Poštnina plačana v gotovini
Maribor četrtelc 14 funlfa 1934
MARIBORSKI
St&v. 133 Letfi VIII. (XV.}
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniitvo in uprav«: Maribor, Gospoaka u!. 11 / leleton uredništva 2440, uprave 2455 lzha;a razan nedelja In praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani > Poštni čekovni račun 4t. 11.409
JUTRA’
..-tsasg
He silite nas v zavezništvo sovraštva
Med nami in Italijani ni sporazuma!
Če se ozremo nazaj v našo slovensko zgodovino, potem vidimo, da smo bili tisoč dolgih let pod nemško politično, gospodarsko in kulturno nadoblastjo, toda kljub njej nismo izgubili ne svojega imena, ne jezika in ne slovanske osnovne b-tnosti. Ozemlje, ki smo ga izgubili na severu, na Štajerskem in Koroškem, ie bilo že z. go daj penetrirano z nemštvom, Potem se pa naša narodna meja dolga stoletja ni bistveno mnogo spremenila. Izgubljali smo teren zelo počasi, po dušah, hišah in vaseh. Šele v novejšem času, v desetletjih pred svetovno vojno, se je na severu občutneje zajedel strup nemčurstva v naše kompaktno narodno telo, ki je zaradi tega pričelo hirati vzdolž vse reke Drave od Beljaka do Središča. Toda vse to neničurstvo je bilo le plesen, ki izginja in bo popolnoma izginila, da se v nekaj desetletjih sploh ne bo več poznalo nekdanje narodno gnitje. To je dokaz, da smo bili Slovenci tako močni, kakor ne bi bil na našem mestu v naši usodi nihče drugi v Evropi. Na Kranjskem in Primorskem smo celo mi asimilirali kolonije Nemcev, ki so jih bili nemški fevdalni gospodje pripeljali k nam!
To naše narodno dozoretje je samo po sebi terjalo obračun s preteklostjo, zahtevalo je samostojnosti, svoje lastne državnosti skupaj z brati Hrvati in Srbi v zedinjeni kraljevini Jugoslaviji. Svetov-na vojna je — tudi s pomočjo naše neomajne volje — zrušila habsburško Avstrijo. 6trt in pregnan je bil naš tlačitelj, proti kateremu smo bili ves svoj heroični, neenaki boj. Zadihali srno svobodno, zasijalo je nad nami solnce Jugoslavije. Toda prav v tistem času najlepšega, najsrčnejšega trenutka naše slovenske zgodovine, v veliki jeseni velikega leta 1918. se je dvignil iz ozadja drug narod, narod, ki smo ga v boju proti habsburški Avstriji smatrali za svojega naravnega zaveznika, ter vsekal z mečem infernal-nega egoizma in brutalne lakote po naši zemlji v naše po tisoč letih osvobojeno naročeno telo. Vsekal je po sredini In nam odsekal tiste pokrajine, ki so bile najbolj naše, najbolj nacionalno zavedne in čiste, nezastrupljene s plesnjo renegatstva! Odsekal nam je tretjino narodnega ozemlja in tretjino bratov. Ta narod je bil narod Italijanski, narod Garibaldija, Mazzinija in potomcev 2000 letne kulture. — Razbil je svetost najlepšega trenutka naše slovenske zgodovine in segel s svojini mečem živalskega sovraštva še po Karavankah in sivi Peci, domu kralja Matjaža, ter nam odsekal zibelko našo in edini
ponos preteklosti — slovenski Korotan!
Ta narod, ki jc zagrešil v veliki jeseni velikega I. 1918. ta največji zločin nad našim narodom, ki ga je presekal na troje in mu pred nosom zaprl pot na njegovo morje, takrat še ni bil fašističen! Toda tudi b r e z fašizma je zagrešil ta zločin, da-si smo do Mussolinijevega pohoda na Rim še vedno upali vsaj to. da bo spoštoval jezik, kulturo in .gospodarstvo n a-silno v svojo državo vključenih naših bratov. Mednarodno obveznost spoštovanja pravic naše narodne manjšine je sicer odklonil, a upali smo, da kljub temu ne bo z nasiljem oskrunil svoje svobodoljubne prošlosti in občudovane kulture. Varali smo se. Kakor nas je ociganil za veselje osvobojenja 1. 1918., tako nas je ociganil tudi za to vero in zaupanje. Po-faslsten je .pričel ta narod proti tretjini nas tako barbarsko, brutalno gonjo, kakor da bi bili divje zveri. In to, kar je storil in še počenja z našo primorsko narodno manjšino, presega vsa, najbrutalnejša nasilja, kar jih pozna evropska zgodovina. Ta brutalnost je tako strašna, da obtožbi, ki jo dvigamo proti njej, v velikem svetu niti verjeti ne morejo in je ce-
lo	med nami v Jugoslaviji na milijone Ju-gošlovenov, ki so prepričani, da je pretirana. A žalibog ni. Še huje je in se popisati spioh ne da!
In sedaj prihajajo de Jouvenelli, B e r e n g e r j i, B a r t h o u j i in drugi voditelji velikega francoskega naroda, v katerem smo vedno gledali in še vedno gledamo najvišji vzpon svobode, kulture, civilizacije in vsega kar je najplemeniiej-še in nas vabil, naj bi dali teinu narodu, narodu italijanskemu prijateljsko roko in sklenili z njim zavezništvo, ker zahtevajo baje tako diplomatske kombinacije. Za radi teh kombinacij naj bi pozabili na strašno odprto rano, zadano nam po Italiji? Gospodje Berengcr, Barthou, Dou-mergue in drugi, mar mislite, da je to mogoče? Nikoli! VI diplomati lahko sklenete kakršne koli pogodbe in pakte, toda vedite, da jih naš narod nikoli ne bo o-dobril. Ti pakti ne bodo zacelili naše straš ne rane! Skelela bo dalje In v naših srcih bo gorelo sveto sovraštvo dalje, dalje se bodo stiskale naše pesti. Med nami in Italijo ni zbližanja, ni sporazuma in ni zavezništva, dokler bo stal le še en sam fašist, bersaljer ali karablnljer na nam u-ropanih nacionalnih tleh! Če med Francijo in Nemčijo ni sporazuma, potem ga je tisočkrat manj med nami in Italijo! Zato ne snubite nas za zavezništvo, ki bi ga sovražili in preklinjali od mest do zadnje gorske koče!	-r.
M Hitlerji! i Mii
Hi Ur prispel ob 10. uri v Benetke — Pozprav z Mussolinijem Nemški komentarji — Italija odklanja z^ezo Frnncije, Italije in Jugoslavije
BERLIN, 14. junija. Državni kancelar K liter j,e davi odletel v spremstvu zunanjega ministra Neuratha in ekspertov v irimotornem letalu v Benetke. To je prvi primer, da zapušča, odkar je kancelar, svojo državo. V Berlinu se naglaša, da ne gre za kako posebno konferenco, marveč 'e za osebni razgovor med obema šefoma vlad, ki bosta ifmenjala svoj^ misli
o	vseh aktualnih vprašanjih. Določenega pl . srama zato ni. Ni pa nobenega dvo-n:r da bo sestanek politično važen, dasi ne bodo napravljeni nobeni dokončni skle pi. Nemška javnost pripisuje sestanku toliko večjo važnost, ker je nudil v zadnjem času zunanjepolitični položaj Nemčije mnogo povodov za vznemirjenje. — Pred vsem ie bila tu povečana aktivnost Rusi.-e in Francije, ki stremi po obnovi sistema zvez, Hitlerjevo potovanje pa bo zdai pokazalo, da obroč za izolacijo Nemčije vendarle še ni sklenjen in da Nemčija
tudi na svoj način lahko aktivno sodeluje v svetovni politiki.
BENETKE, 14. junija. Nemškemu kan-celarju na čast je sprispelo sem trinajst visokomorskih torpedovk iz Tarenta. Mussolini se je podal s svojim spremstvom na letovišče že ob 9.30, kjer je veliki »Junkers« s Hitlerjem pristal ob 10. Torpedovke so oddale ob prihodu pozdravno salvo. Hitler je izstopil veselo razpoložen in stekel k Mussoliniju, Oba diktatorja sta se pozdravila zelo prisrčno. Nato so Mussolini, Hitler in spremljevalci stopili v avtomobile in se odpeljali v Vilio Reale, kjer bo popoldne pričetek razgovorov.
RIM, 14. junija. Italijanski listi pozdrav ljajo prihod Hitlerja in naglašajo, da je ta sestanek akcija proti francoskemu snovanju blokov. Zanimivo pa je. da zavračajo tudi francosko prizadevanje za zvezo Francije, Italije in Jugoslavije, ki je označujejo za neresen manever.
Jevtflevi gospodarski uspehi
JEVTIČEV ODHOD IZ PARIZA. — POSREČILO SE MU JE POVEČANJE DOSEDANJIH IN USTVARITEV NOVIH KONTINGENTOV.
Elementom« katastrofe v Ameriki
VIHARJI V SREDNJI IN JUŽNI AM ERIKI. — POTRES V JUŽNI AMERIKI. - ŠTEVILNE ŽRTVE.
SAN SALVADOR, H. junija. O Prašnem neurju prihajajo iz Srednje Amerike naravnost porazne vesti.
^cročajo, da ni Srednja Amerika še "ikdar doživela takšnih strahot. Tisoče ljudi je izgubilo pri strašnem neurju življenje in več tisoč oseb je bilo lažje in težje ranjenih. Strašna nevihta s silnim nalivom. Kromom in treskom je divjala po vseh državah Srednje Amerike, a največ je trpel San Salvador.
BUENOS AIRES, _ 14. junija. Posledice nevihte, ki je razsajala na južnem delu Južne Amerike, so katastrofalne. Neurje je povzročilo ogrom no škodo Največ so trpele države
Chile, Argentina in Urugvaj. V Chilu je orkan porušil 50 hiš. Jezera in reke so prestopila bregove in se razlila po rodovitnih poljih. Razsajal je zloglasni tornado.
BUENOS AIRES, 14, junija. Potres v Cordobi je povzročil velikansko škodo. V mnogih mestih je poškodoval številna poslopja. Sliši pa se še vedno bobnenje zemlje in se prebivalstva loteva strahovita panika. V nekaterih krajih stanujejo Ijudjie po šotorih in železniških vozovih. Več ljudi je bilo ubitih in ranjenih. Vlada ie priskočila nesrečnim krajem z znatnimi zneski na pomoč.
PARIZ, 14. junija. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je včeraj obiskal še razne francoske državnike, prisostvoval banketu društva francoskih diplomatskih poročevalcev in se nato ob 17.55 odpeljal iz Pariza s svojim spremstvom in beograjskim francoskim poslanikom naravnost v Beograd. Pred odhodom ie izjavil, da je z obiskom zadovoljen, ker je bil dosežen sporazum v vseh vprašanjih, tudi gospodarskih. Kakor se pa do-znava tudi z druge zanesljive strani,
je razpravljal Jevtič s francoskimi državniki zelo temeljito o gospodarskem položaju Jugoslavije in dosegel v tem oziru velik uspeh ter bo Francija svojo vzhodno zaveznico poslej bolj upoštevala pri svojem uvozu, kakor je je doslej. Zatrjuje se, da Francija ni povečala samo doslej določenih kontingentov za nakup Jugoslovan skega blaga, marveč je uvedla tudi nove in znižala carino zlasti za les, jajca itd. Vse to je osebni uspeh ministra Jevtiča.
Dva važna nova zakona
BEOGRAD, 14. junija. Finančni minister je predložil narodni skupščini dva važna nova zakona: zakon o državnem računovodstvu in zakomo državnem pravobranilstvu. Prvi zakon združuje in poenostavlja vse dosedanje predpise, ima 245 členov in šest poglavij, ki obsegajo: 1. državni proračun, 2. računovodstvo in blagajniško poslovanje, 3. pogodbe, 4. državna gospodarska podjetja in ustanove, 5. državna imovina in 6. nadzorstvo in kontrola. Prvo poglavje določa, da se zakoni odslej ne bodo več mogli spreminjati s finančnim zakonom.
Avstrija v senci bajonetov
DUNAJ, 14. junija. V mestu vlada mir, vendar pa je mogoče na vsakem koraku opaziti, da je mesto dobro zastraženo. Policija zaustavi pri vhodih v mesto vsak avtomobil iu točno preišče potnike in vozilo. Doslej pa je le v dveh primerih našla eksplozivni material. Vsa javna poslopja so zastražena. Sinoči so kolporterje, ki so prodajali po ulicah »Abend Kurier«, polovili in jim odvzeli list. Izve se tudi, da je bilo na južni in zahodni progi, kakor tudi na progi Dunaj—Bratislava izvršenih več atentatov, ki pa niso uspeli in je škoda le malenkostna. Pokvarjeno progo so takoj popravili. Na donavski obali so našli 5 roč-nHi granat, v Inomostu pa so izsledili v nekem skladišču večio množino eksplo-
zivnega materiala, ki so ga varnostne oblasti zaplenile in uničile.
GČBBELS V VARŠAVI.
VARŠAVA, 14. junija. Včeraj ob 13.40 jc priletel sem v spremstvu višjih uradnikov nemški propagandni minister dr. Gobbels. Sprejeli so ga poljski notranji minister Pieracki, nemški poslanik in drugi. GobbelsOv obisk je propagandnega značaja.
AMERIKA ZAHTEVA DENAR.
LONDON, ll. junija. Amerika ni pristala na obročno odplačevanje dolgov in se tudi ni zadovoljila z angleškim predlogom, da bi Anglija plačevala svoj dolg v naravi, to je v kavčuku in cinku, marveč zahteva le denar.
TURAMOTO JE ZBLAZNEL.
NANKING, 14. junija. O skrivnostnem izginotju japonskega vicekonzula Tura-mote, o katerem so trdili, da je bil umorjen, se izvedo sledeče podrobnosti: Tu-ramoto so pogrešali že več dni in je japonska vlada ukrenila vse, da napravi iz tega veliko politično afero. Kitajske varnostne oblasti so ga iskale vsepovsod.
I	redvčerajšnjim pa so ga našli živega v cesarski grobnici v Nankingu. Bil je popolnoma izčrpar. in je ležal na tleh. Ko so mu ponudili hrano, je pričel besneti in gristi okrog sebe. Tako je bilo oblastem jasno, da se je Turamotu omračil urn. Ce bi ga ne bili pravočasno našli, hi bil prav gotovo umrl v grobnici. Kako je Turamota prišel v tak položaj, ni ugotovljeno.
Dnevne vesti
Novi šolski nadzornik za dravsko banovino. Za banovinskega šolskega nadzornika je imenovan g. France Dernov-šek, doslej okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico. Novi šolski nadzornik je že pretekli petek prevzel svoje posle.
Duhovniške vesti. Za naddekana v Murski Soboti je imenovan stolni kanonik dr. Jože Mirk v Mariboru. Premeščen
je kaplan Štefan Bakar iz Hotize v Dol. Lendavo, Jože Varga od Sv. Vida na Planini k Sv. Juriju v Prekmurju, kaplan Ferdinand Kerman pa od Sv. Jurija v Prekmurju v zagrebško nadškofijo. Za kaplana na Ponikvi ob južni žel. je imenovan Anton Volk.
Premestitve v poštni službi. Za višjega kontrolorja pošte v Čakovcu je imenovan Ciril Jelek, doslej v Gjurgjevcu; za inšpektorja pošte v Ljubljani Pavel Krulej, doslej v Gornji Radgoni; za kontrolorja pošte v Gornji Radgoni France B rum ec, doslej v Cankovi; za kontrolorja pošte v Cankovi pa Rika Gselmanova, doslej na pošti Maribor I.
Profesorski kongres. Kakor smo že poročali, bo v začetku julija v Banjaluki profesorski kongres, na katerem bodo mi mo strokovnih in stanovskih vprašanj obravnavali profesorji tudi splošne probleme šolstva. Kongresa se bo udeležilo nad 700 delegatov Združenja profesorjev iz vse države.
Razpis učiteljskih služb. Banska uprava razglaša: V Službenih Novinah od 11. trn. je objavljen razpis prostih mest na narodnih šolali. Rok. do katerega morajo biti prošnje pri banski upravi, je podaljšan do 1. julija. Kasneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
Obvezniki letnikov 1915-1923 v Studen cih in Radvanju! V smislu zakona o obvezni telesni vzgoji se morajo vsi mladeniči, rojeni leta 1915 do 1923, ki ne o-biskujejo osnovne, meščanske ali srednje šole. javiti v nedeljo 17. VI. 1934 ob po! 8. uri k zdravniškemu pregledu v dekliški šoli v Studencih. Tam se naj javijo tudi vsi oni obvezniki, ki stanujejo v Studencih in Radvanju, pa morda pomotoma niso dobili poziv. Po zakonu je strogo zapovedano, da sc mora vsak javiti, ker sicer odgovarja po določilih zakona.
Engelbert Gangl, častni član litijskega učiteljskega društva. Učiteljstvo litijskega okraja je izvolilo znanega sokolskega delavca in voditelja ter odličnega slovstve-mka Lngelberta Gangla za svojega častnega člana. Ob tej priliki mu bo izročena častna diploma, ki mu jo bo učiteljstvo-izročilo prihodnjo soboto.
P^vi Slovenec pravoslavni jeronionah. V Sremskih Karlovcih je bil te dni posvečen za jeromonaha g. Gorazd Dekleva. Dekleva je Slovenec in dovršuje sedaj svoje študije na beograjski pravoslavni teološki fakulteti. Rodil se je leta 1901. v Ilirski Bistrici, gimnazijo je dovr-sil na Sušaku in je potem ko se je umaknil v Jugoslavijo, stopil v železniško službo. Služil je tudi v vojski in dosegel čin rezervnega podporočnika. V pravoslavno vero .ie stopil po dovršeni vojaški službi, leta 1930. pa je zapustil železniško službo ter postal član pravoslavne samostanske družine v Kruševdolu pod Fruško goro. Na beograjski pravoslavni bogoslovni fakulteti študira že od leta 1932. Ko bo dovršil študije, se namerava posvetiti pravoslavni duhovniški služb1 v 'Sloveniji.
Premestitev mesarskih stojnic. Mestni
občinski svet mariborski je na svoji seji 25. V. 1934 sklenil, da se iz prometno-varnostnih in higienskih razlogov zač^-■sn* premestijo vse mesarske stojnice z Glavnega trga v Strossmajerjevo ulico. Premestitev mora biti izvršena 25. VI. 19.34. in sicer po istem vrstnem redu, kakor stojijo sedaj mesarske stojnice. Natančnejša določila izda mestno tržno nadzorstvo. Obenem se tja premestijo tudi prodajalci jajc, kokoši, čebule in del prodajalcev zelenjave.
Ponesrečena kolesarka. Ko je včeraj popoldne kolesarila na J eznem 23-letna zasebnica Josipina Repnikova. jo jc doletela nepričakovana nezgoda, izgubila je oblast nad kolesom in padla na glavo tako nesrečno, da jc morala iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici.
Po izletu na Kaplo. Kljub nestalnemu vremenu so se odzvala našemu vabilu in s tem pokazala svoje razumevanje in ljubezen do naše meje društva -Drava«. »Jadran«, »Meja«, »Nanos«, »Vitežke sekcije N. O.« in mnoge skupine zavednega občinstva, po večini iz vrst ročnega delavstva. K gmotnemu uspehu so pripomogli Nabavljalna zadruga drž. nameščen cev in Nabavljalna zadruga uslužb. drž. žel. v Mariboru z darili in obiskovalci prireditve. Čisti dobiček je bil oddan revni šolski deci na Kapli. Vsem bodi izrečena iskrena hvala! Želimo pa, da se bodočemu našemu vabilu na mejo odzovejo tudi tisti, ki so pri raznih nacionalnih prireditvah v mestu najbolj vidni, ker smo prepričani, da bo njih prisotnost mnogo vplivala na mejaše, kakor tudi na izletnike same. Vsem, ki ste bodisi s petjem, godbo ali le s svojo prisotnostjo pripomogli do uspeha na Kapli, še enkrat: Hvala! Propagandni odsek N. O., Studenci pri Mariboru.
Iz Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev. Mariborska podružnica UJNŽB sklicuje za petek 15. t. m. ob 19. ur: širši članski sestanek v Narodnem domu. Na tem sestanku se bodo med drugimi obravnavale tudi smernice delegatov za predstoječi kongres ter sc bo celokupnemu članstvu pojasnil sedanji položaj mariborske podružnice.
Že prva leta po svetovni vojni so se pri Sv. Marjeti ob Pesnici udomačili Domovinski dnevi in so postali že tradicionalni. Naposled je pa nastal pri prirejanju teh dni presledek. Letos se tradicija obnovi in bo letošnji Domovinski dan v nedeljo 17. t. m. popoldne. Pričel se bo ob 14. uri s sprevodom z godbo na čelu od šole k županu g. Šikerju, kjer bodo ob treh glavne prireditve. Kdor se hoče iz Maribora udeležiti Domovinskega dne pri Sv. Marjeti, naj se prijavi za avtobus v pisarni Jadranske straže v Gregorčičevi ulici.
Opozorilo srednješolcem. Občina Št. Ilj išče občinskega tajnika. Interesenti s srednješolsko izobrazbo naj pošljejo prošnje do 30. t. m. Občina Št. Ilj šteje 3000 prebivalcev.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Sinoči jc prešlo tekmovanje v zaključno fazo. Trenutno vodijo Kukovec, Lešnik in Kramer, med katerimi sc bo bil oster boj za prvenstvo. Sinoči se jc v »Centralu« odigralo 7. kolo, ki je prineslo prav zanimive rezultate. Igram je prisostvovalo obilo »kibicev«, ki so z napeto pozornostjo spremljali potek. Najhitreje se je končala partija Lukež : Lešnik. Lešnik, ki je znan kot nevaren napadalec, jc v 22. potezi matiral z elegantno žrtvijo stolpa svojega partnerja. Burno je potekla partija Kukovec : Kramer, v kateri je Kukovec z močno, intenzivno igro porazil favorita Kramerja in sc s tem sam povzpel na vodstvo. Prof. Sila ie v zanimivi končnici zmagal nad Lobkovom, znani športnik Fišer pa je dokaza!, da je tudi dober šahist. Sinoči je v težkem boju z dr. Lipajem dosegel novo zmago. Strniša, ki kljub slovesu dobrega igralca zaključuje tabelo, je zabeležil svojo prvo zmago, in sicer nad Golcem. Partija prof. Stupan : Ostanek sc jc preložila. Stanje: Kukovec 6, Lešnik. Kramer 5. Ostanek 4 (1), Stupan ,3 in pol (1), dr. Upaj 3 in pol, Fišer 3, Lobkov 2 in pol. Sila 2 (1), Golce. Lukež 2, Strniša 1 in pol (1). Osmo kolo se bo odigralo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 9. uri v kavarni »Central«.
Opozarjamo vse konžumente, hotelirje in gostilničarje kakor tudi vse drugo prebivalstvo na veliko vinsko razstavo, ki jo priredi Krajevni odbor Jadranske straže za gornjo Mežiško dolino v nedeljo 17. junija t. 1. na prostoru letnega kopališča v črni. Razstavijalcev 30 do 40 iz vseh krajev naše države. Vsak kdor rabi vino za dom ali za obrt naj obišče razstavo, ne bo mu žal.
Avtomobilska cesta Beograd—-Zagreb. Gradbeno ministrstvo je odobrilo načrt za gradnjo avtomobilske asfaltno ceste Beograd—Zagreb, ki bo stala okrog 800 milijonov dinarjev. Asfaltno cesto Beograd -Novi Sad. ki bo tvorila del mednarodnega cestnega sistema za avtomobile pa v že pričeli graditi.
Weekend autocar-vožnje »Putnika«.
Maribor—Ljubljana—Bled—Vintgar	in
nazaj, odhod v soboto, dne 16. t. m. ob 14. uri, povratek v nedeljo ob približno 23. uri. Vozna cena 150 Dir,, prvovrstna postrežba in nočevanje na Bledu skupno 58 Din. Maribor—Rogaška Slatina—Maribor. Odhod v soboto, dne 16. t. m. ob 18. uri, povratek v nedeljo ob približno 22. uri. Vozna cena 60 Din. prvovrstna postrežba in nočevanje v Rogaški Slatini. Prijave pri »Putniku«, telefon 21-22.
Vožnja z avtocarom k stoletnici Glei-chenberga. Kopališče Gleichenberg slavi prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m- stoletnico, za katero se pripravljajo velike svečanosti. Vabilu na tukajšnjo Tujsko-prometno zvezo in na Jugosl. Touring Klub se je odzval »Putnik« in priredi dne 17. t. m. vožnjo z avtocarom v Giei-chenberg. Odhod v nedeljo, dne 17. f. m. ob 7. uri, povratek v nedeljo ob približno 22. uri. Vozna cena 100 Din. Prijave pri »Putniku«. telefon 21-22.
Vožnja z avtocarom v slikovito Dobrno. Na mnogostransko željo priredi »Putnik« v petek, dne 15. t. m. vožnjo z avtocarom v to krasno, žal še premalo znano zdravilišče, ki bo nudila mnogim interesentom priliko, storiti priprave za daljše bivanje v Dobrni. Odhod v petek ob 7. uri, povratek ob približno 22. uri. Vozna cena 70 Din. Prijave pri »Putni-ku«, telefon 21-22.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora.
Jadranska straža za gornjo Mežiško dolino priredi dne 17. junija 1934 v proslavo 10 letnice jadranski dan. združen z veliko veseiico s plesom na prostoru letnega kopališča v črni. Na sporedu so različne atrakcije, med drugim: velika razstava vin iz vseh predelov naše domovine, volitev in obdaritev najlepše Jadranašice. lov na tunine, podzemeljski bar, dalmatinska klet, morske ribe itd. Dopoldne promenadni koncert. Sodeluje rudniška godba. Vstopnina 5 Din. Licitacijski zavod na Slomškovem trgu
3 oskrbuje prodajo vseh luksuznih, vpo-rabnih in drugih predmetov na javni dražbi. Prihodnja dražba bo v soboto 16. in ponedeljek 18. trn. Opozarjamo na to občinstvo!
Romunski dnevnik »Argus«, glavno glasilo romunske trgovine, industrije in denarstva, ki izhaja v Bukarešti, bo izda o priliki konference male antante ob koncu tega meseca posebno, Jugoslaviji in Češkoslovaški posvečeno številko s prispevki o napredku poljedelstva, industrije, trgovine, obrta, denarstva in kulture v zadnjih 15 letih. Da zbere potrebni material. potuje po Jugoslaviji »Argusov« zastopnik g. Lconard Paukerov in Lo v kratkem obiskal tudi Maribor. Opozarjamo na to priložnost zlasti našo industrijo. obrt in trgovino!
Riziko dela. V Hutter je vi tovarni se je nevarno ponesrečil 23ietni delavec Ivan Kobuc. Po nesrečnem naključju je prišel z desno roko v stroj, ki mu je zmečkal
4 prste. Ponesrečeni delavec'se zdravi v bolnišnici.
Nove delniške družbe v naši državi. V letošnjem prvem četrtletju je bilo v naši državi ustanovljenih 12 delniških družb z glavnico nad 13 in pol milijona Din. Štiri delniške družbe pa so povišale svoje glavnice za 27 in pol milijona Din.
Radio Ljubljana. Spored za petek 15. t. m.: Ob 11: šolska ura; ob 12.15: reproducirani koncert. Smetana: »Iz mojega življenja«; 12.45: poročila; 13: čas, Dvorakova kompozicija na ploščah: 18: radio-orkester: 18.30: izleti za nedeljo; 19: francoščina; 19.30: predavanje Narodne obrane; 20: prenos iz Hrastnika: koncert glasbenega društva »Hrastnik«; 22: čas, poročila, lahka glasba.
Grajski kino. Do vključno četrtka krasna vesela filmska opereta »Viktor in Viktorija«. V glavnih vlogah Renata Miiller in Hermann Thimig. Pride »Pesem solnca«. Lauri Volpi, znameniti tenorist milanske opere.
Kino Union. Samo v četrtek in petek zabavna opereta »Vesela svatba pri belem konjičku« z nedavno umrlo umetnico Hanzi Niese. Film poln glasbe, petja, humorja in krasnih naravnih posnetkov.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. . Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, za živčno oslabele in za ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Stenografske in strojepisne tekme. —
»Hermes«, enoletni trg. tečaj Slov. trg. društva v Mariboru je priredil v sredo dopoldne svojo vsakoletno tekmo iz stenografije in strojepisja kot uvod h končnim izpitom, ki se prično 18. t. m. Poleg komisije pod predsedstvom vodje tečaja g. prof. Strune sta prisostvovala tekmam še podpredsednik Slov. trg. društva g.
F. Pinter in ravnatelj drž. trg, akademije g. M. Dolenc. Tekmo je vodil g. prot. Rakuša. Razen iz slovenske stenografije se je letos tekmovalo tudi iz nemške stenografije, in sicer s tako dobrim uspehom, ‘ da se je s tem ovrglo v nekih krogih razširjeno mnenje, da so tujci v tem pogledu neobhodno potrebni. Druga posebnost letošnjih tekem je bilo presenečenje, da si je priborila zmago v vseh treh predmetih učenka gdč. P. Vitkova, kateri je pa sledila z nebistvenimi kazenskimi točkami spet v vseh treh predmetih gdč. D. Vre-čkova. Obe učenki bosta nagrajeni ob sklepni svečanosti. Tretji v vrstnem redu so: Žugman (slov. sten.), Juchart (nemška sten.) in Košuta (strojepisk --Tekma je dokazala dvoje. V zmoti so t> sti, ki odrekajo današnji mladini vsak smisel za naporno in vztrajno šolsko delo. Treba jo je le navdušiti, treba jo je vo diti. V zmoti so pa tudi tisti, ki domnevajo. da se umetno ustvarja nad produkcija pisarniškega osebja. Iniamo nadproduk-cijo reflektantov na te službe, toda ni goyora o nadprodukciji resnično dobro izvežbanih pisarniških moči, za katere je in bo v našem gospodarskem svetu vedno velika potreba.
Znamke za Srankiranie letalskih pošiljk. Posebne znamke po 50 par 1, 2, 3 in 10 Din za frankiranje letalskih poštnih pošiljk pridejo v promet z jutrišnjim dnem. Na področju poštne direkcije v Ljubljani jih bodo prodajale vse večje pošte. S temi znamkami se plačata redna in dopolnilna taksa za letalske pošiljke. Za pošiljke. ki se odpravljajo rednim potom, se te znamke ne morejo uporabljati.
Grozen samomor zakonskega para. Žalostna zagrebška kronika samomorov beleži zopet dva nova grozna primera. V Novi vasi pri Zagrebu sta si vzela življenje zakonca Peter Podkrajšek in njegova žena Cvetana. Domnevajo da sta šla prostovoljno in dogovorjeno v smrt, ker je Podkrajšek pred kratkim izvršil večjo poneverbo. Žena se je zastrupila z vero-nalom. mož pa si je prerezal žile na roki. Oba so našli ljudje v njuni sobi mrtva.
Strašno maščevanje. Predvčerajšnjim se le pripetil v Št. Jerneju pri Ločah strašen dogodek, ki je razburil vse okoličane. Znani posestnik Ferdinand Pur-kelt, je že del časa hudo sovražil svojega soseda posestnika Bogatina. Ko je moral zaradi neke tožbe presedet: kazen v zaporu. sc je Purkeltovo sovraštvo do Bogatina še povečalo. Kritičnega dne pa je v divji jezi pobil s kolom posestnika Bogatina do smrti. Bogatin .ie hudim poškodbam podlegel. Piirkelia Pa so orožniki aretirali in izročili v zapore okrajnega sodišča v Konjicah.
Ohsojena detomorilka. Pred mariborskim sodiščem je sedela na zatožni klopi 22letna posestniška hči Marija Glažarje-va iz Bolečne vasi. da je umorila svojega nezakonskega otroka. Obtožnica ji očita, da je letos v aprilu skrivaj porodila krepko deklico, ki pa .io je kmalu po porodu zadušila in pokopala v domačem vrtu. Ko so prišli orožniki na sled njenemu zločinu, sc jc izgovarjala, da je pri porodu padla v omedlevico in ko sc jc prebudila, jc bil otrok že mrtev. Otroka so izkopali in je .sodna komisija pri obdukciji ugotovila, da ic umrl za za dušenjem. Obsojena jc bila na šest mesecev zapora, pogojno na tri leta.
Ukradeno kolo. lzi>rcd neke gostilne na Meljski cesti je neznan tat ukradel knjigovodji Avgustu Tonejcu 2061) Din vredno kolo znamke »VVaffcnrad«. Ker ic bilo kolo popolnoma novo, šc ni imelo evidenčno številko.
V MniSoru. 3ne W Vi. lgj._Mariborski	»Večernih	Jutn.
W n*III » m mina MmHMHIMBMHMBaBaHiaHMnMiHBiMlH
Slovenska evangeličanska cerkev
Prava rerkcv božja tiga slo-•
lenskiga jezika.«
Primož Trubar, slovenska cerkvena organizacija in škofi-
Naša ugotovitev, da je okoli <30.000,slovenskih prekmurskih evangeličanov pri-deljenih Nemški evangelski cerkvi kraljevine Jugoslavije in pobuda za ustanovitev lastne škofije v Murski Soboti, je vzbudila veliko zanimanje v vsej naši javnosti in so o njej poročali tudi zagreb-šk! in beograjski listi. Iz domačih vrst smo pa prejeli še sledeče:
Že ko se je tukajšnja evangelijska cerkev pričela pripravljati na 450 letnico svo jega ustanovitelja, in sicer s 25ktnico obstoja evangelijske cerkve v Št. liju v Slovenskih goricah, sem p -ičakoval, da se bo kater: naših listov zgOiil in opozoril evangeličane v naši državi, da bi bilo še pred načelnimi verskimi odnosno dogmatičnimi vprašanji treba rešiti narodnostno vprašanje. Mislim namreč, da se ne.motim, če trdim, da je sedaj v Jugoslaviji več evangeličanskih vernikov slovanske kakor pa nemške narodnosti, dasi si je ta znala prisvojiti povsod nadoblast.
Zaradi tega ni nikogar bolj razveselil članek »Večernika« kot mene, ki je poroča! o vizitaciji poglavarja nemške evangeličanske cerkve, škofa dr. Poppa iz Zagreba v slovenskem Prekmurju, kjer-so do malega vsi evangeličani naše narodnosti. Iskreno pozdravljam predlog, naj hi se ustanovila za naše evangeličane
Ni potrebno, da bi na široko in na dol-.*o razkladali pomen zadružništva za naše in posebej za svetovno gospodarstvo. Vsi dobro vemo, kako je izgledalo naše gospodarstvo pred petdesetimi leti in dobro vemo tudi, da so naše zadruge prinesle novega duha v naše gospodarstvo ter takrat rešile kmeta neizogibnega propada. Vemo tudi, da je zadružništvo svobodna, javna združba v obliki kolektivnega gospodarstva, kateri je ekonomsko načelo, da ščiti interese celote. Ven-^ar nam pa bodi dovoljeno spregovoriti nekaj besed o početku zadružnega gibanja, o zibelki ideje, ki je rodila tako velik 111 važen pokret.
Že v 18. stoletju lahko beležimo prve poizkuse ustvariti organizacijo konzu-mentov. ki naj bi jim olajšala življenje. S to mislijo se niso bavili razni učenci znanstveniki, temveč siromašni ljudje, katerim sta beda in pomanjkanje narekovala združenje z namenom samoohranitve. Mnogoštevilni so bili poizkusi, ki
ja. To bi koristilo tudi onim slovenskim evangeličanom; ki ne žive'v Prekmurju, a dobro vem, da bi v to cerkev prestopilo tudi veliko drugih, zlasti Primorcev. Posebno pa daje podlago uresničenju te ideje naša slovenska zgodovina s Primožem Trubarjem in drugimi .našimi reformatorji, ki so pred stoletji že ustanovili slovensko evangeličansko cerkev.
Največje delo očeta našega knjižnega jezika in naše književnosti, velikega Primoža Trubarja je bilo, da je pod uplivom nemškega protestantizma, ki je zajel naglo vse slovenske dežele, uvedel dolenj-ščino kot naš bodoči knjižni jezik v slovensko protestantsko . cerkev, in sicer po službeni slovenski cerkveni naredbi (»Slovenski cerkveni ordningi«). Tako je postal Trubar nacionalni reformator nemškega protestantizma na Slovenskem. Tako je Trubar..celo iz naslova »evangelska cerkev« napravil »novo slovensko cerkev« kot »pravo cerkev božjo tiga slovenskiga jezika«. Trubarjev upliv .ie bil pri tem tako velik, da so se tej slovenski cerkvi pridružili celo nemški plemiči in ponemčenci. ki so se pridno pričeli učiti slovenskega jezika.
Tako smo Slovenci že davno imeeli svo jo slovensko evangeličansko cerkev in je sedaj želja, da se samo spet obnovi.
tkalcev v Rochdaleu na Angleškem, majhnem tovarniškem mestecu, poizkusiti s samopomočjo. Neuspela stavka, ki je spravila te siromašne tkalce flanela iz ravnotežja, jih je privedla do odločitve in 24. decembra 1844. so res otvorili majhen, najet lokal, v katerem so imeli blaga za borih 14 funtov šterlingov. Vse se je smejalo njihovemu početju, a niso se smejali oni, ki so trdno odločili zmagati v tem boju. In zmagali so! Njih preprosta. a agilna načela še danes služijo nespremenjena kot temelj zadružništva, a njih zadruga služi kot model zadružništvu vsega sveta. Kako resničen je pregovor »Zrno do-zrna pogača, kamen do kamna palača!«, dokazuje ta mala zadruga, ki se je razvila v nepolnih 90 letih v več sto milijonsko podjetje, v čigar rokah je danes ena tretjina, vse angleške industrije, ki ima po vseh mestih Anglije številne prodajalne, lastne plantaže v kolonijah, lastna posestva in ekonomije doma, lastne parnike, ladje ter vlake in je danes dosegla že skoro popolno autarkijo.
Toda zgodovina pripoveduje, da se je morala ta zadruga prebijati v svojem raz vojn skozi ogromne težkoče, mnoge boje je dobojevala. preden je dosegla stopnjo, na kateri stoji danes. Naše zadružništvo se bojuje danes z istimi težkoča-mi, toda nad njim bedi duh »pravičnih pionirjev«, začetnikov svetovnega zadružništva. k: mu daje moč. da ne omaga.
V proslavo te misli, v proslavo miru in sprave ter mirnega sožitja med narodi določa vsako leto Mednarodna zadružna zveza dan, ki naj bi sčasoma postal ne samo praznik zadružnikov, temveč praznik vseh ljudi, ki jim je do te-
Sokolstvo
Poziv članstvu Sokola Matice! Sokol Matica poziva vse svoje članstvo, telova-dečc, netelovadečc, naraščaj in deco1, naj sc v čimvečjem številu udeleži slavja stu denškega bratskega društva, ki bo v nedeljo 17. t. m. Zbirališče za vse bo ob 14. uri pred Narodnim domom, od koder kre nemo z drugimi društvi v sprevodu v (Studence. kjer bo na meji oficielen sprejem. Pridite vsi in polnoštevilno! Zdravo!
Petnajstletnica Sokolskega društva
Sokol v Studencih proslavi v nedeljo 17. t. m. petnajstletni jubilej. Na to slavnost se Studenčani že vse leto pripravljajo. Ppvečalj so si svoj Sokolski dom. da je stavba pridobila tri velike prostore in lepo zunanjost. Prijavljajo pa se tudi telovadni oddelki. Da se res temeljito pripravljajo. nam pričajo že tekme sokolske župe, na katerih so si članske vrste priborile prva mesta, naraščaj pa tretje in četrto. Za nedeljski nastop pa se še posebej pripravljajo. Program, ki obsega 9 točk, je zelo pester in zanimiv. Nastopijo vsi oddelki z izbranimi točkami. Vabimo brate in sestre, okoliška društva in prijatelje Sokola, da si ta nastop ogledajo!
Pokrajinski zlet v Sarajevu. Vse, ki se nameravajo udeležiti zleta v Sarajevu opozarjamo, da nemudoma naroče potom župe legitimacije za telovadce in članstvo. Vožnja je za telovadce, ki so nastopili v Ptuju brezplačna, za ostalo članstvo četrtinska. — Posamezniki prijavite se pri svojih društvih! — Župno načelstvo.
Razstava najsfdrejših rokopisov
Ob priliki jubileja 375-letnice ženevske vseučiliške knjižnice je priredilo vodstvo zanimivo razstavo papirja in rokopisov, ki predstavljajo izredno vrednost. Nekateri rokopisi izvirajo izpred 2000 let.'Razstavo je uredilznani ženevski filozof Viktor Marzin in je zanjo veliko zanimanje.
so pa vsi končali z neuspehom vse dotlej, dokler se ni odločilo 28 siromašnih
Himni i m—————————
Mednarodni zadružni dan
Od prvih početkov zadružništva do sedanjega razmaha
A. B;.
Preudarna ženica
Magda je dolgo časa ugibala, za kate-• ega izmed svojih dveh ljubimcev naj se odloči. Imela sta oba svoje vrline, zato je tako dolgo odlašala odločitev.
Viktor Murko je bil čedne zunanjosti. Imel je visoko vitko postavo in prikupljiv obraz. S svojimi dolgimi plavi mi lasmi, ki so se na sencih kodrali, je izgledal kakor umetnik. Pogledal je včasih tako .san.iavo. včasih so se nv. zaiskrile oči od prešernosti. Skratka, bil je mož, ki bi ugajal vsaki čuteči in poetično navdahnjeni ženski, ki veruje v istinitost lepih romanov in si predstavlja ljubezen še tako, kakršno si jo jo naslikala njena mladostna domišljija- Viktor ni bil pesnik, pač pa je igral flavto. Čeprav ne bi dosegel velikih mojstrov, bi lahko še kdaj. postal virtuoz, ako bi se posvetH samo instrumentu. Toda moral si je služiti svoj kruh kot pisar v neki odvetniški pisarni.
Albin Koren ni bil po svoji zunanjosti tako privlačen. Vse na njem je bilo okrog 'o, trebuh, oči in razpoloženje. Ni bil ni-kak Adonis in tudi ne posebno bistrih Možganov, toda zadostovali so za njegov Vf*tkdanji posel. Prodajal je namreč konzervne škatljice in kisle kumarce v neki 'vel'iki špecerijski trgovini. Za razvedrilo so mu zadostovale domine in kavarniški koncert. Drugače pa j© bil dober dečko, soliden in zadovoljen, čemu naj ne bi bi-la tudi njegova bodoča žena? Oženiti se
je hotel, ker je sam, ker je smatral to kot potrebno, že od nekdaj vpeljano navado, od katere je pričakoval samo koristi, ne da bi kaj riskiral. Neka vedeževalka, h kateri je šel iskat sveta, mu je sicer rekla, naj bo previden in pripravljen na nekatere sitnost: v zakonu. Toda on se je samo nasmehnil in se ni vznemirjal zaradi tega.
Bil je Albin Koren, za katerega se je slednjič Magda odločila. On je seveda smatral to za popolnoma naravno. Njegovega tekmeca pa je zelo potrlo, saj je imel vendar dovolj vzroka misliti, da mu je Magdino srce bolj naklonjeno kakor Korenu. Tako dobro sta se vedno razumela, kadar sta bila skupaj. Zakaj ni vzela njega? Torej je bilo brez pomena, kadar so se njiju nežni pogledi srečali, kadar sta se dotikali roki, razgreti od prijetne vročice? In njegova služba ni bila v finančnem oziru gotovo nič slabša od službe trgovskega pomočnika. Plačo ima isto in razen tega ima on, Viktor Murko. se bogatega strica brez otrok...
Maigda torej gotovo ni iz matenielnih interesov storila tega koraka, četudi je bila drugače jako praktična in skrbna. Poznala je tudi že enkrat moč ljubezni in njeno žalost. Oba snubca sta vedela — Magda jima je zatipala sama — da je bila prej, preden ju je spoznala, nevesta drugega. Vse je bilo že pripravljeno za poroko, tudi poročni dan je bil določen. Tedaj pa je zbolel njen zaročenec za pljuč nico, kateri je tudi podlegel. Silno je žalovala za njim. Toda čas zaceli vse rane.
tako se je tudi ona potolažila. Saj ji je življenje še toliko nudilo.
Spoznala je, da je najbolje, ako se poroči. in sicer z možem, za katerega ji bosta govorila razum in srce. Zakaj si je torej izvolila onega, ki ga je gotovo manj ljubila?
Viktor si ni vedel razlagati tega. Ko mu je njegov srečni tekmec naznanil Magdino odločitev, je bil tako obupan in užaljen, da je sklenil, jo nič več pogledati. Zvedel je potem od njene prijateljice, da tudi ona rajše vidi, če ne pride več. In ko ga je prišel Albin osebno vabit na ženitovanje. je odklonil. Najrajše bi ga vrgel .ven, toda ko je videl njegovo naivno preprostost brez škodoželjnosti, se ni mogel odločiti.
Tako je minilo eno leto, ne da bi Murko v:del Magdo, ki je med tem časom postala Korenova žena. Nekega večera pa, ko je stopil iz tramvaja, je stal nenadoma pred njo. Zardel je, se v naglici odkril in hotel oditi. Ni ga ustavila, samo nasmehnila se mu je. Takrat se mit je naenkrat vzbudila stara ljubezen. Nehote sta si prožila roke, s: pogledala v oči kakor nekdaj in spoznala, da se še ljubita, da se še nikdar nista tako ljubila.
»O, Magda,« ji je zašepetal, »zakaj...«
»Pridi,« ga je prekinila. »Pelji me na čaj!«
Ta čaj je bil sani na sebi prav za prav zelo nedolžen. Pila sta ga skoTaj brez besed, si gledala v oči, rdeča od sreče in hrepenenja in sta se pri tem tako oma-
Strar. 3.
MB—
ga. da s pomočjo drugih pomagajo tudi sami sebi. Ta dan naj bi bil praznik vse-skupnega gospodarstva, praznik dela. praznik-vsega naroda in vesoljnega človeštva. V vseh mestih, na vseh kontinentih, kamor je doslej že prodrla zadruž na misel, se ta dan praznuje nekje svečano, drugje tiho in skromno, samo v krogu zadružne družine.
Letos je določen za mednarodni zadruž ni dan 1. julij. Ta dan naj se tudi v Mariboru proslavi čim svečanejše. Vsi, ki čutijo, da jim je zadružna misel vodnica, naj se udeleže proslave, ker le v skupnosti je moč!
Okoliški gostilničarji in policijska ura
Združenje mariborskih gostilničarjev je napravilo pritožbo na pristojno mesto, v kateri očita okoliškim gostilničarjem, da se ne drže točno predpisane policijske ure in imajo svoje obrate odprte tudi po dovoljenem času. Okoliški gostilničarji še naj zato odslej zahvalijo svojim mariborskim tovarišem, če bodo okoliške občine in orožništvo še strožje nadzirali in postopali pri prekoračenju policijske ure. Mariborski gostilničarji, ki na ta način branijo stanovske koristi, pač niso pomislili, da sc posamezni primeri prekoračenja policijske ure tudi ' lahko primerijo v Mariboru Res pa je. da Mariborčani zelo radi zahajajo v okoliške gostilne, seveda le v tiste, kjer je solidna postrežba. Zato bi bil primeren apel mariborskih gostilničarjev na lokalni patriotizem Mariborčanov, naj obiskujejo le gostilne do mestne meje. nego pritožba glede prekoračenja policijske ure okoliških gostilničarjev, ko se oboji pritožujejo o krizi tudi v njihovi stroki.
Inštruktorji japonske vojske
Po vesteh iz Moskve je mandžurska vojska dobro preskrbljena z japonskimi inštruktorji, ki so častniki, podčastniki in vojaki. V vsej mandžurski vojski je približno 8000 japonskih inštruktorjev, ki jih je najti v vrhovnem generalnem štabu. pri vseh polkih in pri drugih edini-cah. V zadnjih mesecih pa se je to število še povečalo. Mandžurski vojaki se vežbajo v posebnih tečajih, praktično pa v vojaški šoli v Mukdenu. Glavna naloga japonskih inštruktorjev je v reformiranju mandžurske vojske v duhu sodobnih zahtev.
Ženska politika.
— Mislil sem, da z Olgo ne govoriš več.
— Saj tudi ne govorim,' toda oni dan je imela krasno novo obleko, pa sem jo vprašala, koliko stane?
fpominiaite te CHP
mila, da nista vedela, kako se je zgodilo, da sta se čez pol ure že poljubljala v posebni sobici.
■»Ti me ljubiš torej!« je ponavljal on. »ti me ljubiš? Priznaj, da si me vednn ljubila?«
»Seveda, samo tebe, dragi moj!«
»Povej mi in razloži, zakaj si pa poročila njega?«
»Ah,« je rekla brez ovinkov, »zaradi njegovega imena.«
»Zaradi imena? Albin Koren? Ali je mogoče, da ti to ime tako ugaja? Jaz mislim, da ni moje nič slabše ...«
»Čakaj, da tii vse povem, ubogi ljubček. Seveda mi tvoje bolj ugaja, toda zaradi začetnih črk A. K. sem se odločila zanj. Mod prvi zaročenec se je pisal Anton Kolar in je imel torej iste začetne črke. In jaz sem imela še od takrat vedno nevestino opremo vezano s tem mo-nogramom. Saj razumeš, kaj ne? Rekla sem si...«
»Dovolj, dovolj,« reče Viktor iznenaden nad toliko logiko. >Zaradi tega si zavrgla mene! Ij si zares preudarna ženica. Toda sedaj, ako ljubiš samo mene ...«
In dokazala inu je, da ni bila zanožna nič preudarjati, kadar je prišla ura veselja. Zgodilo se je, kar je vedeževalka napovedala Korenu. Toda ker sta bila žena in njegov prijatelj tako obzirna, da nista možu ničesar povedala, je ta živel še vedno zadovoljen s se1>oj, in to je, kakor pravijo, pogoj sreče.
MARIJ SKALAN.
81
Roman Iz prazgodovine človeštva.
»Kljub vsemu ...« je ponovila kakor sama sebi čez nekaj trenutkov. »Toda potem, ko je bil Semiš Menofis mrtev, sem morda zares zasovražila rod faraonov atlantskih in mislila noč in dan, kako bi ga uničila. Lahko bi bila morila, nihče ne bi bil vedel, odkod prihaja smrt, a tega nisem hotela. Hrepenela sem po nečem večjem, strašnejšem, dasi sama nisem vedela po čem in morda še sedaj ne vem čisto določno. 'Ali pa: — rada bi uničila Semisiris z Atlantido ...«
»Semisiris in Atlantido ...« je začudeno ponovil Asarhadan.
»In zaplesala nad njunim grobom divji čarovniški ples,« je dejala z blaznim poudarkom Bala. »Ne vem, kako in zakaj, nikdar nisem mislila na smrt brez izpolnitve te želje, in morda sem zares doživela tako nenavadno starost samo zato, da bom priča nečemu neskončno velikemu. To veliko se bliža, to čutim vsak dan bolj, ker bliža se tudi moja smrt... Zato sem te poklicala. Vem vse, ne pripoveduj mi! Ofirijo ljubiš in ona ljubi tebe. čeprav jo je Semiš Ofiris določi!
Abusirisu. Rada bi ti pomagala uresničiti sen te ljubezni, rada bi doživela, da bi se Ofirija vrnila namesto mene na dvor mojih prednikov, postala mati tvojih otrok in — pretrpela to, kar sem jaz v Semisirisu.«
»Pretrpela to?« je vzkliknil Asarhadan. »Silna, skrivnostna, kako moreš to Ofiriji želeti? Sama praviš, da veš kako jo ljubim in kako ljubi ona mene. Zakaj naj bi potem trpela?«
»Zato. da bi naš dvor plačal semisir-skemu zlo z zlom in bi maščeval ponižanje in muke svoje princese!« je dejala Bala rezko in se ozrla v mladeniča s srepim, skoraj blazno sovražnim pogledom. »Obljubi mi, da jo boš mučil, kakor je Semiš Menofis mene!« je kriknila naposled in planila kvišku kot furija.
Tudi Asarhadan se je preplašen dvignil. Stal je pred grozno starko trepečoč po vsem telesu in ni vedel, kaj naj odgovori. Toda starka se je nenadoma vsa izpremerila. Zakrohotala se je blazno ter zopet mirno sedla in dejala:
»Odpusti mi! To je bil napad blaznosti
mojega strašnega sovraštva. Da, ti jo vendar ljubiš, ljubiš... Ljubi jo!«
»Ona je edino bitje v Semisirisu, ki zasluži ljubezen,« je vzdihnil Asarhadan.
»Edino,« je pritrdila Bala. »Zato me poslušaj! Vrni se v deželo svojega očeta in moje davne mladosti, zberi čete in napadi Atlantido ter Semisiris!«
»To je moj trdni sklep. Pridobil sem tudi princa Aftagada, sina kralja večernih gora. Skupaj bova napadla Atlante.«
»Skupaj bi jih lahko napadla, skupaj bi lahko osvojila vso Atlantido, toda Semisiris ne bi mogla zavzeti, ne bi ga mogla streti. Samo jaz vama lahko pomagam,« je dejala starka. »Semisiris brani skrivnost orožja, ki ga poznajo samo faraon, veliki vojskovodja, veliki duhoven in nekateri drugi najvišji. To orožje se prav zaradi tega uporablja le v skrajni sili. a skrito je v podzemskih prostorih pod svetiščem na Gori prihoda, kjer so tudi tajiti s tvene delavnice modrih, ki nikoli ne vidijo božjega solnca.«
»Torej ni bajka govorica o neki silni skrivnosti dvora in svetišča, ki se zaupno pripoveduje in sem jo tudi jaz že slišal?« je hlastno vprašal mladenič.
»Ni bajka, marveč resnica,« je pritrdila Bala. »Orožje poznam: imam ga sama.«	|
»Ti ga imaš?« se je začudil Asarhadan.
»Da, in ti ga lahko takoj pokažem.«
Ba>la se je dvignila, odšla v neki hodnik in se nato vrnila z neko čudno pripravo.
»To je skrivnost vedne zmage Semisi-risa,« je dejala, »to je skrivnostno orožje. Z njim umoriš človeka in žival na daljavo, do koder ne nese noben lok in ne leti nobena sulica. V njem je moč, ki ubija nevidno. Sovražnik se zgrudi na tla, rie da bi sam vedel zakaj.«
Asarhadan ji je vzel iz rok tajinstveno morilno pripravo in jo ogledoval.
»Treba je samo pritisniti na zmet,« je govorila Bala. »nameriti, sprožiti in sovražnik je mrtev. Takega orožja ti bom preskrbela, da ga poneseš s seboj, oborožiš z njim svojo najhrabrejšo četo in streš moč Atlantide, moč Semisirisa in njegovo oblast nad ljudstvi sveta. In ti boš postal včliki, faraon faraonov.«
»In Ofirija bo moja.«
»Tvoja. Ko te ne bo tu in bom čakala na tvojo zmagovito vrnitev, bom skrbela zanjo kakor za punčico svojega očesa. Ščitila jo bom pred faraonom in Abusiri-som.«
»Hvala ti, dobra!« je vzkliknil Asarhadan.
(Se bo nadaljevalo.)
Spori
Klubski dan »Penina"
V nedeljo 17. t. m. priredi *Perun“ kolesarske in motociklistične dirke na progi Maribor* Sv. Lenart
V nedeljo 17. junija bo priredil klub lovenskih kolesarjev in motociklistov »Perun« kolesarske in motociklistične dir ke, ki bodo obenem revija dirkalcev na-
šega najmočnejšega kolesarskega kluba.
Motociklisti bodo startali ob 14.30 na križišču državne ceste pri kilometrskem kamnu 141.600, oziroma na banovinski cesti v Pesnici pri kilometrskem kamnu 18.220. Cilj bo pri Sv. Lenartu. Tekmoval na proga je dolga IH km. Dirkalo se bo po predpisih mednarodnega in nacionalnega športnega pravilnika. Start bo stoječ in posamezen. Startno pravico imajo vsi verificirani člani *Peruna«. Tekmovalo
Kolesarska zveza kr. Jugoslavije, pri.
ledi v nedeljo 17. t. m. veliko Olimpijsko prvenstvo v Mariboru. Po dirki bo ob 11. uri v hotelu »Orel« (III. nadstropje) razdelitev nagrad in družabni sestanek. Delne nagrade so razstavljene v izložbi tvrd ke Slavko Markovič, v Gosposki ul. 40. Vabimo športnike in kolesarskemu! športu naklonjeno občinstvo, naj se tega sestanka v čimvečjem številu udeleže, da bi zamogli naše rojake Iz Ljubljane, Zagreba itd. dostojno pozdraviti.
SK lHrija v nedeljo 17. t. m. ne igra v Mariboru, Po nalogu J'NS se prvenstvena tekma HSSK Maribor:SK Ilirija, ki je bila določena za nedeljo 17. t. m. preloži na poznejši termin.
SK Rapid v Ljubljani. Mariborski Ra-pid bo v nedeijo 17. t. m. gostoval v Ljub Ijani ter odigral proti SK Iliriji prijateljsko tekmo.
ISSK Maribor, nogometni odsek. Jutri, v petek 15. t. m. ob 19.15 na igrišču v Ljudskem vrtu strogo obvezen sestanek vseh verificiranih igralcev. Dnevni red volitev kapetanov. Tajnik.
se bo v naslednjih kategorijah: A do 250 ccm solo, B do 400 ccm solo, C do 500 ccm solo, D do 750 ccm s prikolico. Za vsako kategorijo so razpisane častne nagrade. Prijave sprejema do najkesneje 15. t. m. do 18. ure g. Maks Bračič na Meljski cesti 2.
Kolesarji bodo startali ob 15. na Aleksandrovi cesti pri gostilni »Pri grozdu«. Cilj pa bo pri Sv. Lenartu.
Za omenjene dirke je veliko zanimanje, ker nam bodo pokazale velik napredek in požrtvovalno delo »Peruna«, ki zasluži vsa pažnjo naše javnosti.
hod pri občini bivališča takoj prijaviti, ker se bo sicer proti njim kazensko postopalo.
OTVORITEV PODRUŽNICE TISKARNE ,SV. CIRILA ie bila danes. Lokal dosedanjega Tiskovnega društva na Slovenskem trgu št. 7 je tiskarna v celoti renovirala in ga založila z vsem, kar spada v stroko papirnice in knjigarne. Poleg tega sprejema tukaj tudi naročila za tiskarska in knjigoveznlška dela. Ker je podjetje dovolj znano, nam ni treba še posebej priporočati, da ga naj naši čita-teljl stalno obiskujejo.
Ptui
S poukom na tukajšnji realni gimnaziji
60 končali 6. t. m. Sedaj se vrše privatni in popravni izpiti in tudi malo maturo so pričeli. — Velika matura bo končana 23. t. m., sprejemni izpiti za prvi razred bodo 25. t. m., slovesni zaključek šolskega leta pa bo 28. t. m.
Prijava obveznikov. Veliko število obveznikov, ki menjajo svoje bivališče, sc ne prijavi po dohodu in pri odhodu iz občine. Zaradi tega je onemogočena stalna in točna evidenca vojaških obveznikov, kar je na škodo ne samo vojaškim interesom, ampak tudi na škodo prizadetega vojaškega obveznika samega. Mestno načelstvo v Ptuju opozarja vse vojaške obveznike, ki odhajajo iz občine za dobo 15 dni, da morajo svoj odhod in pri-
Poijčane
Požar v Globokem. V ponedeljek ponoči je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Danila Carja v Globokem, občina Poljčane. Car je šele pred kratkim kupil to hišo ir.' se tjakaj priselil. Večer pred nesrečo so šli vsi, mož, žena in hčerka okrog 21. ure počivat in so kmalu trdno zaspali. Okrog polnoči pa se je zbudila žena. Hotela je pogledati ven, pa jo je vrgel dim s tako silo nazaj, da >3 imela komaj še toliko moči, da je zbudila moža in hčerko, rekoč: »Vstanita, naša hiša gori!« Preplašeni so se za silo brž oblekli, nato pa so še v naglici skušali rešiti, kar jim je v tej zmedi in strahu za lastno življenje prišlo pod roke. Ker je bila streha slamnata, se je ogenj hitro razširil in kmalu uničil do tal hišo iti gospodarsko poslopje. Zgorelo je pa tudi pohištvo, perilo, obleka itd. — Požar je nastal najbrž zaradi slabo zgrajenega, na leseno podlago zidanega dimnika, ki je bil žc ves v razpokah, da so se z lahkoto vne-
li	tramovi okrog njega. Gasiti se ni dalo, ker ni bilo vode. Skoda jc krita z zavarovalnino.
Gospodarske vesti
Za zaščito našega obrtništva. V Beogradu so se zbrali predstavniki obrtništva iz vse naše države in se porazgo-vorili o vseh perečih vprašanjih, ki pritiskajo danes k tlom nekdaj tako lepo cvetočo obrt. Sprejeli so tudi obširno resolucijo, v kateri zahtevajo naj se z uspešnimi sredstvi zatre šušmairstvo in naj se izda za to poseben zakon. Ugotovili so, da obrtništvo težko prenaša kartelne cene blaga in so zahtevali naj se izdela poseben zakon o kartelih, ki naj sloni na obvezni registraciji kartelov, na državni kontroli nad karteli, na znižanju carin na proizvode vseh kartelnih podjetij, ki zaščitene carine izkoriščajo z več ko 25°/o dobičkom, na obveznem maksimiranju cen proizvodov kartelnih podjetij, ki so istočasno člani kakega kartela ali pa podružnice tujih kartelnih podjetij, na znižanju carin in maksimiranju cen proizvodom kartelnih podjetij, ki zaradi obstoječih deviznih in drugih izvoznih težav izkoriščajo vso težko situacijo in prodajajo svoje proizvode po cenah nad uvozno pariteto ter na ustanovitvi komisije za kontrolo kartelov in maksimiranja cen proizvodom kartelira-^ ne industrije. Tudi so zastopniki obrtništva ugotovili, da povzroča zaščita kmetov in denarnih zavodov obrtnikom velike težkoče. Da bi se v tem pogledu od-
pomoglo, so zahtevali posebno uredbo, po kateri naj se urede njihovi kr-ditni odnošaji in njihova razdolžitev.
Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. maja naslednjo statistiko. Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 3 (1), savski 1 (1), vr-baski — (2), primorski, Beogradu, Zemunu in Pančevu — (l), drinski in zet-ski 1 (1), donavski — (—), moravski 1 (—), vardarski — (—). Razglašene prisilne obravnave izven konkurza: v drav ski banovini 3 (3), savski, primorski, ;*p.t-ski, moravski, vardarski ter Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—), vrbaski 1 (—), drinski ir. donavski 2 (—). Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 4 (—), savski — (4), vrbaski, Beogradu, Zemunu in Pančevu — (—), primorski 2 (1), drinski 1 (1), zetski 1 (2). donavski 4 (3), moravski — (3), vardarski 1 (—). Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 5 (1), savski 1 (9), vrbaski in vardarski — (—), primorski 1 (3), drinski 1 (5), zetski 1 (—), donavski 7 (2), moravski — (1), Beogradu, Zemunu in Pančevu — (2).
V vsako siooerti hi
Mali oglasi
Sobo odda	DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vprašati Koroška cesta 8 na dvorišču, druga vrata- 2439
SOBO s posebnim vhodom oddani takoj. Glavni trg 22/111. 244fc	
	OPREMLJENO SOBO čisto, oddatm tako) za 180 Din. Grajska ul. 2, pri g. Mir. 2438
SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano. Fran-kopanova ul. 23. 2444	
	SOBO lepo opremljeno, zračno, solnč no, z uporabo kopalnice, na lepem prostoru, oddam s 15. junijem mirnemu gospodu. — Naslov v tipravi lista. 2403
OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Wildenrainerje-va ulica 6, pritličje, desno, 2. vrata. 2440	
KLETARSKA ZADRUGA r. z. z 0. z. Maribor, Aleksandrova cesta 14.	
 Sobo išče_______________
TKALKA
išče malo sobo. Cena 80—100 Diti. mesečno, sure tudi kot sostanovalka s 1. ali 15. julijem. Naslov pustiti v upravi »Večernika«.	2443
Razno
KOPALNE OBLEKE
po meri in okusu izvršuje naj cctieje stroina plctarna, '[ r-žaška 3, Maribor.	2339
Prodam
Maribor, dne 12. junija 1934.
Vabilo n redni občni zbo
Kletarske zadruge mu., Maribor
Icl se vrši v sredo, dne 27.juni|a 1934 ob 10 url v Mdruinih prostorih, Aleksandrova cesta 14. DNEVNI RED: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in predložitev letnega računa za leto 1983. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva In nadzorstva. 5. Slučajnosti.
7. zadružnim pozdravom:
NIKOLA p|. JURKOVIČ m. 1»., načelnik.
dve POSTELJI
dva madracna vložka za 300 Din in omara z dvemi vrati za 110 Din naprodaj, židovska 4/1, iiišajevo. 2442
DIVJAKOV ŠPORTNI
VOZIČEK
za otroke naprodai. Vpraša*' Gosposka ulica 46, vrata 9-2437
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.
STANKO DETELA v Mariboru.
laanr.f
predstavnik