A veš, dragi, da sem kar vesela, da si Bosan'c. Ti so letos znanilci pomladi.« Dejan Ugovšek, amaterski igralec: »Kateri pa?« Ana: »Tisti z mešalcem za beton in lopato.« MESTO NA FINSKEM SLOVENSKI NOG. TRENER-MATJAŽ DEL PREBAVILA ZAKLJUČNI DEL SKOKA (ŠPORT.) REKA NA PELOPONE ZU AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA NEMŠKO MOŠKO IME SESTAV STROJEV NEKDANJA RIMSKA PROVINCA OB SPODNJI DONAVI CIGARETNI OSTANEK. ČIK RESA PRI KLASU SEMJON NADSON PRSI (POG.) KITAJSKI DRŽAVNIK IN PESNIK (ZEDONG) UMOR S STRELNIM OROŽJEM MOĆNA ŽGANA PIJAČA PIJANEC. ALKOHOLIK (SLABS.) AZIJSKO GOVEDO, GOVEJA GAZELA BIBLIJSKA KNJIGA, KRISTUSOV NAUK MESTO, KJER SE KAJ STIKA KONTAKT TRENJE MODO ENA OD DVEH MOŠKIH ZLEZ SAMODEJNI STROJ, NAPRAVA GLAVNO MESTO EGIPTA GOVORNIK. PRIDIGAR AVSTRIJSKI SLIKAR- HANS (1840-1884) PRIPADNIK INDIJANSK. LJUDSTVA V PERUJU ANGLEŠKA MANEKENKA (CAMPBELL) ERNST MACH MEHANIČNA NAPRAVA RESA, VRESJE .. NICOLAI GEDDA BAKTERIJA, KI POVZROČA ČREVES. BOLEZ. DEŽELA SABEJCEV LESENO PIŠČALI PODOBNO PIHALO ANTON PETERLIN HRVAŠKI PETROL SLOVENSKI VESLAČ ___oyy_____ SLOVENSKA IGRALKA (RINA) PLOŠČATA MORSKA RIBA LADJA ZA PREVOZ TEKOČIN OTOK ČAROVNICE KIRKE ALBANEC, ŠIPTAR Portal Savinjska dolina MINI SLOVARČEK: TRESA- okrasni trak, pletenica MAKART- avstrijski slikar- Hans TAKIN- azijsko govedo, goveja gazela DAKIJA- nekdanja rimska provinca ob spodnji Donavi RIBON- ploščata morska riba CVETLIČARNA Tel.: 839-46-75 Tel.: 839-46-75 - aranžiranje daril - rezano cvetje - lončnice - žalna in poročna floristika ... PISANA MAVRICA CVETJA IN IDEJ | o Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 Napovednik dogodkov • Petek (27. februar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična uro za otroke: Najraje bi te kor pojedel________ • Petek (27. februar), ob 17.00. Prostori Strelskega društva Mozirje Strelska liga z zračno puško, 4. krog ______________________ • Petek (27. februar), ob 18.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno Smučarski skoki za FIS pokal ■ uradni trening_______________ • Petek (27. februar), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Predavanje mag. kraj. arh. Alenke Polutnik: Feng Shui • kaj to je?______________________________________ • Petek (27. februar), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin: KMN Slovenske Gorice • Sobota (28. februar), ob 17.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno Smučarski skoki za FIS pokal________________________________ • Sobota (28. februar), ob 18.00. Gasilski dom Gorica ob Dreti Občni zbor PGD Gorica ob Dreti______________________________ • Sobota (28. februar), ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanja Marjete Keršič Svetel: Možnosti trajnostnega razvoja zavarovanih območij v alpskem prostoru______________ • Nedelja (1. marec), ob 13.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno Smučarski skoki za FIS pokal________________________________ • Sreda (4. marec), ob 17.30. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Spominčica________________________ • Petek (6. marec), ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni koncert Otroškim željam odprimo pot______________ ŽIVALI - PRODAM silirnim dodatkom; gsm 041/793- Prodam mladiče bernskega planšarja; gsm 031/695-208. Prodam zajce - samce, samice -za nadaljnjo rejo; gsm 031/667-963. 606. Prodam silažne bale;tel. 583-10-91. Prodam suhe kocke sena; gsm 031/520-220. Prodam nerabljene lesene zajčnike; Prodam dva ovna in telico simenfal - limuzin, staro 7 mesecev; gsm 031 /470-084 - zvečer. gsm 031/507-646. Prodam hlodovino breze, primerno za razrez za deske; tel. 583-51 -15 ali Prodam bikca mesne pasme, težkega 110 kg; gsm 040/867-493. 041/354-638. Prodam bukova drva; tel. 584-75-87. ŽIVALI - KUPIM Prodam suhe jabolčne krhlje in Kupim kravo in telico za zakol in bikce ter teličke mesni tip nad 100 kg, gsm 031/573-745. domače rdeče vino; gsm 041 /961 -948. Meso mlade krave - polovico ali četrtino - ugodno prodam; gsm DRUGO-PRODAM 041/239-017. Prodam pohištvo zaradi selitve; gsm 031/668-274-Renata-Ana. Prodam zimske gume na platiščih za citroen xsara ali berlingo; gsm Zelo ugodno prodam računalnik z vso opremo (windows 98) in kuhinjsko mizo + 6 stolov (modra, rumena); gsm 041 /868-553. Prodam osebni računalnik, 2,93 GHz, z monitorjem, cena 150 eur; gsm 041/364-124. 041/324-409. Prodam gumefirestone-letne, 175/ 65 14f580, malo rabljene, komplet 50 eur; gsm 041 /785-337. Prodam zalogovnik tople vode, 1.000 litrov, z izolacijo - nov; gsm 041/623-664. Ugodno prodam okrogle silažne bale, 8 kom, 250 eur; gsm 041/793-530. Prodam smučarske čevlje št. 43; gsm 041/240-467. Prodam traktor stayer, 28 km, letnik Silažne bale prodam - polnjene s 1962; gsm 041/261-565. r~t\ 30 V——y MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.0.0, Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. RAČUNOVODSKE STORITVE strokovno in po ugodni ceni. Vodenje 2 meseca brezplačno, dodatni popusti! Gsm 041/429-755. ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. KAKŠNO KOLO JE PRIMERNO ZAME? Vprašaj osebo, ki o kolesih razmišlja 24 ur na dan. Pokliči Filipa na 040/ 431-591! Skupaj bosta našla rešitev. GT modeli 09 so že na zalogi. Proces - PDF; Brezje 9d; 3330 Mozirje; Filip Pavlin. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO DRUGO - KUPIM Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031/491 -381. VOZILA-PRODAM Prodam bmv 318, letnik 2002, servisiran, v odličnem stanju; gsm 031 / 557-996. NEPREMIČNINE Prodam 3-sobno stanovanje v centru Nazarij; gsm 041/354-685. Prodam 2-sobno stanovanje, 1. nadstropje, Šmartno ob Paki, stanovanje je potrebno obnove; gsm 041/ 693-406. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Mi 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče locrro habit, .nepremičnine HABIT d.o.o., Kersnikova 11. 3320 Velenje Kontakt: Dejan Goršek Gsm: 041 66 52 23 Posredovanje, prodaja, odkup nepremičnin * LOKACUA: TOPOLŠICA '•VELIKOST:80 m2 PRODAMO HIŠO •VELIKOST PARCELE: 4600 m2 • ETAŽNOST: K+P+M •STAROST: 1954 •CENA: 75.000,00 EUR DODATNI OPIS: Prodamo manjšo hišo nad Topolšico. Hiša je v treh etažah; v L etaži sta dve kleti (24 m2), v II. etaži je predprostor, kopalnica, kuhinja z jedilnico in bivalna soba (39,97 m2): v III. etaži je podstrešna sobica (7,5 m2). Zemljišče je večji del stavbno(3850 m2). 800 m2 je kmetiskega zemljišča Na parceli je lesena drvarnica in lesena paža S parcele je čudovit razgled na Šaleško dolino in okoliške hribe, v bližini Terme Topolšica PRODAMO NOVOGRADNJO •LOKACUA:ŠMARTNO OB PAKI • VELIKOST: cca 140 m2 • VELIKOST ZEMLJIŠČA: cca. 600 m2 •ETAŽNOST: 2ETAŽE •STAROST: NOVOGRADNJA • CENA: 118.000,00 EUR DODATNI OPIS: Prodamo enostanovanjsko hišo na sončni lokaciji (2 km do Šoštanja 4 km do velenje. 15 min do avtoceste MB-U). zgrajeno do podaljšane 3 gradbene faze (fasada priključki, okna ti vrata) po dogovoru tudi gradnja na ključ. grafično oblikovanje vezave vseh vrst _ (diplomske naloge, spiralne, termo ...) ■ izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) ■ Tisk na tekstil (majice, kape...) ■ plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice (OtOtO.onio^a^.si NOVO V MOZIRJU! IV UPRAVNEM CENTRU L AVTOSO m) M/ct7 četr >»<>- URADNE URE \ PONEDELJEK _ 12.30-14.30 Q SREDA 15.00-17.00 ČETRTEK 14.30 Več na http://www.nepremicnine.habit.si MOZIRJE WWW O H tl6 j Si ^V-EJ d.o.o., Trg Mladosti 6, Velenje, P.e. MOZIRJEŠmihelska cesta 2 J ZA VSE KATEGORIJE f Ff/7 F fp P 3.3. ob 17.00 Gsm: 041 636 434 usposabljamo mladostnike za vožnjo s spremljevalcem Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121 BCkbe OKENSKI SISTEMI rF f \ MA i m J* j f I a 1 \ 1 m ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET... Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu - kratka čakalna doba UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Celje - skladišče sam T>t D-Per 7/2009 5000023791,9 COBISS s Uporabljajte ^ SAMOV KOLEDARC€K izkoristite 2009 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM (MIQOOOOOOGOQOOOOOQOOOOOQOOOOOOO 0000000090000000000090900000000 O O IOOOOOO©©©©©©©©©©©®©©©© o 9 7 10 7 11 7 12 113 , 14 . IS 116 117 7 18 119 I 20.21 22 7 23 7 24 7 25 7 26 7 27 28 29 7 30 6 I 7 I 8 7 9 7 10 7 It 12 13 7 24 7 15 7 16 7 17 7 18 19 20 7 21 7 22 7 23 7 24 7 25 26 27 7 28 7 29 7 30 7 31 OO OO booooooooooooooooooooooo o o oooo©©©©©©©©©©©©©©©©©©© OO O JOOOOQ O &OQOC 9000^ 9 7 10 .11 12 7 13 7 14 7 15 7 16 7 17 18 19 7 20 7 21 7 22 7 23 7 24 25 26 7 27 7 28 7 29 7 30 7 31 8 9 710 711 7 12 7 13 714 , 15.16 7 17 7 18 7 19 7 20 7 21 22 23 ’ 24 7 25 7 26 7 27 7 28 29 30 Legenda: Dan nakupa: 1. delovni dan Dnevi, v katerih si lahko pridobite bonus Nedelja in dela prosti dnevi izkoristite mesečni bonus V letu 2009 lahko kupci skozi celo leto vsak 1. delovni dan v mesecu pri nakupu nad 100,00 EUR prejmete 5% bonus »SAMOV KOLEDARČEK«, ki ga lahko unovčite pri naslednjem nakupu v tekočem tednu. Račun, na katerem ste 1. delovni dan v mesecu nakupili več kot 100,00 EUR, predložite naslednji dan pri nakupu, vključno do enega tedna v katerikoli trgovini SAM d.o.o. Domžale (Jarše, Nazarje, Trbovlje, Latkova vas in Stranje) in priznali vam bomo 5% popust na vrednost tekočega nakupa. Popust namenjen končnemu potrošniku velja za običajne količine družinskega nakupa iz zalog prodajnega prostora. Popust »SAMOV KOLEDARČEK« ni namenjen pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ter ne velja za palete. 5% popust se ne sešteva k popustom, ki potekajo istočasno. Primer. 5. januarja pri nakupu nad 100,00 EUR prejmete 5% bonus «SAMOV KOLEDARČEK«. lega lahko unovčite pri naslednjem nakupu vsak dan do 12.1.2009 SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 • Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80 WWW.SaiTl.SI