GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
SAMO ČE KOGA RES NAJVEČJI PRIDOBITVI: KANALIZACIJA POZNAŠ IN RAZVEJANA TELEFONIJA
Temeljna banka Gorenjske
JQ   ljubljanska banka
GORENJCinBANKA FORMUUtrT^RIHRANKA
Bogastvo razlik
Vprašanje, koliko časa naj bodo odprte banke, pošte, lekarne, živilske in ostale trgovine, bencinski servisi, kioski, storitvene delavnice, ni aktualno samo zaradi turizma in samo v turističnih krajih, ampak tudi zaradi tega, ker se nekatere delovne organizacije (begunjski Elan, na primer) že pripravljajo na prehod k evropskemu delavniku. Medtem ko v večini razvitih (turističnih) držav določajo le maksimalni poslovni čas in vse ostale odločitve prepuščajo lastnikom in poslovnežem, se pri nas še precej trdovratno oklepamo minimalnega časa, s katerim zapovedujemo trgovcem, gostincem, bankirjem, poštarjem in drugim, kdaj morajo zjutraj odpreti vrata in kdaj jih zvečer najkasneje zapreti. Da urejanje poslovnega časa vsaj pri nas ni tako preprosto, kot se morda zdi, kaže že to, da občinski odloki o poslovnem času vsebujejo rešitve, ki so predvsem kompromisi med poslovnimi interesi, med zahtevami zaposlenih, ki so omejeni z delovnim časom vrtcev, šol in drugih ustanov, ter željami potrošnikov, ki bi - razumljivo - najraje videli, da bi lahko šli v trgovino, na banko, na bencinski servis ali drugam prav ob vsakem času in po možnosti še v nedeljo.
Da odloke o poslovnem času sprejemajo občinske skupščine, je po eni strani dobro, po drugi slabo. Dobro zato, ker lahko upoštevajo krajevne razmere, slabo pa zato, ker so prešibke, da bi "premaknile" velike sisteme (banke, pošte...), ki se ob vsaki zahtevi po prilagoditvi poslovnega časa sklicujejo na enoten način poslovanja v okviru sistema ali še širše. Pa ne gre samo za to. Zahteva, da naj bi pri določanju poslovnega časa bolj upoštevali poslovnost, zastavlja tudi vprašanje, kako ob tem doseči, da se bodo (živilske) trgovine vsaj na določenem območju odpirale ob isti uri. Če domačine to ne moti, pa zanesljivo tuje turiste, ki potujejo iz kraja v kraj. Seveda pa za vse bogastvo razlik niso krivi le odloki o poslovnem času, ampak tudi samovolja, izigravanje predpisov in nespošto-vanje reda, ki je še izrazitejše, če so kazni smešno nizke. Kaj pa, denimo, pomeni za veliko trgovsko organizacijo ali za banko kazen 800 tisoč dinarjev, kolikor jo predpisuje novi (vendar še neveljavni) radovljiški odlok o poslovnem času za tiste, ki bodo (so) določili poslovni čas drugače, kot določa odlok?
C. Zaplotnik
Kranj, 21. julija • Na Gorenjskem so minuli teden začeli žeti pšenico in druga žita. Ker je precej pšenice poleglo, gre delo žanjcem nekoliko počasneje od rok. Pridelek bo kar dober, sicer pa "nežne sorte" v gorenjskih podnebnih in vremenskih razmerah ne uspevajo najbolje. C. Z., foto: F. Per-dan
Bled, 22. julija - Blejska noč je bila tudi letos dobro obiskana. Kot ocenjujejo, si jo je ogledalo 40 do 45 tisoč ljudi, ki so se na Bled pripeljali s skupno 20 do 25 tisoč vozili. Foto: G. Šinik
Balinar Primskovega svetovni prvak
Novak osvojil zlato kolajno
Kranj, 23. julija - Bojan Novak, 18-letni član balinarskega kluba Primskovo je na svetovnem mladinskem prvenstvu v balinanju, ki je bilo minuli konec tedna v Saluzzu, osvojil zlato kolajno v hitrostnem izbijanju. Prvo mesto si je pravzaprav podelil s Francozom Garellom, potem ko so sodniki po dodatnih metih odločili, da prejmeta zlato kolajno oba. Novak, ki se je v reprezentanco uvrstil skozi stranska vrata, po zmagi na članskem republiškem in mladinskem državnem prvenstvu, je veliko prispeval tudi k tretjemu mestu jugoslovanske ekipe, ki je v odločilnem boju gladko, s 5 : l, premagala reprezentanco Avstralije. Kot so nam sporočili iz balinarskega kluba Primskovo, pripravljajo za svetovnega prvaka, za dobitnika zlate in bronaste kolajne, danes zvečei na balinišču na Primskovem prisrčni sprejem.
CZ
Spoštovanje dogovora
Končana gradnja na Flegariji
Bled, 24. julija - Na tako imenovani Flegariji na Bledu so v okviru načrtovane stanovanjske gradnje na podlagi zazidalnega načrta v petek zjutraj na priložnostni svečanosti pred praznikom odprli še zadnjih devet stanovanj v četrtem stanovanjskem bloku v tem delu Bleda. Zaključena gradnja na Flegariji, kot je v uvodnem govoru poudaril predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Pavle Žirovnik, pomeni tudi dosledno spoštovanje dogovora o gradnji na tem območju.
Kar zadeva stanovanjsko gradnjo v prihodnje, pa ne gre le za prostor, za obnavljanje in opredeljevanje namembnosti starejših objektov, marveč tudi za racionalno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Najbrž je tudi to v razmišljanjih o stanovanjski politiki razlog, da postopno uveljavimo ekonomske stanarine. Vse bolj prepričljiva postajajo namreč spoznanja, da si težko zamislimo vzdrževaje stanovanjskega fonda (kakršnegakoli že) brez razvoja komercialnega trga na tem področju.
Stanovanjski blok na Grajski cesti 39 na Bledu, v katerem je 9 stanovanj (dobili so jih: družbene dejavnosti 1, Lip Bled 2, Gradiš 1, Stanovanjska skupnost 3 in 2 etažna lastnika), je v rekordnem času - v desetih mesecih,zgra-d'la DO Imos SGP Gorenje
Radovljica. Investicijska vrednost celotnega objekta znaša dobro milijardo dinarjev, kva-
dratni meter stanovanja pa je bil zgrajen za dobre 3 milijone dinarjev.
Končana gradnja na Flegariji pa ima še eno posebnost in vrednost. Zaradi ogrevanja na tekoče gorivo, bo v precejšnji meri zmanjšana tudi ekološka ogroženost v tem delu Bleda.
A. Žalar
S končano gradnjo na Flegariji in pred tem na Jaršah je bilo na Bledu zgrajenih okrog 100 stanovanj. Sicer pa trenutno poteka glavna gradnja v radovljiški občini v Prešernovi ulici v Radovljici...
Minuli petek je bil na Gorenjskem v znamenju kulturnih dogodkov. Prav v vseh občinah so v večernih urah pripravili različne prireditve. Na Jesenicah, v Tržiču in Radovljici so odprli galerijska vrata likovnima skupinama Relik iz Trbovelj in Do-lik iz Jesenic, Dragu Tršarju ter Janezu Lenassiju. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi tri prireditve iz Škofjeloških poletnih večerov,Radovljiškega poletja oziroma kranjskih Kiesel steinskih večerov, od koder je tudi fotografija Gorazda Sinika. (V. B.)
Praznik občine Kamnik
Kamnik - V četrtek, 27. julija, bodo s slavnostno sejo občinske skupščine, ki bo ob 11. uri v dvorani novega Zdravstvenega doma v Kamniku, slovesno proslavili občinski praznik, 27. julij. Ob letošnjem prazniku pa so se v občini Kamnik že sredi julija začele različne prireditve. Tako je bila 16. julija v Nevljah svečana otvoritev novega gasilskega doma, 20. julija, dopoldne pa se je začela gradnja I. fa-
ze prenove Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. V četrtek, 27. julija, bo po slavnostni seji občinske skupščine otvoritev novega zdravstvenega doma-II. oziroma zadnja faza. V petek, 28. julija, ob 16. uri pa bo v Kidričevi ulici 33 v Kamniku odkritje spominske plošče Josipu Nikolaju Sadnikarju. Poleg naštetih bo v teh dneh v občini še več drugih prireditev.
A. Ž.
<
(D
sz
LU
u:
O h-co
LU
Vrata, 24. julija — Trinajst gorskih reševalcev letalcev, med njimi so bili tudi štirje zdravniki, so s piloti letalske enote milice RSNZ z Brnika v petek preskusili reševalske veščine v severni triglavski steni. Več o tem na 11. strani.
Fotografija: Mirko Kunšič
OŠ
CD O
@MŠS®33§mQLAS   2. STRAN
Torek, 25. julija 1989
/ MIHA NAGLIC Z ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR j
Sovjetska uganka
Potem ko je ruski pravnik Evgen Spektorski (1875 — 1951) po oktobrski revoluciji zapustil domovino in se naselil pri nas, je v slovenskem prevodu svojega dela Zgodovina socialne filozofije v poglavju "ruska zagonetka" opozoril na dvoje: "Prvič, vladajoči razred v ZSSR ne skriva svoje namere, proizvesti svetovno revolucijo in porušiti pravni, politični in juridični ustroj, ki eksistira v drugih državah, pa naj hi bile še tako demokratične. Drugič, ogromni in veliki ruski narod še ni izrekel svoje lastne, svobodne in dokončne besede. Za sedaj zagonetno molči kakor sfinga, ki še ni zastavila svojih vznemirljivih vprašanj."
Kaj lahko rečemo 70 let kasneje, če si navedene besede ogledamo v luči najnovejših dogajanj v SZ? Prvič: sovjetsko vodstvo je res vedno znova načrtovalo možnost svetovnega prevrata, vendar zdaj vse kaže, da se je tej nameri odpovedalo. Razoroži t-vene in druge pobude Gorbačova menda niso le privid ali slepilni manever, s katerim bi si pridobil čas za pripravo na končni obračun. Gorhačovu kaže zaupati. In drugič: očitno je, da se sovjetsko ljudstvo končno le prebuja in postavlja svoje zahteve, bodisi da gre za zahteve celih narodov, ki so bili doslej primorani tiho slediti velikemu ruskemu bratu, bodisi za zahteve delavskega razreda, navadnih ljudi in državljanov po boljšem in bolj svobodnem življenju. Hotenje in pravica po nacionalni in človeški emancipaciji sta tako močni, da ju ni mogoče zatreti, čeprav ju tlačiš sedem dolgih desetletij. Očitnih in svežih dokazov ne manjka: tu so mednacionalni spopadi na Kavkazu in v osrednji Aziji, prejšnji teden kot nalašč najmočnejši v Abhaziji, na crnomorski rivieri, kjer sicer letuje sovjetska elita, potem zahteve pribaltskih narodov in Moldavcev in velike stavke v delavskih središčih Kuzbas, Donbas, Karaganda, Vorkuta...
Spektorski je vse to nekako zaslutil in nadaljeval: "V skrbeh vsakdanjega življenja ljudje često pozabljajo na ruski problem. Toda vse češče in češče spominja ta problem nase sam... Nemogoče je, da bi prišlo do svetovne stabilizacije, dokler hkrati eksistira-ta dva socialna sistema, od katerih si eden prizadeva drugega uničiti. Ni se mogoče omejevati na majhne probleme tekočega dneva v času, ko se izvaja duhovni in socialni eksperiment, ki v svetovni zgodovini nima primere. Ni si mogoče omisliti sodobne krize, če ne upoštevaš ideološke in socialne zmede, ki jo eksperiment povzroča na vsej zemeljski obli."
Nakazani problem seveda ni več le ruski, obvladuje ves realni socializem. Tudi nejasen ni več; izkazalo se je namreč, da zahteve stavkajočih in celih narodov sploh ne presegajo horizonta klasičnih meščanskih pravic in svoboščin, o katerih se je nedavno toliko govorilo in pisalo ob času 200 letnice francoske revolucije. Sovjetski eksperiment, za katerega se je dolgo zdelo, da nima primere, očitno ni dosegel niti "meščanskih " smotrov, kaj šele, da bi jih presegel. Nasledniki revolucionarjev se tako vračajo k zahtevam, katere so nekoč zmerjali z revizionizmom: da jc možno socializem graditi z demokratičnimi sredstvi, s tržnim gospodarstvom, parlamentarno demokracijo, ob spoštovanju človekovih pravic. Achille Occhetto, sekretar KP Italije je šel še dlje in izjavil (Time, 17.7.):
"Naš smoter ni več socialistični sistem, za katerega si prizadevamo z demokratičnimi sredstvi, naš smoter je demokracija, ki se ravna po socialističnih idealih."
V tem je stvar in v tej perspektivi je rešitev sovjetske (in naše) uganke. "Demokratiziranje", s katerim nas že ves čas nategujejo, je premalo, potrebna je demokracija kot taka, kije ali pa je ni. Na pol poti je gotovo ni! Tudi stabilni mir v svetu, v katerem koeksistirajo različni sistemi, je mogoč le, če ti ne stremijo več k vzajemnemu uničevanju, temveč vsak po svoje k istemu: k demokraciji!
Tačas gre torej za humanizacijo kapitalizma, socializem pride na vrsto kasneje. Boljševizem se končuje tam, kjer se je začel: v odnosu do menjševizma; začel seje kot obračun, končuje se kot sprava in kompromis. Tisti, ki tega ne morejo ali nočejo dojeti, bodo morali z odra. Reševalec sovjetske uganke je tako že napovedal novo prevetritev partijskih vrst.
VEČ KOT ČASOPIS
Ob 35 —letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kul-lura). Helena Jelovčan (izobraŽevanje, i/ šolskih klopi. Skolja Loka). Cveto /aplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije \()K. naši kraji, /a dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in OS. ekologija). Danica Zavrl — Zlebir (socialna politika. Iržič). Dušan Hu-mer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Današnjo številko Gorenjskega glasa uredil Andrej Žalar.
Naročnina za III. trimesečje 97.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500- 603- 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 — 1/72.
uredništvo tel. 21860
Jeseniški mladinci v pripravah na kongres 34 vrst
Društva naj ne bi bila privesek ZSMS
Jesenice, 24. julija - Po osnovnih organizacijah in aktivih jeseniške mladinske organizacije razpravljajo o statutu ZSMS in o spremembah, ki posegajo v temelje mladinske organizacije.
Pri občinski konferenci ZSMS na Jesenicah se tako kot v drugih občinskih mladinskih organizacijah pripravljajo na 13. kongres ZSMS, ki bo novembra v Portorožu.
Teme, ki jih bodo mladi obravnavali na svojem kongresu, so jeseniški mladinci zelo resno obravnavali že v spomladanskem delu, ko so pripravili okroglo mizo in sprejeli stališča do najbolj aktualnih vprašanj. Jeseniška delegacija pa se je udeležila tudi gorenjske tribune, ki je spregovorila o osnutku kongresnih dokumentov.
Zdaj pa o teh dokumentih, predvsem pa o tem, kakšno organizacijo si mladi želijo in kako urediti članstvo, financiranje in tako dalje, razpravljajo tudi jeseniški aktivi mladih in osnovne organizacije. Predvsem se mladi opredeljujejo do odprtih vprašanj statuta ZSMS. Tako kot zdaj potekajo razprave, je očitno, da je tudi jeseniška mladina mnenja, da so mladi tako kot vsa
družba heterogena populacija po socialni, izobrazbeni strukturi: nevzdržno se jim zdi, da bi to različnost nasilno vsrkavali v ZSMS, ki postaja vsebolj politična organizacija. Dejstvo je še, da večina mladih daje izrazito prednost zasebnim interesom, medtem ko je pripravljenost za neposredno javno aktivnost precej majhna.
ZSMS je zdaj družbenopolitična organizacija in v skladu s tem združuje organizacije in društva. Le-te naj bi ločili od ZSMS, ne toliko vsebinsko kot organizacijsko, saj vsa društva in družbene organizacije že zdaj delujejo povsem samostojno, v prihodnje pa naj ne bi bile več privesek ZSMS. Mladina jim s tem ne odreka pravice vstopa v ZSMS, gre zgolj za razbitje avtomatičnosti kolektivnega članstva.
Mladi se zavzemajo med drugim tudi za spremembe dosedanjih volilnih postopkov, pri spremembah skupščinskega sistema pa vztrajajo na uvedbi splošnopolitičnega in ukinitvi družbenopolitičnega zbora, saj je ZSMS zdaj vnaprej vezana na organe odločanja.
D.Sedej
Nov mladinski časopis
Pred izidom Bodočnosti
V Škofji Loki so na občinski konferenci ZSMS, kot vse kaže, uspeli pripraviti prvo številko novega občinskega mladinskega glasila, ki naj bi predvidoma izšel v nakladi 150 izvodov.
Občinski mladinski časopisi na Gorenjskem niso ravno pogosti. Mogoče je v tem pogledu prišel še najdlje kranjski Naprej, ki pa se, kot je pri teh glasilih navada, stalno ukvarja bodisi s problematiko financiranja bodisi s sestavo uredništva oziroma uredniškega koncepta.
Kot so nas obvestili na sedežu škofjeloške občinske mladinske organizacije, so tam tako rekoč tik pred izidom prve
Po setvi tudi žetev
številke novega občinskega mladinskega časopisa, ki, so ga naslovili Bodočnost* Ko smo odgovorne povprašali, kaj bp časopis ponudil v branje svojim bralcem, so nam povedali, da bo v njegovi vsebini moč prebirati članke o mesecu mladosti, razmišljanja o demokraciji, o delu odgovornega urednika Mladine Mirana Lesjaka, o minulem mladinskem festivalu v Murski Soboti in tamkajš-
nji podelitvi Zlatih ptic, objavljena bo ponudba škofjeloškega turističnega društva, kjer bo posebej izpostavljena problematika kopališča Sora, zabeleženo bo aktualno delovanje občinskega mladinskega servisa, nadalje bo govora o nedavno (konča,nem natečaju "Taborišča" in nenazadnje razmišljanja o prihodnjem slovenskem mladinskem kbngresu oziroma njegovih dokumentih.
O izidu časopisa se še niso odloeilj/omenjajo pa dva datu-'fnaVPo prvi varianti naj bi izšel konec tega tedna, po drugi pa ga bodo lahko bralci prebirali
šele sredi avgusta. Kot glavni vzrok navajajo čas poletnih počitnic in dopustov, kajti prva številka, ki naj bi izšla v nakladi 150 izvodov, naj bi bila prvenstveno namenjena učinkovitejšemu delu osnovnih mladinskih organizacij oziroma njihovih vodstev.
Dopolnimo informacijo še širše, kajti po nam dostopnih podatkih gre tačas za edino novo, številko občinskih mladinskih časopisov na Gorenjskem, ki se bodo po vsej verjetnosti spet smeleje prebudili v jesenskem času.
V. k.
Nežne sorte ne uspevajo najbolje
Kranj, 24. julija - Minuli teden se je tudi na Gorenjskem zažela žetev. Ker je vreme stanovitno in kot nalašč za spravilo žita, žanjci hitijo in se ne menijo kaj dosti za praznike, sobote in nedelje.
Stane Bernard, vodja poljedelstva v KŽK-jevi temeljni organizaciji Kmetijstvo, je povedal, da so oljno ogrščico začeli žeti v sredo, pšenico in ječmen pa v četrtek. Da bodo poželi vse žito na skupno 652 hektarih, bodo potrebovali deset do petnajst dni lepega vremena pa tudi malo sreče, da bodo zdržali kombajni, traktorji in drugi stroji. Žetve so se lotili s sedmimi lastnimi traktorji, od katerih je en povsem nov, ter s tremi zasebnimi. Čeprav je pšenica na domala tretjini površine polegla in je bilo pričakovati, da bo žetev zato veliko bolj zahtevna, pa so prve (četrtkove) izkušnje z Zlatega polja pokazale, da le ne bo tako hudo, kot so sprva mislili.
Čeprav je izbira pšeničnih sort velika, pa za zdaj še ni takšne, ki bi bila odpornejša proti boleznim in primerna za gorenjske podnebne in vremenske razmere. Kot je znano, na Gorenjskem "nežne" sorte ne uspevajo najbolje.
Gorenjskem dolge zime, je pše- mrazom milo zimo, pa je bilo
ničnim poljem naredila največ najnevarnejše  rjavenje pšeni-
škode snežna plesen, ki je pre- čnih plev, ki lahko zmanjša pri-
cej razredčila posevke; letos in delek 30 do 50 odstotkov, lani, ko smo imeli s snegom in C. Zaplotnik
Osnovna cena drugorazredne (kmečke) pšenice je 4540 dinarjev za kilogram. Pridelovalci, ki jo bodo oddali Žitu ali drugi mlinsko-predelo-valni organizaciji, pa bodo prejeli še regres.
ni mogoče pričakovati rekordnega pridelka, ampak le povprečno letino. Razlog je v v tem, da je slabo vreme junija in tudi julija precej pospešilo razvoj žitnih bolezni in da vsi zasebni pridelovalci niso upoštevali strokovnih nasvetov. Kot meni Anton Potočnik, so kmetje škropili proti glivičnim boleznim le približno 15 odstotkov njiv, nekateri so tudi zamudili škropljenje proti plevelom. Prejšnja leta, ko so bile na
lin kakšna bo letošnja pšenična letina? Stane Bernard meni, da bodo verjetno dosegli načrtovani pridelek, 4,5 tone na hektar, in s tem tudi rekord v zgodovini KŽK-jevega pridelovanja pšenice. Na kmetijah, kjer je pridelovanje pšenice bolj razdrobljeno in v glavnem le dopolnilo v setvenem kolobarju, so povprečni pridelki precej skromnejši. Anton Potočnik, strokovni svetovalec za poljedelstvo pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, pravi, da v zasebnem sektorju
Zakaj je precej pšenice poleglo tudi na družbenih posestvih, kjer so spoštovali strokovna navodila, in zakaj so bile celo na istem polju precejšnje razlike (del pšenice je stal, del polegel), bo stroka morala šele odgovoriti. Anton Potočnik meni, da na nekaterih kmetijah niso upoštevali tega, da je pšenica letos dobro prezimila in da je bila gostejša kot po hudih zimah, to pa je zahtevalo večjo natančnost pri gnojenju z dušičnimi gnojili. Tisti, ki so preveč pognojili, bodo želi "na tleh"; nekaj pa je k temu pripomoglo tudi vreme.
RK ZSMS postavlja vprašanja.
Proti taktiki izčrpavanja
Člani republiške konference slovenske mladinske organizacije so sprejeli posebne sklepe ob vmesnem poročilu Skupine delegatov za proučitev vseh okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici.
Proces proti četverici je še vedno prelomna ali bolje, usodna točka, na kateri se polarizirajo ali pa združujejo vse politične sile v Sloveniji. ZSMS se ne bo predala apatiji, češ saj je bilo že vse povedano, naj torej končno spregovorijo tisti, ki bi že zdavnaj morali, pa tega še niso storili. Ker pač ne pristajamo na taktiko izčrpavanja, bomo vztrajali z našimi vprašanji še naprej.
Zakaj se končno v predsedstvu SRS ne uvidi dejstva, da je zavrnitev njegove legitimne pobude na federalni ravni oblika kr-nitve suverenih pravic narodov in države? Kaj ni že vseh teh razžaljeni dovolj? Kdo se bo v imenu koga opravičeval slovenskemu narodu za takšno življenje, za stalno zavračanje prošenj za pomilostitev?
Znano nam je, da je Vika Potočnik, kot mladinski delegat, sprožila v skupščini SFRJ pobudo, da se odpravi tajni uradni list in razveljavijo predpisi, ki so bili na ta način sprejeti. Prav tako je predsednik skupščine SRS v pismu ustavnemu sodišču SFRJ dal pobudo za preizkus ustavnosti. Vendar menimo, da to .ni dovolj, med drugim govorijo v posebni oceni RK ZSMS ob vmesnem poročilu "Ravnikarjev« komisije".
Svojo oceno so mladi dopolnili še s posameznimi povsem konkretnimi vprašanji. Tako predsedstvo SRS oziroma Majdo Gasparijo sprašujejo, katera so tista dejstva, ki omenjeni organ prepričujejo, da niti republiški niti zvezni organi niso sprožili kazenskega postopka proti četverici iz pobud, ki bi jim lahko pripisali politični značaj. Postavljeno je tudi vprašanje Tomažu Ilrtlu, od katerega med drugim želijo izvedeti, ali se lahko opravlja uradna preiskava brez sodnega naloga. Ivana Eržena sprašujejo, ali res služba državne varnosti le redkokdaj opravlja preiskave, ker te prakse nima in kdo potemtakem opravlja tajne preiskave. Vprašanjem ni ušel niti predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan, od katerega želijo mladi izvedeti, kaj je storil v zvezi s svojim, s strani organov za notranje zadeve nezakonito pridobljenim stenogramom - dokumentom, ki je sprožil v javnosti razburjenje, govorice o vojaškem udaru in o aretacijah (tako imenovano metaforo o "Noči dolgih nožev").
V. B-
Torek, 25. julija 1989
Vlada je prepovedala nakup s čeki na obroke
3. STRAN «mms3$gmoiLA&
Samo, če koga res poznaš
Kranj, 21. julija - Kratek sprehod po trgovinah že zadoča, da spoznaš slabo voljo in jezo trgovcev, ki jim je zvezna vlada ukinila nakupe s čeki na obroke, da o jezi kupcev seveda ne govorimo, saj je marsikdo le tako lahko še prišel do pralnega stroja, avtomobilskih gum, zimskega plašča, itd. Nemalo pa je bilo ob koncu minulega tedna še zmede, mnogi so ugibali, od kdaj ukrep sploh velja, kaj v njem sploh piše in kako naj si razlagajo nekatera določila ukrepa. Dolge sape verjetno ne bo imel, saj bo njegovo uresničevanje težko kontrolirati, ko bo prvi, najmočnejši inšpektorski pohod mimo, bo nemara moč spet marsikaj kupiti na čeke in nanje napisati različne datume. Ali pa že zdaj? Ko smo v prodajalnah vlekli na ušesa, smo med kopico jeznih besed slišali tudi tiho navodilo poslovodkinje prodajalki: lahko še daš na čeke, toda samo, če nekoga res poznaš! Kaj to pomeni, seveda ni potrebno razlagati, spet bo zaigral naš ViP (veze in poznanstva).
Zvezna vlada je prepoved nakupa s čeki na obroke utemeljila kot nujni protiinflacijski ukrep, kar je teoretično moč pojasniti s tem, da smo lahko na ta način lahko kupovali z navideznim denarjem, s tistim, ki ga še nismo imeli oziroma zaslužili. S tem naj bi takšni nakupi pospeševali inflacijo, saj povečano povpraševanje na trgu seveda prispeva k rasti cen in prodaje blaga, ki si sicer ne bi utrlo pot do kupcev oziroma bi si jo kasneje.
Praktično pa je seveda potrebno upoštevati, da je bila takšna prodaja le navidezno brezobrestna, saj je nakup s čeki na obroke navadno spremljal popust na gotovinsko plačilo, ki je odlično pojasnil, da so v cene obresti dejansko že vštete. Pravo ceno blaga je bilo dejansko moč izračunati tako, da smo odšteli popust na gotovinsko plačilo.
Za nekatere trgovce je prepoved velik udarec
Trgovci so doslej ravnali različno, lahko pa rečemo, da se jih je vse več odločalo za prodajo na čeke z različnimi datumi, na prodajalnah je bilo vse več takšnih izveskov, ki so vabili kupce. Za takšno prodajo so se odločali predvsem trgovci tekstila, bele tehnike, tehničnega blaga, itd., torej izdelkov, ki smo si jih lahko privoščili na tri obroke, pri večjih stvareh, kakršno je denimo pohištvo, so trije obroki seveda premalo.
Takšno razmišljanje je tako rekoč potrdil Andrej Zidar iz Lesninine prodajalne v Kranju, ki nam je po telefonu povedal, da pri njih takšnega načina plačevanja niso prakticirali in jih ukrep zvezne vlade zato ni udaril. Sodi, da so takšne nakupe omogočali predvsem trgovci, ki so se želeli
znebiti slabega blaga, ki drugače do kupcev ne bi prišlo. V Lesnini pa prakticirajo posojila, pri katerih se skušajo približati realnim obrestim.
Nekaterim trgovcem pa je bila prodaja na obroke s čeki pisana na kožo. Navadno so prakticirali tri obroke, ki so kot nalašč za nakup bele tehnike, dražjih oblačil, avtomobilskih gum in podobnega. Pri naših bednih plačah si dražjega nakupa na tri obroke pač ne moremo privoščiti. Stane Nograšek iz Savine prodajalne v Kranju nam je po telefonu povedal, da so nakupe s čeki na obroke prakticirali v zadnjih šestih mesecih in da so bili za kupce zelo vabljivi, saj se jih je približno polovico odločila za takšen način. Avtomobilske gume so za naš škripajoči življenjski standard postale že dokaj zahteven nakup, saj je te dni potrebno odšteti kar pol stare milijarde, če želite vašo stoenko obuti v nove gume in zračnice. Kdo pa si še lahko privošči takšen nakup v enem mesecu?
Tudi v Merkurjevi Gradbinki v Kranju nam je Janez Globočnik na kratko dejal, da so z žalostjo sprejeli prepoved in da pričakujejo padec prometa, saj so doslej približno desetino blaga prodali na čeke z različnimi datumi.
Prepoved bo težko kontrolirati
Nejasnosti so se začele že s samim sprejetjem ukrepa, saj so se trgovci spraševali, od kdaj sploh velja: od 15. julija, ko je bil sprejet ali pa od objave v Uradnem listu. Večinoma so ".krepali minuli četrtek, ko so prejeli Uradni list, so prodajo s čeki na obroke uradno ukinili. Toda, kdove kako bodo res dosledni, sami se prepričajte, ko boste kupovali.
Zelo težko bodo namreč inšpektorji kontrolirali spoštovanje prepovedi, minuli
petek posebnih navodil še niso imeli. Z administriranjem, ki ima pri nas tako rekoč domovinsko pravico, je seveda velik križ, saj je takšne ukrepe zelo težko kontrolirati, ljudem pa seveda tudi ni moč zameriti, da iščejo najrazličnejše oblike preživetja in se pri tem na oblast vse bolj požvižgajo.
Nejasnosti tudi v vladni uredbi
Veljavnost uredbe pa ni edina nejasnost, ki spremlja vladno uredbo. Direktor Merkurjeve prodaje na drobno Ivan Kranjšek, ki pri Poslovnem združenju za. trgovino Slovenije vodi komisijo za tehnično blago, nam je povedal, da bodo imeli v četrtek sestanek, na katerem bodo skušali razčistiti nejasnosti in kolikor se bo pač dalo, poenotiti reagiranje na prepoved, ki je prav trgovce s tehničnim blagom zelo prizadela. Uredba namreč v 4. členu pravi, naj se kupec in prodajalec dogovarjata o pogojih kupoprodajnega odnosa, torej o obrestih v primeru potrošniškega posojila. V 5. členu pa zahteva ločeno prikazovanje obračuna obresti, kar je po njegovem mnenju nasprotujoče.
Druga, še bolj zanimiva nejasnost pa so omejitve potrošniških posojil, ki naj bi jih odobravali za šest mesecev. V uredbi namreč ni omenjeno (morda je pozabljeno), da višina posojila lahko sega le do tretjine osebnega dohodka.
Bo ukrep res zmanjšal inflacijo?
Uredbo spremlja kopica dvomov, v kolikšni meri bo res zadela cilj in zmanjšala inflacijo. Začnemo lahko kar s tem, da jo je zelo težko kontrolirati, nadaljujemo z zahtevo po prikazovanju obračunov obresti, kar bo verjetno povzročilo rast cen, saj trgovci ne bodo radi prikazovali, kako visoke so realne obresti, in končamo pri tem pozabljeni omejitvi na tretjino plače, kar pomeni, da potrošniška posojila ne bodo nič drugega kot dosedanji čeki, saj prav tako ne bodo računala na dejansko kupno moč. Vprašamo se torej lahko, bo čeke zamenjal le formular za posojilo, s katerim bo le več sitnosti, vsebina pa bo ostala enaka?
M. Volčjak
Kupec na posebno okno čaka dva meseca
Škofja Loka, julij - Škofjeloška Jelovica vse bolj občuti upadanje gradenj in obnove stanovanj, saj je prodaja padla za petino, navkljub večjim ugodnostim za kupce. Za uresničitev posebnih naročil potrebujejo kar dva meseca, prepočasi pa na trg prihajajo z novimi izdelki, ki slede "modnim" tokovom. Bodo začeli zapirati prodajalne po Jugoslaviji?
Razmere v škofjeloški Jelovici so kritične, proizvodnja sicer poteka normalno, upadla pa je prodaja in povečale so se zaloge. Razlogi so seveda bolj ali manj znani, gradenj in obnove stanovanj je vse manj. Jelovica pa je seveda v celoti odvisna od tega. Okna. vrata in montažne hiše je vse težje prodati, na drugi strani pa dobavitelji neusmiljeno navijajo cene. ki jih Jelovica ne more
več prevaliti na ramena kupcev, še več. dajati jim mora vse več ugodnosti, da v veliki konkurenci prodaja ne bi še bolj padla. Jelovica izvozi od 10 do 12 odstotkov proizvodnje, premalo, da bi lahko s tem bistveno nadoknadila manjšo domačo prodajo.
V štirih mesecih letošnjega so le 80 odstotno uresničil, prodajni plan. zalo je i/padlo 10 mi-
lijard dinarjev, ki zaradi visoke inflacije zdaj pomenijo več kot še enkrat toliko. Ker izdelki ostajajo v skladiščih, jih bremene zaloge in najemati morajo draga kratkoročna posojila. Uspešne so ostale prodajalne \ Škofji loki. Puli, Splitu. Crikvenici. Kragujevcu. vse manj uspešne pa v Baru. Peči. Prištini. Dečanih. Skopju, Novi Gradiški in Zadru. Primerjava med nekaterimi prodajalnami pove. da je težko reči. da so nekatera območja prodajno zelo slaba, druga pa dobra, prodaja je v marsičem odvisna tudi ud ljudi, ki delajo v prodajalnah. Zato jih opozarjajo, da je moč poslovalnice občasno tudi zapreti.
s tem pa bodo izgubili v teh časih tako dragoceno delo.
V Jelovici zdaj veliko govore tudi o tem. kako hitro se proizvodnja lahko prilagodi naročilom. Prav hitro seveda ne. ker v Jelovici prevladuje industrijski način proizvodnje, obrtniški je že da v na preteklost in s tem tudi hitra prilagodljivost trgu, Pravijo, da potrebujejo najmanj dva meseca, da kupec dobi okno po posebnih merah. Vsekakor pa Jelovica na trg prepočasi prihaja z novimi izdelki, ki slede "modnim" tokovom, saj je tudi zunanjost ob veliki izbiri oken in v tat na našem tržišču vse bolj pomembna.
Težave zaradi novih predpisov
Denar se je že podražil
Ziri, julij - Številne spremembe zakonodaje povzročajo nered in težave, rešitve lahko iščemo le v lastnem delu, tako da z dobrim poslovanjem razpolovimo zadolženost, kar nam je v prvem polletju že uspevalo, pravi direktor /irovske Alpine Franci Mlinar.
Vse bolj pogoste spremembe zakonodaje v podjetjih ne potekajo brez nevšečnosti, lako je bil denimo brez najave zmanjšan obseg avaliranja menic, kar je pravzaprav začetek njihovega ukinjanja. Za zirovsko Alpino je bilo to seveda neprijetno presenečenje, saj so doslej približno 80 odstotkov vseh plačil za nabavo materiala zavarovali z menicami. Začeli so poslovati z gotovino, vendar ne gre brez težav, saj jim skotita (popusta) za predčasno gotovinsko plačilo, ki ga obračunajo glede na inflacijo, zlasti v drugih republikah ne priznajo, temveč grozijo z ustavitvijo dobav.
Zmanjšani obseg bančnega avaliranja menic seveda vpliva na zmanjšanje denarne mase v obtoku, kar je na sivem denarnem Irgu že dv igmlo ceno kapitala, realne obrestne mere so se z dosedanjih 15 do 20 odstotkov dvignile na 30 in več odstotkov.
V /irovski Alpini skušajo pospešiti kroženje sredstev na vseh področjih in zmanjšati zadolženost, saj jim inflaciji skokovito povečuje stroške obresti, ki jih v celoti ne morejo vračunali v cene izdelkov. Poleg tega pa imajo naročil z Zahoda manj. kot so načrtovali in intenzivno iščejo nove posle. V letošnjem prvem polletju jim je kratko-ločno zadolženost uspelo prepolovili, v zadnjih letih je. izražena v nemških markah znašala približno K) milijonov mark. letos pa je upadla na 4.5 milijon mark. Odplačali so tudi drugi obrok tujega II C P°sojila. kar je znašalo 450 tisoč mark in plačali opremo za razvoj v »tlesku 920 tisoč mark.
Obnova postaje
in drugi tir v Škofji Loki
Kranj, julij - Kranjska občina pripravlja lokacijski načrt za gradnjo drugega, izogibalnega železniškega tira pri Žabnici v dolžini 800 metrov, ki se bo v škofjeloški občini raztezal v dolžini 1.200 metrov, projekt pa predvideva tudi temeljito obnovo železniške postaje na Trati.
tam je tudi postaja, na ozemlju kranjske pa 800 metrov, pri naselju Žabnica. Vzporedni tir bo speljan na zahodni strani obstoječe proge, njegova izgradnja pa bo povzročila ukinitev obstoječih prehodov čez progo in gradnjo novega podvoza in povezovalne poljske poti, podaljšanje obstoječega propusta za deževnico, porušiti pa nameravajo železniško čuvajnico v Žabnici.
Projekt se v bistvu nanaša na odločitev Železniškega gospodarstva Ljubljana, ki namerava na Gorenjskem, na progi Lju-bljana-Jesenice, zgraditi vzporedni, tako imenovani drugi tir. Izgradnja bo seveda postopna, odpravila pa naj bi ozka železniška grla na Gorenjskem. V ta okvir sodi izgradnja drugega, izogibalnega železniškega tira v Škofji Loki ter temeljita obnova tamkajšnje železniške postaje, kar naj bi bilo uresničeno v eni fazi.
Ker se gradnja nanaša na škofjeloško in kranjsko občino, lokacijski načrt pripravljajo v obeh občinah. Na ozemlju škofjeloške občine bo potekalo 1.200 metrov izogibalnega tira,
Gradnja bo potekala po zemljiščih prve kategorije, zato bo toliko bolj občutljiva. Predvidena je protihrupna ograja, zelo previdni pa bodo morali biti tudi zaradi zaščite podtalnice Sorskega polja.
Banke se duše v čekih
Ne jezite se, če v banki nimajo gotovine, trenutno se splača pisati čeke v prazno.
V bankah nimajo težav le z gotovino, ki jo občasno celo zmanjka, temveč tudi s čeki, ki jih ne morejo več knjižiti sproti. Razbohoteni inflaciji torej ne more več streči niti topčiderska tiskarna denarja niti zastarela tehnologija naših poslovnih bank. Kar spomnite se, kolikokrat vam je že zavrela kri, ker so vam v banki rekli: zal, ne moremo vpisati plače, štipendije, terminal spet ne dela. Zdaj. ko terminali ne ugasnejo več tolikokrat, pa se zatika pri knjiženju čekov, bančni uslužbenci niso več sproti kos kupom čekov, ki se v banke zgrinjajo vsak dan. Ljubljanska banka sicer začenja uvajati optično branje čekov in napoveduje čekovne kartice z elektromagnetnim trakom, toda bliskovita pri tem verjetno ne bo, nemara prav tako počasna, kot je tiskarna denarja, ki nov bankovec napoveduje šele po Novem letu.
Velikokrat smo se že jezili na banko, ker nam je ček hitreje knjižila kot plačo in uslužbenec za okencem nas je pokaral, tova-riš-ica, saj imate vendar minus, opomin pa je bil seveda zadosti glasen, da so ga slišali vsi v vrsti. Dobesedno nekoga bi na..., ko smo ugotovili, kako smo nasedli trimesečni vezavi, ki se je iztekla drugega v mesecu, denar pa nam je banka izplačala šele konec meseca. Nizkih obresti na vloge na vpogled seveda sploh ni vredno omenjati. Skratka, doslej je veljalo, da v odnosu z banko vselej potegneš "ta kratko".
Visoka inflacija pa je tudi to postavila na glavo. Trenutno se namreč splača pisati čeke v prazno, se torej preživljati z denarjem, ki ga še ni. Zastarele evidence najprej nekaj dni vzamejo trgovcem, ker je čekov vse več, imajo z njimi vse več dela in dogaja se, da jih ponekod zaokrožujejo že na tri ničle (izplačajo pa drobiž), da jih lahko zvečer hitreje seštejejo. V banke se zgrinjajo gore čekov, ki jim uslužbenci niso več sproti kos, zaradi dopustov toliko težje. Bančniki sicer zatrjujejo, da je datum valutacije dan, ko ček pride v banko in pri tem torej nič ne izgubijo, toda preden vam ček knjižijo na vaš račun, vendarle mine nekaj dni. Ce torej seštejete, koliko časa čeki ostajajo pri trgovcih in koliko časa v banki čakajo na knjižinje, dobite podatek, za koliko dni ste prehiteli inflacijo.
Najbolj črnogledi sicer pravijo, da preprosto ni moč kontrolirati, kdaj ček pride v banko in da bankirji pri tem služijo? Najbolj premeteni pa so bankam kos z dvema, tremi tekočimi računi, veselo dvigajo in polagajo denar, obresti pa jim tečejo, ko si v teh vročih dneh grlo hladijo s pivom.
M. Volčjak
IZ C0SP0DARSKECA SVETA
Obdavčenje brezcarinskih prodajaln
Brezcarinske prodajalne (duty free shope) so se v zadnjih letih pri nas razrasle kot gobe pod dežju, kar je seveda pomenilo, da se jo splača odpreti. Dobri poznavalci naših razmer so že tedaj rekli, kar počakajte, pa boste videli, kako jih bodo obdavčili, ko jih bo veliko. Zdaj, ko jih je po državi že več kot tisoč in promet v njih dober, je zvezna vlada uvedla davek na dohodek od marže oziroma davek na storitve, obeta si, da bo v njen proračun pricurljalo 4.210 milijard dinarjev. Najbolj so s tem udarili po prodaji domačih izdelkov v brezcarinskih prodajalnah, ki bodo v njih verjetno dražji kot v navadnih, vsaj za kraški pršut so to denimo že izračunali.
Prvi sejem marketinške stroke
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo od II. do. 15. septembra odprt prvi sejem, bolje rečeno srečanje strokovnjakov marketinške stroke Marketing klub 8°, na katerem bodo ponudniki in porabniki predstavili tržne storitve, materiale in opremo. Prijavljenih je že 52 razstavljalcev, v hali B, kjer bodo sejem pripravili, pa je prostora še za približno 20 kandidatov. Poleg Gospodarskega razstavišča bo sejem pripravila revija Media Marketing, ki bo pripravila tudi jugoslovanski marketinški forum, ki ga bo vodil Feri Horvat, zvezni minister za ekonomske odnose s tujino. Odprli bodo tudi avditorij jugoslovanskega združenja za marketing, z zanimivim programom političnega marketinga pa se namerava pojaviti tudi ZSMS.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Likvidnostne težave RUŽV
V Rudniku urana Žirovski vrh so v letošnjih petih mesecih odkopali 53.600 ton uranove rude s 84 tonami uranovega oksida, kar je 4 odstotke več, kot so načrtovali. V tem času pa so predelali 43 ton rumene pogače, kar je toliko, kot so načrtovali. Plan so izpolnili oziroma presegli tudi pri urejanju prog, jaškov in sestavnega ter raziskovalnega vrtanja. Vendar pa je v rudniku zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zunanjih izvajalcev vse manj, pri izdelavi najpomembnejših jaškov jih bodo angažirali le še konec leta. V rudniku so v petih mesecih zaposlenost zmanjšali za 2 odstotka in sedaj je tam 493 delavcev. Vse večji problem predstavlja likvidnost, februarja so za 100 ton rumene pogače dobili plačilo, vendar je denar že skopnel. Konec marca so se z jedrsko elektrarno Krško dogovorili o mesečnem plačevanju, da bi se tako kar najbolj izognili učinkom visoke inflacije. Zal pa je tudi v slovenskem elektrogospodarstvu likvidnost slaba in do uresničitve dogovora ni prišlo. V rudniku so zato likvidnostni problemi vse bolj ostri, zlasti od srede junija naprej, mesečno potrebujejo za pokrivanje stroškov približno 1 milijon dolarjev.
GLAS 4. STRAN
gorenjski kraji in ljudje
Torek, 25. julija 1989
Praznik v Kokri - Pred glavnim spomenikom v Kokri v kranjski občini je bila v nedeljo dopoldne ob 47-letnici požiga Kokre in ustrelitve talcev tradicionalna spominska svečanost v počastitev krajevnega praznika. Slavnostni govornik je bil tudi tokrat dr. Avguštin Lah, v programu pa so nastopili še mladinci Kokre, vojaki desetine obmejne karavle Kokrški odred z Jezerskega in moški pevski zbor Društva upokojencev iz Kranja pod vodstvom Eda Ošabnika. Svečanosti so se poleg predstavnikov iz sosednje krajevne skupnosti Preddvor ter krajanov udeležili tudi borci Kokrškega odreda. Po proslavi pred glavnim spomenikom pa sta Malči in Zvone Grobovšek pripravila slovesno otvoritev zasebne špecerijske samopostrežne trgovine. Na slovesni otvoritvi trgovine, ki so se je udeležili vsi, ki so bili na proslavi pri spomeniku, je spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Kokra Ivan Dolinšek, trak pa je prerezal in trgovino odprl predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Koder. Trgovina, ki bo poslovala po pravilu: danes naročiš (karkoli), jutri dobiš, bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure; po potrebi pa tudi ob nedeljah in praznikih. - A. Ž.
Po jezeru... na Bledu
Bled - Prvo nedeljo v avgustu (6. avgusta) se obeta obiskovalcem Bleda obilo zabave in razvedrila, paše za oči in dobre glasbe za različne okuse. Televizija Ljubljana, ki že več let sodeluje s televizijo iz Bratislave, bo tokrat v okviru sodelovanja pripravila zabavno prireditev, ki si jo je zamislil Mito Trefalt. Prireditev bo v Zaki, začela pa se bo, ko bo ob 10. uri zabredlo v vodo 400 kandidatov za lovoriko Brazd vzdržljivosti. Nato pa bodo na vrsti poročni pari iz Slovenije in Slovaške, ki se bodo pomerili v šaljivih igrah v vodi in na suhem. Vmes bodo igrali znani ansambli. Poldrugo uro bo prireditev pod režijskim vodstvom Metke Leskovšek prenašala tudi ljubljanska televizija, za gledalce na prenovljenih tribunah v Zaki pa ne bo vstopnine.
Podelitev »vrtnic in kopriv«
Kranj - Odbor za lepši videz Kranja pri predsedstvu občinske konference SZDL Kranj, katerega predsednik je Miha Rauter, bo priredil v petek, 28. julija, ob 19. uri na dvorišču gradu Kieselstein v Kranju prireditev, na kateri bodo izročili listine Vrtnice in Koprive, ki so bile podeljene v letu 1988. Listini kopriv bosta izročeni Gorenjskemu muzeju Kranj in prodajalni Planika Kranj, listini vrtnic pa DO Elita Kranj in Gimnaziji Kranj. A. Ž.
Krajevna skupnost Kovor
■^P"' i m a s
S G P
TEHNIK
SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva 43/a
Obvešča porabnike komunalnih storitev:
Da se s 25. 7. 1989 poveča cena vode s prispevki in kanalščine za 42,30 %
Da se s 1. 8. 1989 cena smetarine in ostalih komunalnih storitev poveča za 42,30 %
Da se s 1.8.1989 pristojbina za priklop na javni vodovod poveča za 100 %, za kanal pa 70 %.
ETIKETA proizvodnja etiket n tiskarske storitve, p.o. 64226 ŽIRI
Delovna organizacija Etiketa Žiri razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še pogoj:
— da je diplomirani ekonomist s 4 leti delovnih izkušenj v vodenju strokovnih služb.
Kandidat mora s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socializma in ustvarjalno razvijati samoupravno in socialistične družbeno-ekonomske odnose, obenem pa mora imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat za navedena dela in naloge bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v osmih dneh po objavi, s pripisom »za razpis«.
Vse kandidate bodo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
Največji pridobitvi:
kanalizacija in razvejana telefonija
Kovor, 24. julija - Med krajevnimi skupnostmi, ki so lani oziroma v zadnjem obdobju veliko naredile pri uresničevanju srednjeročnega programa, je tudi Kovor - tretja največja krajevna skupnost v tržiški občini s 1450 prebivalci, ki živijo v vaseh oziroma naseljih Kovor, Zvirče, Loka, Hudo in Brdo. Krajevni praznik slavijo vsako leto 16. julija v spomin na deset ustreljenih talcev 1942. leta. Letos pa so imeli slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti prejšnji petek, na njej pa so podelili tudi krajevna priznanja OF.
Navadno je prav krajevni praznik priložnost, ko na slavnostni seji ali pa kako drugače v krajevni skupnosti pregledajo uresničevanje programa in posamezne večje naloge in akcije. V krajevni skupnosti Kovor v tržiški občini takšnih večjih akcij in pridobitev ni bilo malo. Že lani so na primer dokončali otroško igrišče v Ko-vorju, na katerem je že nekaj igral oziroma naprav, nekaj pa jih nameravajo še postaviti. Trenutno radi na to igrišče zahajajo tudi mladinci, ki že težko čakajo na predvidene prostore v gasilskem domu in na športno igrišče, za katerega je lokacija tudi že izbrana.
Gradnja gasilskega doma je že od 1987. leta velika akcija v krajevni skupnosti.
»Gasilci že vsa leta dajejo ves denar za dom,« je med obiskom pred dnevi pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Zupan. »Lahko rečem, da so najmočnejše in najbolj delavno društvo v krajevni skupnosti. Krajani so za dom že veliko prispevali, gasilci pa veliko naredili s prostovoljnim delom. 13. avgusta letos bodo spet pripravili veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom, izkupiček s prireditve pa bodo tudi tokrat namenili za dograditev doma, kjer so zdaj urejali zunanjost, treba pa bo urediti še marsikaj tudi v samem domu. Sicer pa že prihodnje leto gasilci pričakujejo tudi nov gasilski avtomobil.«
Milan Zupan
Pridobitev, ki so jo dolgo časa čakali in pogrešali v krajevni skupnosti oziroma predvsem v Kovorju, je bila tudi lanska preureditev klasične Mercatorjeve trgovine v napol samopostrežno. Zdaj so krajani s trgovino, predvsem pa z založenostjo zelo zadovoljni. Imajo pa v krajevni skupnosti še eno trgovino in sicer v Zvirčah, kjer je že nekaj let zasebna trgovina, ki je odprta tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Tako glede preskrbe v krajevni skupnosti zdaj nimajo pripomb.
»Kar precej smo lani naredili na cestah,« ocenjujejo Milan Zupan. »Asfaltirali smo namreč 2600 metrov različnih cest in ulic. Precej denarja so prispevali krajani, razliko pa samoupravna komunalno cestna skupnost. V Zvirčah pa smo tako rekoč v celoti dokončali javno razsvetljavo. Položili smo 700 metrov kabla in letos nadaljevali s to akcijo tudi v naselju Loka, kjer je že položenega 491 metrov kabla in vse pripravljeno tudi za postavitev drogov. Če bo le denar, bomo to akcijo letos končali. Sicer pa za naprej pripravljamo asfaltiranje ceste v novem naselju Kovorja, odsek Muzik-Janc in na Loki odcep proti Pernušu; skupaj okrog 1000 metrov, za kar so krajani že prispevali četrtino potrebnega denarja.
Glavne cilje v krajevni skupnosti so zdaj usmerili na poživitev aktivnosti mladih, ki naj bi jutri prevzeli posamezne odgovorne zadolžitve. Trenutno so mladi včasih še bolj nezainteresirani, kot delavni. Vendar doslej tudi niso imeli pravih pogojev in možnosti za delo oziroma delovanje na različnih področjih. Z ureditvijo prostorov in izgradnjo igrišča pa bodo tudi te pomanjkljivosti rešene.
»Največji pridobitvi v krajevni skupnosti v zadnjem obdobju pa sta kanalizacija in razvejana telefonija. Kanalizacija je bila
domala celo desetletje na dnevnih redih sej. Lani smo potem dobili podporo pri Komunali in julija letos je bila v grabnu v Kovorju dokončana prva faza kanalizacije. Druga faza, do priključka za glavni kanal na Tržič in čistilno napravo, pa naj bi bila po programu gotova do novembra letos. Kar pa zadeva telefonijo, čeprav celotna akcija še ni povsem končana, lahko z zadovoljstvom ugotovim, da je v krajevni skupnopsti redka domačija brez telefona. Ko bo zazvonilo še 20 telefonov v novem naselju na Stagnah, bo v krajevni skupnosti okrog 350 telefonskih priključkov. Zmogljivosti centrale v Križah pa so tudi tako velike, da bo čez še vedno moč dobiti telefon.«
Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti prejšnji petek so dobili krajevna priznanja OF Marjan Praprotnik, Marko Praprotnik, Matija Bavec in Anton Ručigaj iz Kovorja, Sonja Saje-vic iz naselja Hudo in Janko Jančič iz Zvirč.
Ob številnih akcijah in pridobitvah v zadnjem obdobju je trenutno še največji problem v krajevni skupnosti odlaganje odpadkov. Pa ne zaradi odlagališča pod Hudim. To je zdaj lepo urejevano. Krajane motijo predvem prevozi odpadkov skozi naselje Kovor. Jezijo se nad tovornjaki, ki vse prevečkrat stresajo odpadke po cesti. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti že dve leti organiziran odvoz odpadkov. Kljub temu pa imajo pod vasjo Zvirče še vedno precej divjih odlagališč, ki pa jih namerava Komunala še letos urediti. In še o nečem večkrat razpravljajo v vodstvu krajevne skupnosti. Včasih so bile v Kovorju štiri trgovine in v vsaki so lastniki doma pekli tudi kruh. Radi bi, da bi različne zasebne pobude za različne dejavnosti spet oživele in na ta način obogatile vsakdanje življenje v krajevni skupnosti. Zato bodo iz vodstva tovrstne pobude naslovili na samoupravno stanovanjsko skupnost.
A. Žalar
ureja andrej zalar
Tabornikov (slabo) vreme ne moti
Mlajši TT-ejevci drugi
Kranj, julija - Okrog 800 tabornikom, ki so se od L do 10. julija letos udeležili 10. zleta Zveze tabornikov Slovenije v Sori, vreme ni bilo naklonjeno. Dež in prav nič poletno vreme pa jim nista preprečila, da ne bi programa speljali do konca. Sicer pa je že kar samoumevno, da vreme ni tisto (pa naj bo takšno ali drugačno), ki bi lahko tabornike zmotilo.
Desetega taborniškega zleta so se tokrat udeležili mlajši taborniki (MČ), stari od 7 do 10 let, mlajši (od 12 do 14 let) in starejši (do 18 let) taborniki in tabornice (TT) in klubovci in klubovke (KK) starejši od 18 let. Med njimi jih je bilo iz Ko-kršega odreda iz Kranja tokrat 18. Na zletu so imeli udeleženci tabora tudi tekmovanje v republiškem mnogoboju, ki je sestavljen iz orientacije, lokostrelstva, signalizacije, spret-nostnega tekmovanja in postavljanja šotora. Lep uspeh na tem tekmovanju pa so zabeležili mlajši TT-ejevci iz Kokrškega odreda iz Kranja. Osvojili so namreč drugo mesto.
Razumljivo, da se je vod (5) mlajših TT-ejevcev, ki ga tri mesece vodi Tanja Bradaška navdušen in ponosen vrnil z 10. zleta, saj konkurenca v mnogoboju ni bila majhna. Drugo mesto je zato prav gotovo nepričakovan uspeh, so menili.
»Pa nas je kar malce potrlo, ko smo se vrnili z osvojenim drugim mestom, saj je bilo slišati mnenja v odredu, da to ni prav nič posebnega. Vendar smo udeleženci v vodu vseeno veseli in rezultat nam bo prav gotovo velika spodbuda za delo v taborniški organizaciji v prihodnje,« je povedala Tanja, ko smo jo povabili v uredništvo. Sicer pa je Tanja Bradaška že deseto leto članica taborniške organizacije. V drugi razred osnovne šole je hodila, ko jo je za
Tanja Bradaška
taborništvo navdušila sošolka. Z razumevanjem so njeno odločitev za taborniško dejavnost sprejeli in jo podprli tudi starši. In tako namerava Tanja še naprej vztrajati v taborniških vrstah, čeprav je zdaj že končala frizersko šolo in je trenutno pripravnica v Preddvoru. Pravzaprav je trenutno najbrž nekje na morju, od 29. julija do 12. avgusta pa bo na taborjenju ob Kolpi. Sicer pa pravi, da ima poleg taborni-štva, o katerem je na trenutke že razmišljala, da bi vse skupaj pustila, bolj malo časa. V salonu v Preddvoru je dela dovolj. Frizerski poklic pa ima rada. Prepričani smo zato, da bo tako v poklicu, kot pri tabornikih, vztrajala. Vodu mlajših TT-ejevcev Kokrškega odreda iz Kranja pa za osvojeno drugo mesto na republiškem mnogoboju čestitamo.
A. Žalar
Srečanje borcev - Občinska organizacija Zveze združenj borcev NOV občine Tržič je v soboto, 22. julija, ob prazniku dneva vstaje pripravila srečanje borcev NOV iz občine. Srečanje, ki se je začelo ob 16. uri, je bilo na prireditvenem prostoru Doma družbenih organizacij v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču. Prijetnega srečanja so se tokrat udeležili številni borci iz tržiške občine. - A. Ž.
Različna pravila
V trgovini Tekstilindusa v Kranju sem pred nedavnim kupila kos blaga. Vendar mi gaje zmanjkalo. Hotela sem ga dokupiti, zato sem odšla nazaj v isto trgovino. Toda tam jim je blaga zmanjkalo in edini kos enakega blaga, ki sem ga potrebovala, je bil le še v izložbi. Prodajalko sem vljudno prosi/a, naj mi to blago proda. Vendar meje ta še vljudneje podučila, da iz izložbe ne sme ničesar vzeti, preden ne pride aranžer. Svetovala mi je, naj se vsak dan oglasim v trgovini; en dan bo aranžer že prišel. No, oglasila sem se takoj naslednji dan in ugotovila, da aranžerja še ni bilo, ravno tisto blago, ki sem ga hotela kupiti, pa je v izložbi manjkalo. Po »bojnem« posvetu z namestnico poslovodkinje smo ugotovili, da je kos blaga iz izložbe vzela njihova prodajalka Mojca Zidar, ki ji, ker je pač zaposlena v trgovini, aranžerja ni bilo treba čakati. Sicer tudi jaz nisem imela posebne želje po spoznavanju tega človeka, vendar me vseeno zanima, zakaj veljajo drugačna pravila igre za zaposlene in za stranke. Morda pa je to vsakdanje vedenje prodajalk, ki jim ni mar. kaj si bo kupec mislil oh njihovih zgodbah o nedotakljivosti izložb. Ob tem. da vsi govorimo o nekakšnem poslovnem duhu in o Evropi, ki očitno komaj čaka na nas. je dovolj slabo, da se v trgovinah do nas potrošnikov, tako nesramno obnašajo. Morda pa se bo poslovni duh v Kranju razvil ravno tako. da bomo kupci vsak dan veselo prosjačili za stvari, kijih hočemo celo plačati in to z denarjem. Kakorkoli že. morda trgovci mislijo, da ho povpraševanje na tak način neverjetno poraslo in še vedno verjamejo v naivno, vulgarno razlago krutih tržnih zakonitosti... Anjta Matjačič. Kranj
Torek, 25. julija 1989
/"kultura
5. STRAN (&3®IižJl)M©IE2GLAS
Kaj se dogaja v ozadju posameznih radovljiških kulturnih akcij?
IZKORISTITI PRETEKLOST
Radovljiška občina je mogoče v tem letu na kulturnem področju še posebej pod drobnogledom. Rdeča nit prireditev je namreč praznovanje 200. obletnice prve uprizoritve Linhartove Županove Micke. Kaj meni o sedanjem radovljiškem trenutku Maruša Avguštin - ena od tistih ključnih oseb, na katerih sloni prenekatera kulturna akcija
občini?
Za vse tiste, ki ne poznate podrobno oseb, ki vodijo posamezne kulturne dejavnosti v Radovljici povejmo, da je Maruša Avguštin ravnateljica Mu-zejev radovljiške občine. Gre za profesionalno institucijo, ki praviloma med množicami ni-Vtfa prav velikega odziva. In ra-Vf\o v teh okvirih je po našem mnenju še kako pomembno, kdo in predvsem kakšna je .oseba, ki združuje dela in naloge na delovnem mestu ravnatelja občinskih muzejev, r Nimamo namena Maruši Avguštin pisati velikih hvalospevov, a vendar želimo povsem jasno poudariti, da že ne-|kaj časa prihajajo iz "njene hiše'" zelo spodbudne informacije in za marsikatero izmed njih lahko zatrdimo, da vnaša v gorenjski kulturni prostor nove, zanimive razsežnosti.
Eno takšnih del je tudi oblikovanje seznama vabljenih na prireditve, ki jih pripravljate v Sivčevi hiši?
"Že dlje časa smo ugotavljali, da prihajajo v galerijo v bistvu eni in isti ljudje, mi pa smo želeli občinstvo razširiti. Tako je prišlo do ideje, da razširimo in predvsem ažuriramo seznam vabljenih na otvoritve razstav. Povezali smo se s šolo, kjer so prijazno pomagali in uspelo nam je sestaviti nov seznam. Ce povem iskreno, ne gre za množico ljudi, pa vendar mislim, da smo lahko zadovoljni, čeravno bomo o tem, na
- Maruša Avguštin, ravnateljica Muzejev radovljiške občine
kakšne načine vabiti ljudi v galerijo, razmišljali še naprej." Marsikje je postala že kar
stalnica, da na otvoritvi na primer kiparske razstave sodelujejo tudi glasbeniki, gledališčni-ki...?
"Tudi v Radovljici poskušamo povezovati en dogodek z drugim, torej koncert z otvoritvijo razstave oziroma obratno. Znano je, da uspeš privabiti na otvoritev neke razstave več ljudi, če jim ob ogledu razstavljenih eksponatov ponudiš še dodaten glasbeni, gledališki... program. Na splošno pa me--nim, da je Radovljica bolj gledališko in glasbeno usmerjena kot pa galerijsko. Verjetno gre iskati vzrok temu tudi v tradiciji kulturnih dogodkov tako pretekle kot polpretekle zgodovine mesta."
Omenili ste mesto, mar je o čem takšnem v radovljiškem primeru sploh možno govoriti, če imamo v mislih živahnost starega mestnega jedra?
"Moti me način preko katerega uspe sicer izredno slikoviti stari mestni trg delovati. Samo ozrite se skozi okno, pa boste lahko tudi sami videli, da ta del mesta v bistvu umira. Po mojih merilih bi morali zelo resno razmisliti, kako in s čim resnično oživiti predvsem pritličja starih stavb. Trg ostaja pravzaprav mrtvo mesto, pojavljajo se nova kulturna središča - knjižnica, knjigarna in šola oziroma prostori ob njih."
Muzeji radovljiške občine so v preteklem letu beležili sledeči obisk: Čebelarski muzej 12610 obiskovalcev, Muzej talcev 21563 obiskovalcev, Tomaž Godec 526 obiskovalcev, Kovaški muzej 11430 obiskovalcev ter Šiv-čeva hiša 8359 obiskovalcev.
- alvčeva hiša je ena osrednjih radovljiških kulturnih prizorišč. Ta čas v njenih prostorih razstavlja akademski kipar Janez Le-nassi.
V letošnjem letu imate pravzaprav idealno možnost - praz-
nujete 200. obletnico prve uprizoritve Linhartove Županove Micke. Mar ni možno tega tudi povsem konkretno izkoristiti?
"Ravno pred dnevi smo imeli nekakšen koordinativni sestanek odgovornih v radovljiški kulturi, na katerega sklepe gledam zelo optimistično. V njem vidim predvsem nanovo vzpostavljen most tako med posameznimi kulturnimi institucijami kot predstavniki amaterske kulture. Mislim, da je Linhartov okvir za kaj takšnega sila primeren."
Mar ni potemtakem možno govoriti tudi o nekakšni manipulaciji z Linhartovim imenom?
"Manipulaciji? Ne vem, če je to prava beseda, verjetno pa je vsa sedanja kulturna prizadevanja v občini potrebno gledati predvsem v pozitivnem smislu želje, da se resnično na vseh področjih naredi povsem konkreten korak naprej in za kaj takšnega je verjetno praznovanje obletnice "Micke" kar primerno."
Vine Bešter
Prijetni kulturni večeri pod vaško lipo
KOROŠKI VEČER V PODKORENU
Podkoren, 20. julija - Pododbor Turističnega društva Kranjska gora v Podkorenu je pripravil zanimiv kulturni večer pod vaško lipo. V
prihodnje še nekaj zanimivih prireditev za domače in tuje goste.
/e dolgo se v majhni vasici Podkoren v neposredni bližini Kranjske gore ni poleti toliko zanimivega dogajalo kol prav letos. Pododbor kranjskogorskega turističnega društva se je namreč odločil, da vsakih štirinajst dni pod vaški) lipo povabi številne domače in koroške ansamble in skupine ter pripravi tako za domači ne kol za tujce i/ kranjske gore lep kulturni večer.
Pododhor turističnega društva nasploji skrbi /a to. da hi vas "stala taka. kakršna je. saj je le |;|ko lahko turistično zanimiva, mizadevajo si. da bi zbrali čim-več pisnega gradiva o stari h še-";'li in navadah Podkorena, ne Jiazadnje pa ludi razmislijo, da hJ v stari Razingcrjevi hiši uredili prostor v starem stilu in na ogled turistom.
Pododbor Turističnega društva Modi Irena Sedej. ki je oh zanimivi gostilni \ Podkorenu pred ne-i|u\ mm odprla ludi zasebno tui i-»ičrjto poslovalnico.
Najprej smo nekoliko uredili jjrostor pod vaško lipo sredi vas, nameravamo pa ga napraviti še
bolj privlačnega in primernega za nastope in prireditve,« pravi Irena Sedej. V načrtu imamo postavitev primerne napisne table, postavili bomo cvetlična korita. Doslej smo pripravili že uprizoritev Bevkove drame Kajn, ki so jo uprizorili kulturniki iz Dobrača in ljudje so jo dobro sprejeli. Zdaj je bil koroški večer, na katerem so nastopili mešani pevski zbor Dobrač iz Brnce, tamburaši iz Roža, vokalni instrumentalni ansambel Drava i/. Borovelj s solisti ter folklorna skupina i/. Porabja. Pripravljamo pa se tudi na kmečko ohcet s poprednico, staro podko-rensko šego. Nastopila bo še Glasbena matica iz Ljubljane z mešanim pevskim zborom, kranjskogorski moški in ženski pevski zbor, 24. septembra pa bo Karen-ški semenj...«
Sobotni Koroški večer v Podkorenu si je ogledalo precej domačih in tujih gostov : bilo je prijetno in zanimivo, vse pohvale pa seveda veljajo članom pod korenskega turističnega pododbora, vaščanom ter delavcem bližnjega hotela Vilranc. ki so pomagali pri organizaciji..
1). Sede i
Podkorenčani so uredili prostor pod vaško lipo za kulturne večere.
ODER NA PROSTEM
Kot smo pred časom omenili v enem od naših razmišljanj Ja tej strani časopisa, so v kranjskem Carniumu pred približno mesecem dni javno predstavili idejo, da bi poskušali v poletnem času oživiti prostor med Delavskim domom in Trgom revolucije. Pravzaprav gre za zaključen prostor, ki seje kot prireditveni prostor že kar nekajkrat izkazal. Gre za akcije v okviru ledna mladih Kranja, Kranjske noči...
, Širši okvir prireditev bi lahko iskali v dogajanju pred ljubljansko Metalko oziroma v akciji Izrez poletja. Vendar kot je Pri nas že navada, bo potrebno do uresničitve ideje prebresti Prenekatero prepreko - predvsem dobiti ustrezna soglasja.
V. B.
Naše razmišljanje
LETNI KINO
Ljubljana je pred dnevi dobila tisto, kar verjetno mnogi Gorenjci, ki prisegajo na film, že dolgo pogrešajo v domači regiji - letni kino. Res je, da smo na to pomanjkljivost že kar nekajkrat v preteklih letih opozorili tudi v Gorenjskem glasu, res pa je tudi, da so svoje povedali tudi predstavniki kranjskega Kinopodjetja.
Ekonomsko gledano bi se takšen projekt Kinopodjetju verjetno moral izplačati, saj je znano, da v poletnem času ki-nodvorane v največji meri samevajo, medtem ko praksa odprtih prostorov resda predvsem obmorskih letnih kinov govori ravno nasprotno.
Predlagamo torej vodstvu kranjskega Kinopodjetja, da poskuša ponovno pretehtati možnosti, ki govorijo v prid temu,, da bi lahko tudi Gorenjci, pa čeprav mogoče za začetek samo občasno, V poletnem času spremljali zgodbe na velikem platnu pod milim nebom. Poskusno bi šlo verjetno tudi na osnovi polimprovizacije, torej brez prevelikih finančnih stroškov, a vendarle. Zanesljivo bi bile določene izkušnje, ki jih kranjsko Kinopodjetje že ima s projekcijami na prostem samo v dodatno oporo, upamo pa lahko, da so se končno spremenili tudi časi, ko je takšna pobuda naletela na gluha ušesa ne v Kinopodjetju," pač pa v strukturah, ki sicer krojijo možnosti kulturne ponudbe v občinah.
Vine Bešter
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se predstavlja akad. slikarka Marianne Bahr iz Celovca. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava sodobnega tunizijskega slikarstva. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja Veno Dolenc. V salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj in Dolika iz Jesenic.
RADOVLJICA - V galeriji ŠivČeve hiše razstavlja akademski kipar Janez Lenassi.
V fotogaleriji Pasaža v graščini je možnost ogleda fotografij Jaka Bregarja.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu razstavlja do 15. avgusta akad. kiparka Mojca Smrdu. V osnovni šoli Poljane razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Poskus etnografske topografije naselij pod Dobrčo. V galeriji NOB pa si lahko ogledate razstavo Draga Tršarja.
BLED - V galeriji Mozaik (Almira grad Grimšče) razstavlja akad. slikar Milan Batista.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik in grafik Dušana Sterleta.
Zaradi zamenjave računalniških disket je prišlo v preteklem kulturnem koledarju do štirih napačnih obvestil. Prosimo za razumevanje.
POLETNI UTRIP
Kot smo napovedali pred tednom dni, danes uvajamo na kulturno stran v poletni shemi časopisa dve novosti. V rubriki, ki smo jo naslovili "Poletni utrip" vam bomo pri našali različne informacije - najbolj iskane knjige v knjižnicah, knjigarnah, najbolj iskane plošče in video filmi na Gorenjskem, ipd. Posebej vas bomo opozorili tudi na različne prireditve, tako znotraj domačih občinskih meja, kot najzanimivejše v ožji domovini...
KNJIGE: Najbolj iskano v knjigarni DZS na Jesenicah (informacija Božene Leben); Victoria Holt: Krvave svile, izdala Mladinska knjiga, cena 198.000 din; Marie L. Fisher: Ptiči ne pojejo ob polnoči, izdala Mladinska knjiga, cena 138.000 din; Jacqueline Briscin: Samo sanje so premalo, izdala Državna založba Slovenije, cena 110.000 din.
1 PLOŠČE: Najbolj iskano v Elektrotehni v Kranju (informacija Zorana Benedičiča): Richard Clavderman: Chansons D' Amour, izdala ZKP TRV Ljubljana, cena 198.470 din; Do-novan Jason: Good Reasons, izdala ZKP RTV Ljubljana, cena 108.060 din; »
KASETE: Najbolj iskano v Elektrotehni Kranj (informacija Zorana Benedičiča); Stane Vidmar: Nocoj kozarec draga mi nalij, izdal Helidon, cena 37.416 din.
VIDEO: Najbolj iskane video kasete v Videoteki A & D v Kranju (informacija Andreja Brešarja): Surovost do konca (E.xtreme Prejudice), akcijski film; Gola pištola (The Nacked Gun), komedija; Muha - 2. del (Fly - II.), grozljivka.
V. B.
IZ NOVOSTI
Poznate muzeje, galerijske prostore in stalne razstave v svoji občini oziroma veste, kdaj so odprti, kaj vse je bilo v njih že razstavljeno in kaj vse do konca letošnjega leta še bo?
V uredništvu smo se odločili, da vam bomo na kulturni strani časopisa v posebni rubriki avgusta in septembra pripravili novinarski sprehod skozi uvodoma omenjena kulturna prizorišča po vsej Gorenjski. Ker pa bi radi posebej omenili tudi vse gostinske objekte in podobno, kjer ravno tako poteka stalna razstaviščna dejavnost, vabimo vse lastnike tovrstnih objektov, da nam na uredništvo (z oznako "za kulturno redakcijo") telefonsko ali pismeno sporočijo svoje naslove.
OPOZARJAMO
OKOSTNICA
Naše prvo opozorilo nove rubrike velja kranjskemu primeru v starem delu mesta. V petkovi številki pa bomo dvignili prst nad stanjem okrog spomenika na Malem Rovtu nad Crngrobom.
V pričujoči rubriki boste lahko odslej prebirali posamezne primere, ki niso v ponos ne naši zgodovini ne kulturi. Ob fotografiji bomo poskušali zbrati tudi osnovne podatke in kasneje tudi spremljati, kako teče (če bo sploh stekla) akcija saniranja.
Naše prvo opozorilo velja primeru v starem delu Kranja -sicer področju, v katerega se bomo po vsej verjetnosti (na žalost) še vračali.
Ob kranjski župni cerkvi je od kulturno-zgodovinskih spomenikov tudi okostnica. Osamljen napis "kulturni spomenik" pove naključnemu sprehajalcu bore malo, kajti od zunaj je vidna le ograja in svetlobne kupole. Mar res ni možno poleg tega napisa postaviti tudi tablice, na kateri bi bila informacija (tudi v tujih jezikih!), kje je možno dobiti ključ in strokovno vodstvo? Ravnatelj Gorenjskega muzeja Anton Miklavčič, nam je po predhodnem, češ kaj spet sitnarite, zagotovil, da bodo to uredili. Čakamo torej na izpolnitev obljube in hkrati sporočamo, da bomo z veseljem objavili novo fotografijo.
V. B.
/ ureja vine bešter
Mmm®lGLA&6. STRAN
/ za dom in družino. iz šolskih klopi
Torek, 25. julija 1989
POSKUSIMO ŠE ME
KREMNA JUHA IZ BLITVE
Potrebujemo 400 g blitve, 3 krompirje, 2 žlici olja, 2 žlici moke, l jušno kocko, sol, poper, muškatov orešek, 4 žlice kisle smetane, 2 trdo kuhani jajci, peteršilj.
Krompir olupimo, zrežemo na koščke ter skuhamo. Blitvo očistimo, operemo in stresemo h krompirju 5 minut prej, preden je ta skuhan. Še vročo zelenjavo zmeljemo in zlijemo v lonec, v katerem smo na olju prepražili moko. Dodamo jušno kocko, muškatov orešek, in če je juha pregosta, prilije-mo še malo vode ter prevremo.
Preden ponudimo, popopramo, primešamo smetano, sesekljani jajci in sesekljan peteršilj.
GRAH S ŠUNKO IN SMETANO
Potrebujemo 800 g neoluščenega graha, l čebulo, I strok česna, 50 g šunke, 4 žlice olja, l/2 kozarca kisle smetane, sol in poper.
V kozico damo olje, sesekljano čebulo in sesekljan česen. Nad šibkim ognjem pražimo, dokler čebula ne postekle-ni. Dodamo na kocke narezano šunko, premešamo in stresemo še izluščen grah. Začinimo in prilijemo zajemalko juhe. Kozico pokrijemo ter grah dušimo 30 minut. Tik preden je jed gotova prilijemo kislo smetano, premešamo in pustimo nad ognjem le toliko, da se omaka malo ukuha.
OCVRTE ZELENJAVNE PALAČINKE
Potrebujemo 400 g graha v stročju (mladega), 400 g poljubne zelenjave, 50 g čebule, 15 g maščobe, 150 g moke, 2 jajci, sol, 4 dl mleka, sol, poper, muškatov orešek, 1 jajce, drobtine, maščobo za cvrenje.
Na maščobi prepražimo drobno sesekljano čebulo, tej dodamo grah in drobno sesekljano zelenjavo, solimo, popra-mo in dušimo.
Ko je zelenjava mehka, ji po okusu lahko dodamo še muškatov orešek, napolnimo z njo palačinke, jih zvijemo, prerežemo na pol in zvitke povaljamo v stepenem jajcu ter drobtinah in ocvremo.
POLETNO BOGASTVO ZELIŠČ
Naj ne bo na mizi solate, ki bi ji ne dodali še katerega od zelišč. Veliko boljša, okusnejša bo, predvsem pa obogatena z vitamini.
Za sveže listnate solate so primerna številna sesekljana zelišča: bazilika, koper, drobnjak, listi mladih kopriv, boreča, pehtrana, zeleni listi in stroki česna, čebula, šalotka.
Za solate iz korenja, paradižnika, kumar, fižola in krompirja lahko uporabimo: baziliko, šatraj, koper, timijan, boreč, kumino, majaron, drobnjak, peteršilj, luštrek, česen, čebulo, zeleno, rožmarin, žajbelj, nariban hren.
SEŠIJMO SI SAME
Ovito krilo
za velikost 38 do 42
Najstarejša evropska oblika ovitega krila je škotski kilt. Prednost takega krila je prost korak. Naše krilo lahko poljubno globoko prepognemo.
Potrebujemo: 1,50 rn blaga širine 90 cm za kratko krilo; 2 m blaga širine 90 cm za dolgo krilo; poševno rezan trak' za obrobo in zavezovanje.
Krojenje: na svilen ali debelejši ovojni papir s trikotnikom in ravnilom narišemo mrežo (raster) z 10 cm velikimi kvadrati. Pomembno je, da se črte stekajo pravokotno.
Na papir nato s svinčnikom, modelom za risanje lokov in metrskim trakom prenesemo ustrezno krojno skico. Pri merilu I : 10 1 mm na skici ustreza 1 cm na papirju, 1 cm pa 10 cm. Vse mere torej pomnožimo z 10.
Kroj nato izrežemo.
Kroj pomerimo
Preden blago urežemo, krojne dele iz papirja zlepimo in pomerimo. Papir le ni blago,
zato lahko preverimo samo dolžino in širino in kroj po potrebi popravimo.
Krojne dele položimo na blago in urežemo z dodatkom 2 cm za šive. Robove krojnih delov s krojaško kredo označimo na blagu, te črte pa nato s pomočjo kopirnega papirja in krojaškega kolesca prenesemo na spodnjo stran blaga.
Šivanje: Zašijemo ob straneh in v sredini zadaj, sešijemo tudi všitke v pasu. Z naudar-kom označimo sredino spredaj. Krilo pomerimo in spredaj prepognemo tako, da se oznaki za sredino prekrivata. Preverimo dolžino krila.
Ob spodnjem robu odrežemo dodatek za šiv, rob 5 do 10 mm široko obšijemo s poševno rezanim trakom. Paspulirati pričnemo od pasu na zgornjem desnem delu krila, šivamo okrog in okrog ter se po levi strani vrnemo k pasu. Nazadnje obšijemo pas, pri tem pustimo na desnem prednjem delu 30 cm dolg in na levem prednjem delu 1 m dolg trak za za-
vezovanje. Trakova preganemo in strojno sešijemo.
Na desnem stranskem šivu pod  robom  traku naredimo
gumbnico, skozi katero napeljemo daljši konec traku, obi-demo pas in na levi strani zave-žemo v pentljo (glej risbe). Robove krila polikamo.
Za juhe, omake, kuhane zelenjavne jedi, stročnice, krompir in testenine so primerna zelišča: peteršilj, bazilika, drobnjak, koper, pehtran, timijan, majaron, zelena, česen, čebula, žajbelj, lovor, kumina.
Pri pečenju mesnih jedi uporabljamo: čebulo, česen, rožmarin, timijan, baziliko, šatraj, peteršilj, koper, kumino, luštrek, majaron, žajbelj, zeleno.
Za okusne paradižnikove omake uporabljamo: baziliko, lovor, rožmarin, šatraj, česen.
Za vlaganje kumar, fižola, za pripravo kislega zelja: koper (cvetje ali seme), šatraj, pehtran, kumina, majaron, hren, česen, šalotka.
Pa še to: večino zelišč nabiramo pred cvetenjem v dopoldanskih urah, ko se rosa že posuši. Takrat imajo največ aromatičnih in zdravilnih snovi.
J0GURT0VA OMAKA S KUMARO IN METO
Potrebujemo 1/4 1 jogurta, 1 kumaro, sol, beli poper, 1 šopek poprove ali črne mete, nekaj lističev jabolčne mete.
Jogurt stepemo, da postane gladek. Olupimo in nastrgamo kumaro, jo posolimo in pustimo, da nekaj časa stoji, nato jo ožmemo. Metine lističe drobno sesekljamo in oboje vmešamo v jogurt, lahko tudi v mešalniku. Omako ohladimo in jo ponudimo. Polijemo jo na primer po vročem kuhanem krompirju.
MORDA NISTE VEDELI
MOŽGANSKI TRENING
V oštevilčene vrste vpiši evropske države in v poudarjenih kvadratih dobiš še eno evropsko državo, znano po številnih jezerih.
Kako naj vem, kdaj je moja sobna rastlina žejna in jo moram zaliti?
V prst ob njej zahodi svinčnik. Če bo čist, ko ga potegneš ven oziroma če se prst ne bo prilepila nanj, pomeni, da je rastlini potrebna voda.
Prispevek za lepo in čisto prihodnost
Bomo res prepozno spoznali, kam rinemo?
Bo kar res, kajti nihče oziroma redki se spopadajo s problemom onesnaženja okolja. Vendar sami kaj dosti ne morejo narediti, zato njihovi dosežki skoraj niso vredni omembe.
Tudi če bomo samo govorili o teh problemih in nič naredili, ne bomo daleč prišli. To pa je slaba lastnost vseh nas.
Zakaj toliko umazanih rek, gozdov, narodnih parkov in podobnih stvari?
Zakaj ni zrak kot včasih? Zakaj so v njem zelo strupeni plini?
Zakaj morje cveti? Se nam maščuje?
Zakaj toliko slovenskih tovarn, ki zelo onesnažujejo naše okolje,.nima čistilnih naprav? Visoki dimniki ne blažijo nesnage. Nekatere tovarne pa se z dimniki še "tolažijo", češ da preprečujejo onesnaževanje.
Zakaj toliko denarja vlagamo v glavne vire onesnaževanja, namesto da bi vsaj malo prispevali za čistejši jutri?
In še stvar, ki bi morala biti na prvem mestu: zakaj je za vse to kriv človek in njegova malomarnost?
Zakaj toliko zakajev?
Ali so v Sloveniji ljudje, ki bi znali pravilno odgovoriti na (vsaj) ta vprašanja? Vprašanj je še več in ob takem nadaljevanju bodo rasla kot gobe po dežju.
Zakaj doslej nismo ničesar naredili za naše okolje?
Res je vsak začetek težak, vendar enkrat je treba začeti, z optimizmom, s skupnimi močmi in z malo manj govorjenja ter z več dejanji.
In nazadnje: bo res obveljalo vprašanje s klicajem PREPOZNO?!
Jasna Zupan, OŠ Franceta Prešerna Kranj
P	□													X
														
		L												X
														X
						X	X	X	X		X			X
														
1. Republika v Zahodni Evropi, glavno mesto Pariz.
2. Kraljevina v Zahodni Evropi, glavno mesto Amsterdam.
3. Republika na ozemlju Italije.
4. Vojvodstvo v Zahodni Evropi, članica Beneluksa.
5. Ustavna kneževina ob Rivieri pod francoskim okriljem.
6. Otoška država v Zahodni Evropi, sestavljena iz Škotske, Severne Irske, VVallesa.
POČITNICE NAJLEPŠI CAS POUKA
Polona Rešek je stara deset let, doma iz Poljan. Septembra bo šla v peti razred gorenjevaške šole, česar se ne veseli prav preveč, saj ima počitnice raje kot pouk.
»Doslej sem hodila v šolo v Poljanah. V četrtem razredu smo imeli učitelja Franca Govekarja,« je dejala Polona, zraven pa dodala še drugo posebnost, namreč to, da v šoli sploh nimajo zvonca.
»Počitnice bi morale biti daljše. Ves čas bom doma. Z otroki se skrivamo, lovimo. Včasih grem tudi po gobe in borovnice. Vstajam bolj pozno, približno ob desetin, ker zvečer gledam Poletno
(H. J.)
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Živjo!
No, pa poglejmo, kaj se dogaja v filmskem in glasbenem svetu.
"Dirty Dancer" Pa-trick Svvavze je v New Yor-ku odprl restavracijo, ki se imenuje Mulholland Drive Cafe. Idejo za restavracijo mu je dal njegov menedžer in prijatelj Bob Ocks.
Ralph Macchio tudi ne preneha. Posnel je tretje nadaljevanje karate filma Karate Kid. Pat Morita je še vedno njegov partner in učitelj. Film so za-
Martin Gore, kitarist skupine Depeche Mode je izdal samostojno LP ploščo z naslovom Counterfeit E.P. Na njej so tudi pesmice Smile in thc crovvd, Never turn your back to mother earth, In a manner of speaking in Gone.
Tudi Don Johnson (na sliki) je izdal svojo drugo ploščo, ki se imenuje Let it roll. Na njej je tudi super pesem Teli it like it is.
Film Batman podira v Ameriki vse rekorde. Film je režiral Tim Burton, glavnega junaka Batmana igra Michael Keaton, poleg njega igrata še super zvezdnica Kim Basinger in stari dobri Jack Nicholson, ki je v filmu hudobni nasprotnik Batmana. Na premiero filma v VVestvvood Village v Los Angelesu je prišel tudi Sylvester Stallone alias Rambo.
Davida Hasselhoffa že nekaj časa videvajo z "novo". Ime ji je Pamela Bach in je tudi že zaigrala v seriji Knight Rider.
Madonnin film Dick Tracy, ki ga je režiral NVarren Beaty, bo prišel v kinematografe šele poleti 1990.
Michael Hutchence, pevec skupine Inxs, igra v filmu Fran-kenstein Unbound kot pesnik Percy Shelley.
Fanta iz dua Pet Shop boys sta posnela res nenavaden video za pesem It's ali right. V videu nastopa polno dojenčkov z vsega sveta.
Naj bo dovolj. Čao,
Marjeta
Gremo v bazen
Najbolj me razveseli, ko reče a/i: "V bazen bomo odšli!" Takrat poskočim, da je joj in nared sem že takoj. Hitro vzamem kar je treba, da v bazenu bi ne bila zadrega. Ze smo v avtu in drvimo, proti Železnikom hitimo, da bili bi čim prej tam
in bazenu rekli: "Dober dan.'" Tam pa plavam, se igram, da mi hitro mine dan.
Metka Pintar, 2. c r. OŠ Lana Groharja Škofja Loka
Torek, 25. julija 1989
RAZVEDRILO,
7. stran \om^mt§maiLAS
Ob koncu julija smo bogatejši še za eno grenko spoznanje: tujih turistov ni. Vse, kar se vozjaka po naših magistralnih kolovozih, še ni turizem, kajti polovica jih je v tranzitu, ostali pa večinoma zdomci. V pravem turističnem valčku, ki je pljus-nil čez meje. in letališča, pa so bodisi naveličani starostniki, firbčni pustolovci, taki, ki jim je popolnoma vseeno, v katerem morju se namakajo in v kateri menzi kaj použijejo in taki, ki vedo, kam gredo in ki se hočejo na licu mesta prepričati o naših plemenskih bojih, vsesplošnem političnem kaosu in ekonomskem kolapsu.
Evidentno je, da iz tisoč in enega vzroka nikakor nismo več turistično zanimivi in da ta žalostni udar sprejemamo s pri-slovično brezbrižnostjo, »kaj se pa more, če se tudi v turizmu nič ne more«.
A če že turistov ni toliko, da bi z veseljem šteli cvenke in se napihovali, kako da pol sveta komaj čaka, da julija odrine na Jadran, bi se vsaj tiste, ki so že tu - bogjimdejdobr - dalo malce pretipati. Politično, kako pa!
Da me je od vročine malo ruknilo?
Sploh ne! Danes sploh ni take vročine, zunaj se bliska in grmi in me je grozno strah. Kadarkoli se zabliska, pretreseno zamrmram »svetkrižbožji«, ker potem strela vate ne trešči. Se premisli in useka v kakšno brezbožno hudobo ali ateističnega reveža, ki še ne ve, daje treba ob blisku zažebrati »svetkrižbožji«.
Turiste bi se torej moralo ustrezno obdelati, kajti kar so oni dan slišala moja ušesa, je fantastično. A bilo je vražje res: na neki folklorni prireditvi za tuje goste je prisedel k mizi angleški par srednjih let. In sta pogledala folkloriste s sosednje Koroške, kar ona pravi: »Kaj je zdaj tooo?« Nakar pravi on: »Nemško - avstrijski na..narodnjaštvo«.(Namesto narodnja-štvo je v resnici zinil nekaj drugega, česar si ne upam zapisati). Ko me je že skoraj kap, se spet oglasi ona: »Ja, zakaj pa so potem tukaj?« »Zato,« sikne naveličani Britanec, »ker ta folk tu še vedno goji neke aspiracije...« Zdaj je moja kap dobila debe-
eivia tedna:
Ali ljubite Brahmsa?
le oči in možakarje pogruntal, da ju razumem. V življenju pač vedno razumem, česar ni treba in ne razumem, česar nočem.
Utihnila sta in jo ob prvi priložnosti podurhala k prazni sosednji mizi, kjer sta do konca prireditve gentlemansko ploskala.
Kaj takega se mi ni, častna pionirska, še nikdar primerilo! A zdaj vsaj vem, da je med nami kar dosti tujih razglednikov, ki ne letajo le za metuljčki po livadah in ne duhajo le alpinium rožic. Pronicljivo, informirani kot že so, vtikajo nos v naše politične umetnije in po svoje analizirajo.
Na naši krasni televiziji imamo vsak dan krasne Nevvs in Nachrichten za naše drage goste iz tujine. V njih kajpak ni nobenih domačih krvoločnih dogodkov, kar pa ne pomeni, da zanje vsaj »moja« tenkosluha Britanca ne bi vedela. Znabiti, da gledata le naš Dnevnik in sta promptno obveščena o kninskih provokacijah neke četniške skupine, ki so jo ob kosovski me-gaproslavi preventivno pozaprli, ko pa sojo spet spustili, je za-jurišala...
Zdaj vas pa vprašam, čemu nam bodo gostje, ki mislijo? In celo komentirajo stvari, ki še nam niso jasne, čeprav smo v politiki tatamata!
Tudi to populacijo bo treba diferencirati, nič ne pomaga! Kaj bi nas hodili gledat kot severne medvede v rezervat! Že na aeroplanu bi morali obvezno izpolniti anketni listič, ki naj bi bil nekakšna vstopna viza. Če bi na konspirativna vprašanja v smislu: ali ljubite izjave Miloshevviza, Kertesha and companv odgovorili pozitivno, bi jih letališki cariniki »zofort« poslali nazaj! Če pa bi rekli, da za te pianiste še niso slišali in da med glasbenimi klasiki še vedno ljubijo samo in le Brahmsa, naj jim bo! Lahko poduhajo vse naše rožice, občudujejo vse prepolne kontejnerje in popijejo vse mlačno pivo za hotelskimi šanki...
D. Sedej
PRIJAZEN, .»NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO
Gostilna Moj mir v Ratečah posluje brez obrtnega dovoljenja
SANDI DOLENC
Težko boste verjeli, ampak res je: julija bo minilo natanko dve leti, odkar je zdržema in brez predaha odprta lepa gostilna Moj mir v Ratečah!
In s čim si je zaslužila našo pozornost? S tem, da je dve leti odprta, dobro obiskana in gostoljubna gostilna ob stari cesti v neposredni bližini italijanske meje natanko dve leti že brez obrtnega dovoljenja!
Kako je to mogoče?
Jeseniška davčna uprava pravi: »Res je. Pri nas ne plačujejo davkov, saj ni osnove za davčno odmero. Pri nas obrtnega dovoljenja za to gostilno nimamo...«
Oddelek za gospodarstvo občine Jesenice: »Res je, gostilna nima obrtnega dovoljenja. Vprašajte inšpekcijske službe!«
Na tržni inšpekciji v Rado-v'jici zaradi letnih dopustov nismo mogli najti odgovora...
Krajevna skupnost Rateče je, tako smo se spomnili, že pred časom v delegatskem vprašanju
prosila za odgovor. A ga ni bilo, saj ga ne more biti. Gostilna je kratkomalo brez dovoljenja in očitno nihče nima toliko moči, da bi jo enostavno zaprl. In zdaj se kot po tekočem traku vrstijo zapletena vprašanja. Če gostilna nima dovoljenja, gre po zveznem zakonu za preprodajo, ki je kazniva. Kršitelja bi lahko prijavili za najmanj sedem prekrškov: sanitarnih, tržnih in drugih. A ga ne, saj nimajo osnove (obrtnega dovoljenja), s katerim bi lahko opravili nadzor. Da niti ne govorimo o tem, da ne plačuje nikakršnih davkov, ne socialnega zavarovanja, da nabavlja kot vsak kupec.
In zdaj si lahko zamislite, kako »pošteno« je to do drugih gostincev, ki so redno deležni inšpekcijskih obiskov! Če je že vse v redu, so pa tisti dan vsaj rahlo živčni, če že drugega nič. Moj mir pa res uživa v svojem totalnem šušmarskem miru, vsem v posmeh in vsem na očeh.
Da si bomo takoj na jasnem:
gostilna je menda lepa, prostorna, z odlično kuhinjo, da ne bo kdo mislil, da gre za kakšen zakotni bife! Posel, da se reče -brez vseh obveznosti in sitnosti!
Zdaj šušmarjem svetujemo, da pri priči izobesijo napisne table in javno povabijo v svoje Me-galne prostore potencialne stranke, vsem tistim gostilničarjem od Jesenic do Rateč, ki plačujejo družbene obveznosti pa: vrnite že no obrtna dovoljenja! Saj gre v jeseniški občini tudi dve leti na »črno«! Le zakaj bi vas inšpektorji gnjavili zaradi vsakega listka!
Lahko, da so v ozadju menda premoženjski spori glede stavbe, kjer je gostilna, kar pa v nobenem primeru ne opravičuje, da že dve leti posluje brez obrtnega dovoljenja. Zato javno sprašujemo jeseniško občino: V ČIGAVEM INTERESU JE, DA JE GOSTILNA V RATEČAH ODPRTA BREZ OBRTNEGA DOVOLJENJA?
D.Sedej
Kuhinja v škofjeloškem hotelu Transturist je svoje čase slovela daleč naokoli po svojih izbranih dobrotah. Hotel, ki je zabredel v hude poslovne škripce, se zdaj spet postavlja na noge, nekdanji sloves pa obuja tudi njegova kuhinja. Sandi Dolenc, ki se je šele dobro vrnil od vojakov, je trdno prepričan, da jim bo uspelo.
Ko sem v soboto popoldne stopila v prostorno hotelsko kuhinjo, je kuharska ekipa pripravljala večerjo za redne go-
ste: paradižnikov džuveč, goveji zrezek v gobovi omaki, zelenjava, pire krompir, mešana solata. Sandi Dolenc se je, kot je prav napovedal vodja strežbe v hotelu, prijazno odzval povabilu na kratek klepet.
»Naša kuhinja je zaprtega tipa, zato neposrednih stikov z gosti nimam veliko,« je dejal. »Tega mi je žal, saj se mi zdi, da je veliko lepše, če kuhar lahko pripravlja jedi pred gosti, da gostje vidijo, da je čist. Kljub temu pa se zgodi, da gostje pridejo v kuhinjo. Ne le, kadar imajo kakšne posebne želje glede prehrane, ampak tudi, če so zadovoljni. Najpogosteje se prihajajo zahvaljevat tujci, zlasti Italijani in Avstrijci, medtem ko so od domačih najbolj pozorni Beograjčani.«
Glede na to, da se hotelu obeta lepša prihodnost, Sandi Dolenc, sicer domačin iz Škofje Loke, ne razmišlja, da bi odšel drugam, za boljšim zaslužkom. S sodelavci, ki so vztrajali kljub krizi, se dobro razume, res pa je, da je ekipa trenutno precej okrnjena in je treba krepko poprijeti.
»Sanjal sem, da bi postal pilot. Že zaradi očal, če drugega
ne, ni bilo mogoče. Ko sem bil še kratkohlačnik, mi je neki vojaški kuhar rešil življenje. Otroci smo sedeli na ograji, ob robu "brezna", kakšnih pet metrov spodaj je bila cesta. Ograja se je nenadoma zlomila in sam ne vem, kako me je kuhar uspel ujeti. Potem me je še peljal v kuhinjo, mi dal sladkor, da sem se potolažil. Mogoče mi je prav spomin na ta dogodek iz otroštva in na kuharja pomagal k odločitvi, da tudi sam postanem kuhar, ki se mi zdi izjemno lep, ustvarjalen poklic, pri katerem se lahko, če hočeš, vsak dan naučiš nekaj novega.«
H. Jelovčan
C238
in les
Male gorenjske vasi
PODKUZE
Piše: D. Sedej
»Včasih smo bili čisto pozabljeni...«
Podkuže so majhno naselje dvanajstih hiš ob magistralni cesti proti Kranjski gori, pet kilometrov daleč od Mojstrane in v neposredni bližini Belce. V'is je strnjena na levi strani ceste proti Gozd Martuljku, le dve domačiji sta razmeroma daleč stran: Peternelovi ali pri Kvadnku in Gregorijevi ali po domače pri Malniku. Jz Podkuž vodi kar dobra makadamska cesta, poleti skozi Prijetno senco visokih smrek, do samotne Malnikove kmetije- V petek dopold ne so doma Vs>: gospodar Alojz Gregorij, gospodinja Anica in obe hčerki- Starejša je že zaposlena, •mlajša pa še hodi v šolo v Mojstrano. Družina je prijetna in gostoljubna, zato ni čudno, da Pozimi in poleti, kot pravijo oomači, domala ni dneva, da ^ ne bi vsaj kdo oglasil. Do-jgPfrni iz Mojstrane prihajajo
tod mimo na sprehod in po-kramljajo s prijaznimi Malni-kovimi..
Vzeli so najlepši gozd
»Od vasi do naše hiše je kakšen kilometer daleč in nekdaj je sem vodila le slaba kolovozna pot,« pravi gospodar Alojz Gregorij. »Most čez Savo je bil lesen. Deloma je pomagala jeseniška občina, da smo zgradili sedanji most, sam pa sem popravil cesto, da je zdaj kar dobra. Ne moreš drugače, če živiš tako daleč - pomagati si moraš največ kar sam.
Domačija Malnik je stara stodvanajst let in bili so časi, ko so zelo težko živeli. Še posebej po drugi svetovni vojni, ko je bila obvezna oddaja. Tedaj so starši domala obubožali, saj jim je bil odvzet najboljši gozd. Zdaj ga imamo 60 hektarov, tako v Smrajki kot na Tabrah, a kaj, ko je komaj kaj dobrega, tako da od gozda nimamo nič. V
Samotna Malnikova domačija, pet kilometrov oddaljena od Mojstrane
hlevu je trinajst glav živine, okoli domačije in ob avtobusni postaji na Belci imamo skupaj pet hektarov travnikov in njiv. Včasih je bilo težko, ko ni bilo toliko strojev, zdaj je lažje, čeprav je kljub melioracijam še kar dosti travnikov na hribovitem predelu.«
Šele leta 1970 so dobili elektriko
tus visokogorskih kmetov in nekaj olajšav: »Res je, da je v današnjih časih veliko lažje in da se da dobiti pomoč. Pri nas smo popravili hlev, star je bil tristo let, tudi z občinsko pomočjo: a kmetija je vseeno premajhna, da bi se dalo od nje dobro živeti. Vsak dan odpeljemo v zbiralnico v Gozd Martuljek mleko, a spet je pet kilometrov daleč. Ko bi imeli več dobrega gozda, bi bilo veliko bolje in povsem drugače,« na-
daljuje Alojz Gregorij. »Delati pa moramo vsi domači, saj drugače ne bi šlo..«
Malnikovi in Kvadnikovi so bili nekdaj res čisto odrezani od sveta, »bili smo res čisto zadaj in pozabljeni«, saj so šele leta 1970 dobili elektriko. Vodo imajo napeljano iz lastnega vodovoda in dvesto let je ni zmanjkalo, samo letos jo je začelo primanjkovati. Včasih so morali zapreči konja in se z vozom odpeljati v Mojstrano, pozimi pa so gazili sneg. Danes imajo traktor in avto, pozimi pa prihaja plug iz Mojstrane.
Alojz Gregorij in njegova žena Anica
Mladi odhajajo
Podkuže nimajo niti enega telefona in ne avtobusne postaje, medtem ko sta na Belci kar dve postajališči. Iz vasi mladi odhajajo, vaščanov je vedno manj, tistih, ki jim je edini dohodek kmetija, pa je še pet. Zemlja tod okoli je peščena, »rata« krompir pa tudi pšenica. Visokogorske kmetije pač, ki si kljub kmetijski mehanizaciji trdo služijo svoj kruh in ki občutijo vse nevšečnosti oddaljenosti. Pet kilometrov do prve trgovine, pet kilometrov do šole. Najmlajša hčerka se v šolo zdaj vozi s šolskim kombijem, a nekdaj je bilo treba pešačiti in gaziti.
Pri Malnikovih so zadovoljni s tistim, kar imajo in kar jim je prinesel napredek, saj gospodar še predobro pomni, kako je bilo nekoč, ko so bili zares čisto pozabljeni, tam nekje »za krajem«. Saj so tudi danes skriti in odmaknjeni, a nikakor ne pozabljeni. Tod mimo prihaja vedno več obiskovalcev, ki se pri Malnikovih radi ustavijo in pokramljajo z ljubeznivimi domačini
ureja darinka sedej
(MMmSgmiGiLAS 8. stran
f šport in rekreacija
Torek, 25. julija 1989
Zmaga in rezultat
Včeraj seje v Osijeku začelo državno prvenstvo v padalstvu. Ekipa Alpskega letalskega centra (ALC) Lesce-Bled. ki jo sestavljajo prekaljeni reprezentantje. verjetno ne bo dovolila, da bi jo kdo (neprijetno) presenetil; sicer pa ji samo zmage na tovrstnih tekmovanjih ne prinašajo več pravega zadovoljstva, ampak ji vsaj toliko kot prvo mesto pomeni tudi rezultat. Če sodimo po republiškem prvenstvu, ki je bilo "na domačih tleh", potem je očitno, da so Leščani v svoji paradni disciplini, v skokih na cilj, zadržali kakovostno raven iz prejšnjih let. Ekipa, ki so jo sestavljali Dušan Intihar, Bogdan Jug, Darko Svetina. Roman Pogačar in Branko Mirt, je v skupno 40 skokih zgrešila cilj za vsega četrt metra. V konkurenci posameznikov je Darko Svetina šestkrat skočil v ničlo, štirikrat pa le po en centimeter proč. Branko Mirt je bil le za malenkost slabši, saj je v desetih skokih zgrešil cilj za skupno šest centimetrov. Jugovih trinajst centimetrov pa gre predvsem na račun tretjega skoka, v katerem je pristal osem centimetrov od ničle. • •
Ker bo prihodnje leto v Lescah svetovno padalsko prvenstvo, Leščani poskušajo, da bi se za to tekmovanje čimbolje pripravili tudi v figurativnih skokih oz. v disciplini, kiji doslej niso posvečali posebne pozornosti. Nekaj upanja, da bodo z načrtno in zavzeto vadbo uspeli, daje že rezultat Bogdana Juga na tekmovanju v ČSSR. kjer je bil v močni mednarodni konkurenci peti v figurativnih skokih (in drugi v skupni razvrstitvi).
Če so leski padalci še do nedavnega lahko krivili za morebitni neuspeh neustrezna padala, se zdaj - to priznavajo tudi sami - nimajo na kaj izgovarjati. Padala imajo takšna kot njihova konkurenca, s tem pa je odpadel tudi neprijetni psihološki občutek, da so drugi v prednosti že zaradi opreme.
C. Zaplotnik
Športni plezalci in planinci v Bohinju
Na Vogarju dan slovenskih planincev
Ribčev laž, 21. julija - V Bohinju bosta letošnje poletje dve pomembni planinski prireditvi. Sredi avgusta, natančneje v soboto in nedeljo, 12. in 13., bo v znani previsni steni nad prireditvenim prostorom Pod skalco odprto tekmovanje v športnem plezanju, ki bo veljalo tudi za državno prvenstvo. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi jugoslovanski in tuji športni plezalci, ki izpolnjujejo minimalne kakovostne zahteve: za ženske je pogoj preplezana smer najmanj osme težavnostne stopnje, za moške pa najmanj devete. Organizator, turistično podjetje Alpinum Bohinj, sprejema prijave s potrdilom o vplačani štartnini 150 tisoč dinarjev do 30. julija na naslov: Alpinum Bohinj, Ribčev laz 50, 64265 Bohinj-jezero.
Druga prireditev, ki bo bolj množična od državnega prvenstva v športnem plezanju, pa je vsakoletni zbor slovenskih planincev, ki bo letos 10. septembra na bohinjski planini Vo-gar. Organizacijski odbor, ki že vneto dela, sporoča planincem, naj se odločajo predvsem za prevoz po železnici. Cene prevozov z izrednimi vlaki bodo ta dan za približno 30 odstotkov nižje kot sicer, prav tolikšen pa naj bi bil tudi popust avtobusnega prevoza od Bohinjske Bistrice do Stare Fužine.
C. Z.
Sindikalno teniško prvenstvo
Rekordna udeležba
Tržič, 14. julija - Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, odbor za rekreacijo pri TKS Tržič in tržiški teniški klub so na igriščih v Križah odlično pripravili in izvedli letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v tenisu. Udeležba je bila rekordna, saj je tekmovalo kar 53 igralcev in igralk. Najboljši so prejeli častna priznanja, rezultati pa bodo upoštevali tudi v tekmovanju za najboljšo sindikalno ekipo in posameznika v okviru letošnjih delavskih športnih iger.
Rezuktati - ženske: 1. Milena Dolčič (Peko Komerciala), 2. Danica Špilak (SO Tržič), 3. Romana Polajnar, 4. Joži Kar-ničar (obe Peko-skupne službe); moški - do 35 let: 1. Brane Dolčič (Obrtno združenje Tržič), 2. Matjaž Šarabon (BPT-skupne službe), 3. Marko Bahun (Peko-orodjarna), 4. Marjan Jazbec (Obrtno združenje Tržič); moški - 35 do 45 let: 1. Relja Dragutinovič (Peko-orodjarna), 2. Marjan Dolžan, 3. Dušan Jazbec (oba Peko-skupne službe), 4. Božidar Meglic (Peko-orodjarna); moški - 45 do 55 let: 1. Štefan Jakšič (OS Križe), 2. Štefan Gros (Peko-obutev I), 3. Vili Špehar (Peko-obutev II), 4. Dane Vidovič (Peko- skupne službe); moški - nad 55 let: I. Franci Stritih (Peko-orodjarna), 2. Janez. Kališnik, 3. Slavko Keršič in Hazim Omerovič (vsi Društvo upokojencev Tržič). J. Kikel
Tržiška rekreacijska nogometna liga
Razveljavili rezultate dveh kol
Tržič, 14. julija - Ko se je končalo gorenjsko prvenstvo, so se tržiški nogometaši odločili, da organizirajo občinsko rekreacijsko ligo in se pomerijo v malem nogometu. Za sodelovanje seje prijavilo šestnajst ekip, ki so igrale tekme skoraj vsak drugi dan na igrišču Pod gradom. Tekmovanje ni potekalo brez težav. Dve ekipi nista redno prihajali na tekme, zato so ju organizatorji izključili iz lige. To pa ni bil edini zaplet. Ker so se ekipe ob koncu prvenstva dogovarjale za izide tekem, so se organizatorji skupaj z vodji ekip odločili, da razveljavijo rezultate zadnjih dveh kol in da končajo prvenstvo po trinajstih kolih. Prvaki so postali nogometaši s Pristave, ki že več let tekmujejo pod imenom Blue racersi, in so tokrat zbrali enako število točk kot drugouvrščeni Tempo in tretjeuvrščena ekipa športnega društva Loka. Četrti so bili Minerali, peta Peko Obutev I, šesta Samba, sedmi Grobarji, osmi Vzdrževalci, deveti Tokos, deseti Zlit, na zadnjih štirih mestih pa so bile Kamele, Peko Obutev II, BPT-VEO in BPT-Predilnica. J. Kikel
Slovenski kolesarski praznik Maraton Franja
i H"
30 let — I. Ugrenovič 3 ;23:05,
2. Pintarič (oba Rog) 3;24,10,
3. Vodopivec (Sloga), 4. Turek (PTT), 5. Puš (Krka) ob 3;24:15, 6. Kosmatin (.lup Dol), 7. Rovšek, 8. Gigale (oba Sloga), 9. Zajec (Sava), 10. Mir-nik (Merx) vsi 1 ;30:I4, od 31 do 45 let — I. Jakofčič (Rog), 2. Fumič (oba Lokom), 3. Ju-vančič (Ml. knjiga), 4. Rajgelj (Sava), .5. Oblak (Alpina), od 46 do 55 let — 1. Hafner (Turbo
inšt.), 2. Kavčič (Grosuplje), 3. Stopar (Avtomontaža),od 56 let in starejši — 1. Omerzel (Rog), 2. Samez (Adria), 3. Blažun (Podravka), ženske od 15 do 30 let — I. Logonder(J. Peterneljj 3;44,32, 2. Bombek (Rog Franck) 4;33:15, 3. Lindič (Avto-montaža) 5;08:O2, 31 let in starejše — šič (Kamnik) 3;56:54.
2. Černe (ŠD Zadvor) 4;05:57
3. Peče (CSD.Š) 4; 11:54. /14
D. Humer Foto: F. Peiclan
Da je maraton Franja pravi slovenski kolesarski praznik, je potrdila udeležba več kot 2000 kolesarjev. Vsi, ki so prevozili 150 kilometrov dolgo pot, so bili zmagovalci.
Tacen, 22. julija — Maraton Franja je res pravi slovenski kolesarski praznik. V soboto je na 150 km dolgi progi od Tacna do Tacna startalo več kot 1700 kolesarjev iz vse Slovenije, Italije in Avstrije. Veliko je bilo tudi takih, več kot 300, ki so vozili brez startnih številk.
V soboto, na praznik vstaje slovenskega naroda, je v Tacnu ob 8. uri krenila na pot množica kolesarjev in kolesark. Zaprto vožnjo so imeli do Idrije, na-
to pa se je začela prava dirka. Šlo je za prestiž,, kdo bo zmagovalec, kdo bo najhitreje zmogel klanec v Kladje in pot naprej do Škofje Loke, skozi Poljansko dolino in do cilja v Tacnu. Kmalu so se začeli vrstiti pobegi. Poznejši zmagovalec, član Roga Brarie Ugrenovič, je za seboj potegnil še peterico, vendar je v Valburgi še zbral toliko moči, da je ušel in na koncu tudi zmagal.
Vrstni red — moški od 15 do
Nov rekord hipodroma v Komendi
Komenda, 23. julija — Okoli tri tisoč ljubiteljev konjeniškega športa, nov rekord steze na hipodromu v Komendi ter visoke stave na zmagovalca so bile glavne značilnosti letošnje kasaške dirke v Komendi. Soparno sončno vreme je dajalo ton prireditvi, ki jo je ob prazniku Kamnika in Komende vzorno organiziral konjeniški klub Komenda.
Askan B na vajetih P. Crnkovi-ča (Brdo)
Posebna draž so bile tekme za kasače. Nov rekord steze na
J. Pogačar je z Madaunom dosegel novi rekord komenškega hipodroma.
hipodromu v Komendi je dosegla kobila Madaun, ki je to stezo pretekla v času 1:19,3, prejšnji rekord v Komendi je bil 1:20,9. Dobro so se izkazali tudi konji domačega kluba Komenda, Bleda in Brda.
Rezultati —- avtoštart v dveh tekih — za 3 do 12— letne kasače s časom 1:25,5 in boljšim, 1600 m — prvi tek — 1. Madaun (J. Pogačar) 1:19,3, 2. Tal-
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta GREINA ALPETOUR, DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije Kranj dela in naloge
KOLEKTIVNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO CREINA
Poleg pogojev, predpisanih v 487. čl. ZZD in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo VIL stopnjo (visoko) ali VI. stopnjo (višjo) strokovne izobrazbe tehnične, organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
— 3 ali 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
— zaželena ZTR.
Za opravljenje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja.
Pisne ponudbe z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SOZD Alpetour Skofja Loka, Titov trg 4/b, kadrovski sektor, z oznako »za razpisno komisijo«.
Delavski svet bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po razpisnem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri.
bot (M. Koprivnik, Maribor). 3. Fit Avia (J. Horvat, Ljubljana) 1:20,0, 4. Ajs (M. Oman, Komenda) 1:20,4, drugi tek — I. Walram (J. Jenko, Ljubljana) I :20,0, 2. Askan (P. Crnkovič, Brdo) 1:20,2, 3. Madaun (J. Pogačar, Ljubljana) 1:20,3, skupni vrstni red — 1. Madaun, 2. Tal-bot, 3. NValram, 4. Askan B, 5. Rom.
Mehanični handicap za dveletne kasače — prva skupina — 1.400 m — 1. Perzej (S. Jureš) 1:30,4, 2. Venka II (D. Mihorič oba Ljutomer) 1:30,8, 3. Larri-bra (J. Hercog, Maribor) 1:29,7, skupina ena — 1. Nuška (D. Vivod, Ljubljana) 1:37 1, 2. Ideal proud (R. Govek, Šentjernej) 1:36,6, 3. Žukov (J. Hartman, Komenda) 1:37,1.
Avtoštart za 3 do 12— letne kasače s časom 1:28,6 do 1:33,5 - 1800 m - 1. Daureia (J. Na-
rat, Šentjernej) 1:24,3', 2. Perto (J. Narat, Komenda) 1:26,7, 3. Carola (K. Lučić, Zagreb) 1:28,2.
Avtoštart za 3 do 12— letne kasače s časom 1:25,6 do 1:29,S
- 1800 m - I. Briška II (B. Radkovič, Šentjernej) 1:30,9 in Diplomat (V. Jagodic, Komenda) 1:30,9, 3. Lear II (J. Šepe-tavc. Krško) 1:31,1.
Časovni handicap za 3— do 12— letne kasače, temelj 1:38
- 1800 m - I. Damil (M. Cot-man, Komenda) 1:30,9, 2. Mi-kan II (L Zagore, Šentjernej) I :30,2, 3. Libero B (P. Crnkovič, Brdo) 1:30,5.
Kmečka dirka — 1. Nazi (F. Ropret), 2. Mišo (I. Kosec), 3. Linda (J. Kalan),' 4. Beba (J. Juhant).
D. Humer Foto: G. Šinik
MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT
GORENJSKE KRANJ, JLA 2
TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ
Oglaša prosta dela in naloge
PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE (2 delavki)
za prodajo živil v poslovalnici v Hrastju - nedoločen čas, in v poslovalnici v Kranju - določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Posebni pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
Torek, 25. julija 1989
/kronika
9. STRAN
SKSGLAS
Blejska noč generalka za svetovno prvenstvo
Prometnega infarkta ni bilo, težave pa ostajajo
Bled, 22. julija - Vsi, ki so bili lani na "blejski noči" (prireditvi turističnega društva ob prazniku krajevne skupnosti) in so se znašli v konici prometnega vrveža, vedo, da so od Podvina do Bleda potovali tudi precej dlje kot poldrugo uro in da je bil podoben prometni zamašek tudi kmalu po koncu ognjemeta. Čeprav so prireditelji "blejske noči" letos propagirali prireditev manj kot prejšnja leta (tudi zaradi gradbišč in znanih prometnih težav), si jo je prav tako ogledalo veliko število ljudi, po nekaterih ocenah 40 do 45 tisoč. Kot se je izkazalo letos, so mnoge izkušnje prejšnjih let le spametovale.
Bližnji, iz Lesc, Radovljice in tudi okolice, so spoznali, da je bolje, da se na Bled odpravijo peš, kot da še sami povečujejo gnečo in bentijo v počasi premikajoči se koloni; peš pa so odšli na Bled tudi številni gostje iz kampa Šobec. Letos "prometnega infarkta" ali izrazitega zastoja ni bilo, tudi zato ne, ker so prvi obiskovalci "blejske noči" prišli na Bled že precej prej kot v zgodnjih večernih urah. Kot so po-
Janez Tren-telj: "Blejska noč je bila generalka za svetovno prvenstvo, sicer pa se s podobnimi prometnimi težavami ubadamo tudi ob vročih poletnih dneh, ko se ljudje odpravljajo na Bled, na Pokljuko ali v Bohinj."
Bojan Gasar z [Jesenic je eden od treh dijakov (študentov) mili-čnikov-prome-I tnikov, ki so v letošnji poletni turistični sezoni priskočili na pomoč rednim mili-čniškim patruljam. "Največji problemi so na Mli-nem, kjer ni zadosti parkirišč, zato vozniki parkirajo na pločnikih ali zelenicah. Čeprav nimam možnosti, da bi jih kaznoval (lahko pa pokličem miličnike), pa večina upošteva moja opozorila."
vedali miličniki, se je promet začel povečevati že v zgodnjih popoldanskih urah, potem se je vsako uro zgoščeval, najhuje pa je bilo od pol devetih naprej, ko je bila
na cestah od Lesc in iz Gorij proti Bledu strnjena kolona.
Na Bledu primanjkuje parkirišč že ob normalnem turističnem obisku; ob takšni prireditvi, kot je blejska noč, pa jih je nekajkrat premalo. V soboto so bile z vozili zatrpane vse stranske ulice, veliko avtomobilov pa je bilo tudi na travniku, ki so bili na srečo že pokošeni in ni bilo večje škode. Miličniki so večino vozil, ki so pri-
Samo hitra pomoč je učinkovita
hajala z gorjanske smeri, ustavljali že pred odcepom za blejski grad, sicer pa so tudi drugod spretno usmerjali promet na urejena in neurejena parkirišča. No, nekaj za-petljajev pa je pri parkiranju vendarle bilo! Ni nam znano, zakaj so se organizatorji blejske noči odločili, da na novem parkirišču med hotelom Krim in športno dvorano in še na nekaterih drugih pobirajo parkirnino 50 tisoč dinarjev. Ukrep bi bil smiseln, če bi lahko vsem omogočili parkiranje na urejenih mestih. Ker to na blejski noči ni bilo možno, so bili "kaznovani" le redoljubni vozniki oz. tisti, ki so se odločili za parkiranje na urejenih parkiriščih, medtem ko so kršitelji (z vozili na pločnikih, travnikih, na cesti itd.) "parkirali" brezplačno. Nekateri vozniki, ki so se znašli na urejenem parkirišču in bi morali plačati parkirnino, so zato že naslednji hip zapustili parkirišče in se še enkrat vključili v prometno gnečo.
Čeprav je bil odhod z Bleda celo bolj problematičen kot prihod, je vendarle treba reči, da tokrat prometnega infarkta ni bilo, da pa blejske težave ostajajo. Janez Trentelj, namestnik komandirja radovljiške postaje milice, priznava, da bi Bled potreboval obvoznico, ki bi prometno razbremenila glavni del kraja. Velik problem so tudi parkirišča. Ta, ki so jih zgradili za hotelom Krim in pri Festivalni dvorani so le obliž na rano, ki pa jo bo treba drugače zaceliti - tudi tako, da upravni organi še naprej dovoljujejo gradnjo trgovin, bifejev in drugih javnih prostorov, ne da bi zahtevali tudi ureditev parkirišč. Najlaže je namreč zgraditi lokal, vse druge probleme, ki ob tem nastajajo, pa prepustiti neki imaginarni družbi (brez denarja).
C. Zaplotnik, slike: G. Šinik
Vrata, 24. julija — "Čeprav v'si znate usmerjati pilota helikopterja pred pristankom v gorah, bomo to ponovili. Brez vaje si ne moremo zamisliti učinkovitega posredovanja v primeru nesreč," je dopovedoval trinajstim gorskim reševalcem — ■etalcem in zdravnikom izkušeni Franc Zupane. V petek so najprej vadili z manjšim, nato Pa večjim helikopterjem LEM RSNZ z Brnika. Po teoretičnem pogovoru sta pilota Marko Zavrl in Jože Brodar vozila reševalce "prve lige" do vznožja pod Pragom, kjer so izstopa-'z helikopterja in pilotu z rokami kazali, kje naj odloži reševalca, pripetega pod helikopterjem na vrvi. Kasneje sta pi-
lota Marjan Žerjal in Edvard Lavrič z večjim helikopterjem AB 412 vozila po dva reševalca do Zlatorogovih polic v severni triglavski steni, odkoder ju je mehanik med lebdenjem z električnim vitlom dvigal in spuščal s 60 metrsko jeklenico na skale. Stensko reševanje je lahko ob pomoči izkušenih pilotov, reševalcev-letalcev in zdravnikov, ob primernem vremenu, najučinkovitejše in tudi najcenejše. Tudi zato so se letos dogovorili, da vsi udeleženci petkovega tečaja konec tedna povedo, kje jih lahko dobijo v primeru reševanj. Prihodnje leto pa bodo izbranci, 25 jih je, vsak po enkrat dežurali, skupaj z zdravnikom in piloti konec
tedna na letališču. Samo zato, da bodo v primeru nesreč lahko takoj pomagali pomoči potrebnim.
Popravek
V petek, 21. julija, smo objavili razpis Merkurja — trgovine in storitve za Vodenje poslovne enote zunanja trgovina (področje izvoza) in Samostojna komercialna dela ZT. Pri razpisnih pogojih je prišlo v objavi do napake. Pravilno je: pogoji za delo v zunanji trgovini in poskusno delo tri mesece.
Uredništvo
Besedilo in fotografija: Mirko Kunšič
gorenjska nočna kronika
Če bi zavist gorela...
• Potem bi bil pri domačinu iz Železnikov že ogenj v strehi. Ko jo je prekrival, mu je sosed obilno nagajal, vpil, grozil in motil delavce pri delu.'Šele avtoritativna beseda s strani organov pregona je dosegla svoje. Odtlej so garaški sosedje lahko nemoteno pokrivali naprej.
Ušla mu je
Z idrijske strani je oni dan pribežala ženska k svojemu sinu v Žiri, ker jo je menda mož surovo pretepal. V Žireh je tudi iskala zdravniško pomoč, zato je njena stiska tudi prišla na dan. Zanjo so izvedeli tudi ljudje v modrem, ki bodo ustrezno ukrepali.
Sama se ne moreta zmeniti
Sprla sta se dva Žirovca, ker lc prvi drugega menda obreko-va' >' tovarni, kjer dela. Na pri-Hovarjanje miličnikov sta se prvikrat sicer na videz mirno raz-"o. že naslednji dan pa sta fizi-
čno obračunala. Tisti, ki jih je več dobil po grbi, se je znova pojavil na milici.
Bratsko prepričevanje
Milan z Jesenic seje povsem izneveril svojemu milemu imenu. Zadnjič je nemilo razgrajal in razbijal, tako da mu niti brat Jože ni bil kos. Ker njegovo prepričevanje ni zaleglo, je moral poklicati še dva čvrsta mladca v modrem. Skupaj so ga prepričali, naj malo omili vedenje.
Muzika mu ni bila
v v
vsec
V kranjskem baru Zora imajo opravka z vsemi vrstami gostov. Zadnjič je s prijateljico vstopil tip, ki ga je imel že krepko pod kapo, pa bi še kar pil. Natakar mu ni hotel postreči. pa tudi kasete ni hotel zamenjati, ker prišleku glasba ni bila všeč. Ker mu ni bilo ustreženo, je gost razbil steklenico (prazno kajpada) in nekaj kozarcev. Odvedli so ga.
m
HASONČNI ST RAN I AIV
Strupi ne poznajo meja
Nedavno smo brali o odvrženih injekcijskih iglah, ki so zamikale otroke. Igra z okuženimi pripomočki pa je zdravju lahko sila nevarna, celo usodna. Prav tako to velja za stara, že uporabljena zdravila, ki se po iztečenem roku trajanja največkrat znajdejo v smeteh.
Slovenija je menda onesnažena, kot bi imela dvajset milijonov prebivalcev in ne le desetino tega. Med predmeti, s katerimi onesnažujemo okolico, so tudi zdravila, ki jih prestara za uporabo neredki zavržejo v smetnjake ali v kanalizacijo. Tu seveda ni mesto zanje, saj so med odpadki še preveč dostopni zvedavim otrokom, igre zdravnika in bolnika s škatlicami pisanih tabletk pa lahko postanejo usodne. Če pa večja količina zdravil konča v kanalizaciji, raztopljena delujejo kot hudi strupi.
Vsaka kemikalija terja svoj način uničevanja, pravijo farmacevti, zato naj bi to opravil strokovnjak, ki pozna vsebino in lastnosti posameznih zdravil. Zato bi bilo pametno, ko bi ljudje zastarela in neporabljena zdravila vračali v lekarne, tam pa bi zbrana uničili na predpisan način, največkrat s sežigom pri visokih temperaturah.
Ljudje, ki se jim zdi škoda zdravil, bi jih včasih radi vrnili v lekarno, češ naj jih tam vnovič spravijo v promet, če jim še ni pretekel rok trajanja. Vendar to ne gre, saj takemu zdravilu kljub nezapadlemu roku ne moremo zaupati: kdove, kako je bilo zdravilo hranjeno, kakšni temperaturi ali svetlobi je bilo izpostavljeno, kdove ali je še uporabno. Zato v lekarnah poudarjajo, da stara zdravila sprejemajo zgolj za uničenje, da laiki ne bi tega počeli sami in z nestrokovnim ravnanjem delali škodo okolici.
D. Ž.
Neprijetna vprašanja
Vpolvojaški politični praksi (z močno poudarjeno hierarhijo in telefonom kot sredstvom vladanja), kakršna je bila še do nedavnega (in je deloma še) značilna za jugoslovansko družbo, so bila neprijetna vprašanja, ki jih je kritična javnost zastavljala oblasti, največkrat preslišana. Pa ne le to: mnoga takšna vprašanja so pogosto izzvala sumničenje in nezaupanje v tiste, ki so spraševali in zahtevali odgovor. Da se praksa na tem področju vsaj deloma spreminja in da neprijetna spraševanja zaidejo tudi v javnost, dokazujejo nenazadnje vprašanja, kijih je ob vmesnem poročilu skupine delegatov za proučevanje posledic in okoliščin sodnega procesa proti četverici in v imenu Pravice in Resnice zastavila slovenska mladinska organizacija oz. njen predsednik Jožef Školč. Vprašanja so konkretna in naslovljena konkretnim organom in funkcionarjem. Ali je bila tajna preiskave, prostorov Mikroade zakonita in korektna, ali se lahko opravi uradna preiskava brez sodnega naloga, ali sta fotokopiji, pridobljeni na podlagi tajne preiskave in preiskave brez sodnega naloga lahko dokazno gradivo na sodišču, zakaj je predsedstvo SRS tako kategorično ščitilo organe, ki so kršili zakon...
Čeprav so se zapisi o četverici že zdavnaj umaknili s prvih časopisnih strani in čeprav tisti, ki se odgovorom izmikajo, računajo, da so ljudje že nasičeni s procesom, pa v ZSMS zavračajo taktiko izčrpavanja in zahtevajo, da končno odkrito spregovorijo tudi tisti, ki hi to že zdavnaj morali, pa še niso. Da se odgovorom izmikajo celo tisti, ki so odgovorni republiški skupščini, je nerazumljivo - še posebej zato. ker se ni mogoče strinjati z razlago, daje nekdo že zato. ker je samo vprašan po dejanjih, izgubil zaupanje v javnosti. Nasprotno: z odkritimi odgovori na neprijetna vprašanja si ga bo ohranil (ali celo pridobil), z medlimi odgovori in nikdar uresničenimi obljubami pa dokončno zapravil.
C. Zaplotnik
Prehitevanje v nepravem trenutku
Gozd Martuljek, 21. julija -27-letni Igor Komljanec z Jesenic je v petek okrog pol enajstih zvečer vozil avto po cesti od Jesenic proti Kranjski gori. Ko je v Gozd Martuljku dohitel vozilo, ki ga je pred njim vozil nemški državljan, se je odločil za prehitevanje v trenutku, ko je nasproti pripeljal z jugom 31-letni Dušan Majnik s Hrušice. Majnik je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju se je voznik Komljanec hudo poškodoval.
V levo pred avto
Reteče, 21. julija - 20-letni Aleksander Bogataj iz Reteč je v petek nekaj pred polnočjo vozil kolo z motorjem od Škofje Loke proti Jeprci. V Retečah je zavijal levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal
Leta 1988 je bilo na gorenjskih cestah poškodovanih ali uničenih 1000 prometnih znakov. Škoda je bila velika in se je porazdelila med prebivalce Gorenjske. Zato napovejmo vojno vsem nekulturnim posameznikom, ki z vandalizmom siromašijo naše žepe. Verjetno se ne zavedajo, da »molčeči« prometni znaki opozarjajo na prometne pasti in nas tako varujejo pred nezgodami. Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Gorenjskem.
z avtom Oto Giacomelli iz Ljubljane. V nesreči se je mo-pedist huje ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano.
A MITSUBISHI
COLT 15.400 DEM LANCER 16.600 DEM GALANT 18.500 DEM
Garancija tri leta, dobava takoj.
Unikomerc Zagreb
Predstavništvo Ljubljana
Celovška c. 147, tel.: (061) 555-033, 555-458
ureja cveto zaplotnik
@@M^]M©IE5IGLAS   10. stran
obvestila, oglasi
Torek, 25. julija 1989
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ 64000 KRANJ
Razpisuje
JAVNO LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV:
1. maxima - stroj za rezanje papirja 20.000.000 din
2. adast dominat - tiskarski stroj 52.500.000 din
3. rex rotary - tiskarski stroj 28.000.000 din
4. retuširna miza 2.500.000 din
5. vibrator 8.000.000 din
6. Tina - aparat za izdelavo plošč 8.000.000 din
Licitacija bo v petek, dne 28. 7. 1989 ob 13. uri. Ogled osnovnih sredstev na dan licitacije od 12. ure dalje. Varščina znaša 10 % izklicne cene. V ceno ni vračunan prometni davek.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA
SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO HOTEL CREINA KRANJ objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
VODJE HOTELSKE KUHINJE
Pogoji: V. stopnja usmerjenega izobraževanja za poklic tehnik kuharstva in 2 leti delovnih izkušenj oz. IV. stopnja usmerjenega izobraževvanja in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovski sektor Škofja Loka, Titov trg 4/b. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
Dela imate čez glavo.
Neprestano hitite. Čas je v vašem življenju
pravi rabelj!
Umetnost življenja je v tem, da človek ve, kdaj se mora ustaviti. Z mikrovalovno pečico Gorenje se času lahko smejete, saj v njej hitro in brez napora skuhate različne jedi. Tako vam ostane več prostega časa. Pri kuhanju v mikrovalovni pečici prihranite veliko energije
in ohranite več vitaminov kot pri klasičnem kuhanju.
r MIKROVALOVNA PEČICA GORENJE
Za nov življenjski slog
Smejte se času s časom na račun časa.
gorenje
20 % POPUST
za plačilo z gotovino
AZEN ZA LESENE OBLOGE
obročno odplačevanje
na 6 mesecev 30 % obresti
Izredni 30%
GOTOVINSKI POPUST pri nakupu oken TERM0T0N Jn standardnih VHODNIH VRAT
JELOVICA
Lesna industrija 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: 064/631-241, telex: 34579 yu lijel, telefax: 064/632-261
prodajna mesta: škofja loka murska sobota celje
nova gorica izola
tel.: (064) 632-270 tel.: (069 22-291 tel.: (063) 25-881
tel.: (065) 23-660 tel.: (066) 62-332
GLAS
PRI PLAČILU
Z GOTOVINO za barvne televizorje belo tehniko
male gospodinjske aparate
GORENJE
KJE?.
Torek, 25. julija 1989
mali oglasi, osmrtnice oglasi
11. stran (^msmm^oiLAa
MALI OGLASI posesti
@ 27-960 cesta JLA 16
|§parati stroji
Prodam traktorsko ŠKROPILNICO Agromehanika Kranj, dobro ohranjena. Praše 7, Mavčiče, ©40-163
_11157
Prodam 180-litrski HLADILNIK s 50-litrskim ZAMRZOVALNIKOM Rade Končar, star 7 let in 120-litr-sko ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, stara 2 leti. Draškovič, Na-zorjeva 2, Kranj, © 23-139 11162 Prodam trofazni dvotarifni ŠTE-VEC z uro. Ogled popoldne, od 15. do 19. ure. Tubonjič, Prešernova 5, Radovljica 11164 Za BCS kosilnico prodam VOZIČEK in MOPED tomos. Ljubno 29, Podnart 11180 Poceni prodam kombiniran HLADILNIK candv. Stojičevič, Novi svet 17, Škofja Loka_11190
Ugodno prodam novo bucher KOSILNICO (sokol 145). Kličite na ■©622 570, od 7. do 8. ure 11192
PIZZERIJA »Romano« Kranj
obratuje vse poletje s polno paro!
Med tednom vključno soboto od 9. do 23. ure, nedelja od 16. do 23. ure
Naročilo pizz po tel.: 23-905
Prodam video plaver, CB postajo globhone in usmernik. © 82-420 ''' — ' ■ ' ■__11199
Ugodno prodam rabljen kombini-' ran ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). ti? 26-524, od 19. do 21. ure 11207 Prodam TRAKTOR imt 533. Naslov v oglasnem oddelku._11211
gradbeni material
Prodam dobro ohranjena, rabljena OKNA z roleto (4 kose) in OKNA s polkni (4 kose), zastekljena. Zaplo-tnik, Trstenik 42, Golnik        11158
Ugodno prodam 18 kosov ARMATURNIH MREŽ za betonske plošče in 1 kos črne CEVI 5/4". Peternelj, © 631 -038, po 20. uri_11176
Prodam 4.000-litrsko CISTERNO za olje, © 78-137_11177
Ugodno prodam SIPOREX plošče za oblogo hiše, deb. 5 cm. ©J_3^00_ 11182
Prodam LES za ostrešje in opeko POROLIT, 8 cm® 69-061 11187
Prodaji SIPOREKS 25x60 cm, 30 komadov. © 46-025 10972
stan, oprema
Po nizki ceni prodam dobro ohranjen UMIVALNIK za kopalnico. Iva Stare^Jezerska c. 9/b, Kranj 11173
Ugodno prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. Ogled od 18. do 20. ure Seljakovo nas. 53, Kranj - Stražišče 11196
lokali
V najem oddam PROSTORE, primerne za skladišče, v starejši hiši, v okolici Kranja. Informacije na •Sr 25-597 11205
MARKETING AGENCIJA "CLM" BLED vam nudi strokovno pomoč pri nakupu, prodaji, zamenjavi hiš, parcel, vikendov, stanovanj in kmetij na Gorenjskem. Obiščite nas vsak dan, razen nedelje, od 8. do 11. ure! C. v Megre 7/a, Bled, ©78-356 10147
stanovanja
V najem vzamem 1-sobno STANOVANJE  ali  GARSONJERO v Škofji Loki. Šifra: MLAD PAR __11179
Ugodno prodam etažno STANOVANJE, 107 kvad. m. Ogled do poldne med 9. in 12. uro. Naslov v oglasnem oddelku 11197
Na relaciji Kranj - Radovljica najamem GARSONJERO. Šifra: KRANJ   RADOVLJICA 11210
Prodam TELIČKO in BIKCA frizij-ca, stara 4 tedne. Koritno 22, Bled
______11175
Ljubitelji živali! Podarim vam mlade PSIČKE. © 622-830 11193
kupim
Kupim karambolirano Z 750, novej ši letnik. © 49 281 11186
Nujno kupim rabljen MOTOR za 126 P. ©36-287, dopoldne 11200
vozila
Prodam MOPED APN 4. © 46-025 __10813
Ugodno prodam MOPED APN 6 S, star 1 leto ©21-012, od 15. ure dalje_11148
Prodam FIAT 128 sport, letnik 1976. Kamnje 26, Boh. Bistrica, ©721-490, dopoldne 11160
Prodam karamboliran JUGO 45 AX, letnik december 1987. ©27-571 _11161
Prodam FORD SIERA 1.6, letnik
1985. Jože Zadnikar, Preddvor 69
_11165
Z 101 mediteran, letnik 1980, ugod no prodam © 78-708_11166
Prodam GOLF, letnik 1977, original nemški. Čadovlje 8, Golnik 11167
Prodam tomos AVTOMATIK, star
1 leto. ©78-915_11168
Ugodno  prodam  APN  6, letnik
1986. Janez Kržišnik, Sv. Duh 66, Ilf74
(T)
Cvetličarna i<Haja V lan i na, VCranj
Vabimo vas v najlepšo cvetličarno, v prenovljenih prostorih Vrtnarije na Planini, kjer boste lahko izbirali med številnimi vrstami eksotičnih rastlin, pisanim cvetjem za šopke, okrasno keramiko. Tu boste našli vse za uspešno gojenje vaših rastlin v hiši in okrog nje. Obiščite nas!
KZK-C KRANJ T0ZD KM£TUSTV0
Škofja Loka
Prodam motor APN 6. © 73-073
__________ 11184
Prodam Z 101 GTL mediteran. Jetnik    1984,    dobro ohranjena.
©80 098 ' '■■    * £11191
---,-1—.—^-B—.—
BT 50, nov, temno moder, pfodam 15  odstotkov  ceneje. Velkavrh, Tavčarjeva 5, Jesenice - Plavi , 11194
Prodam Z 750, letnik 1978, neregi -strirana. © 631 -886_11195
DIANO po delih prodam. ©77-317, popoldne_11201
Ugodno prodam Z 101, letnik 1977. ©82 696, popoldne 11203
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Ro-dine 5/a, Žirovnica 11206
Ugodno prodam dve novi GUMI za Z OM 635 NF in NSU za rezervne dele, v voznem stanju. Karel _
Rajhard, Kamna gorica 1/e 11208
Ugodno prodam Z 750, letnik 1976, ostalo neregistriran. Ogled vsak dan popoldne, od 17. ure dalje. Hadžida-ov, Šolska 10, Škofja Loka 11209
obvestila
POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na ©39-886, od 9. do 16. ure. Se priporočamo! 10308
FŽREDNA PRILOŽNOST! Nudimo vam avtobusni prevoz na relaciji KRANJ - MARSEILLES - KRANJ, z odhodom 3. avgusta, povratek 17. avgusta 1989. Cena povratne vozovnice je 1.380.000 din. Informacije na © 26-388 11141
Cenjene goste obveščamo da bo Gostilna pri Slavki v Podbrezjah ZAPRTA dq 8. avgusta 1989. Se priporočamo! © 70-725 11172
IZDELUJEM cementno strešno opeko, format kikinda (15/kvad. m.), izdelana z dodatkom uvoženih plastifikatorjev. Dobava v nekaj dneh. © 061/831 006_11183
Sprejmem vsa ZIDARSKA in FA SEDERSKA dela, s svojim delovnim odrom in opažem. © 36-430
11204
Prodam APN 6 za 600 SM. ©51-188 11212
JUGO 55, letnik 1985, dobro ohra-njen, prodam. ©83 343 11213
zaposlitve
Takoj zaposlim SLIKOPLESKAR-JA. Možnost priučitve. OD dober.
© 35-253_ 10920
Obrtnik išče PRODAJALCE za pro-dajo kozmetike. Visoka provizija, izplačilo takoj. © 58-323, po 20. uri _10987
živali
V avgustu in septembru bom prodajal rjave JARKICE. Sprejemam pisna naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 11117
Prodam KRAVO simentalko, v 9. mesecu brejosti. ©42 811, Cerklje 11169
Prodam otroški športni VOZIČEK peg. ©70-222_11170
Prodam 6 mesecev rabljen temno moder globok žametni VOZIČEK. ©622-167 11181
Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Peter Zupan, Langusova 2, Radovljica, © 75-857 11189
IZBRALI SO ZK VAS
OBIŠČITE MERKURJEV0 prodajalno ELEKTR0M0T0 v Radovljici na Kranjski cesti 2 nasproti avtobusne postaje. Prodajalna je razširjena. Pridobila je oddelek akustike z vsem pripadajočim blagom: barvni televizorji GORENJE, ISKRA, antenski pribor, tranzistorji, videorekorderji, kasetolini, glasbeni stolpi, avto radio, kasete, plošče in drugo.
Poleg omenjenega je bogata izbira gospodinjskih aparatov - bele tehnike, svetil, celotne opreme za kuhinje, elektro materiala in drugega.
POSEBNA UGODNOST: PRODAJALCI VAM RADI SVETUJEJO IN POMAGAJO PRI IZBIRI IN NAKUPU BLAGA.
Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZI CEK za dvojčke — avtosedež. ©46-025 10931
razno prodam
Suh obrezan LES za ostrešje, dolžine 8 do 9 m, 24 kosov ŠPIROV-CEV, APNO v vrečah, rdečo PESO in stročji FIŽOL, prodam. Poženik
13, Cerklje_11159
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem, malo rabljena in štiri PLA-TIŠČAzaZ101.©41-052 11163
Prodam 4 tedne staro črno TELIČ-KO in zadnji NAKLADAČ riko, ugodno. Vopovlje 7, Cerklje 11178
Prodam KLETKE za sobne ptiče in starinski RADIO. Naslov v oglas nem oddelku 11185
Prodam nov nerabljen HLADIL NIK, še v garanciji, z manjšo zamrzovalno SKRINJO ter zelo lepo ohranjena otroška ZIMSKA PAJA CA, za starost dveh let in zimsko VREČO za dojenčka. © 622-795
11188
Prodam za R 4 MASKO, POKROV motorja, ODBIJAČ, 50-litrski stoje či BOJLER, železne STOPNICE iz rebraste pločevine, zemeljski KA BEL 4 x 10, GUMO 12-plaščno, dim 650 x 16, male strešne SALO NITKE. Peter Potočnik, Sv. Duh 74 Škofja Loka, © 633-689       11202
V novo življenje je stopila naša draga mama
IVANA PLAHUTA
roj. Rotar
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so bili z menoj v težkih trenutkih slovesa. Posebno sosedovim, Matevževi Minki in Ančki za obiske v času njene bolezni, g. župniku za opravljen obred in spodbudne besede, pevcem iz Sore pri Medvodah, DO Donit Medvode, sorodnikom, KS Sore. Vsem, tudi neimenovanim, še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: sin Branko
V SPOMIN
Vsak dati spomin na Tebe oživi, ker dobra, mila bila si Ti. Medtem ko Ti zdaj mirno spiš, med nami vedno še živiš.
ROZALIJE KUNSTELJ
15.8. 1918—25.7. 1988
Prisrčna hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob.
VSI NJENI
Kranj, julija 1989
V SPOMIN
To, kar smo na tem svetu najbolj ljubili, smo za vedno izgubili. . .
DARJU DIMNIKU
18. 8. 1961—27. 7. 1987
•Prisrčna hvala vsem, posebno Stanovanjski zadrugi, ker ste imeli našega edinca tako zelo radi, da mu še vedno tako množično prižigate sveče ter darujete cvetje. Hvala še enkrat vsem ter vsakemu posebej.
VSI NJEGOVI
Kranj, julija 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega *? dragega
BLAŽA VIDMARJA st.
se zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami v težkih trenutkih slovesa. Posebna zahvala botrom, sorodnikom dr. Hriber-niku in dr. Bavdku, g. župniku, pevcem iz Šenčurja ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Zg. Bela, 1. julija 1989
Za vedno je zaspala naša zlata mama
MARIJA BOGATAJ
Pokopali jo bomo v družinskem krogu. ŽALUJOČI: Vsi njeni Kranj, 23. julija 1989
Kaj bo na mestu mladinskega doma v Gozd Martuljku?_
Načrtovani Apart razburja
Kranjska gora, 24. julija - Bodeča neža spodbudila pen/ion Špik, da je začel razmišljati o nadomestni gradnji mladinskega doma, ki že nekaj desetletij propada. Bo še kar naprej propadal ali pa se bodo znali zmeniti o ustrezni turistični gradnji?
V četrtek zvečer je skupščina  in  Petrol, TOZD Gostinstvo
občina Jesenice v hotelu Kompas v Kranjski gori sklicala sestanek s predstavniki gostinskih organizacij in vaškega odbora iz Gozd Martuljka ter Turističnega društva in hotelirjev iz Kranjske gore.
Letos maja so dobili v Petro-lovem TOZD Hotelu Špik (pen-zion Špik) bodečo nežo za propadajoči mladinski dom, ki sodi v to temeljno organizacijo. Zato so se z jeseniškim Gradbincem domenili, da bi z nadomestno gradnjo za trg zgradili na tem mestu klasičen hotel, kombiniran z apartmajskim tipom ponudbe, Apart hotel. Tako bi podjetja soinvestirala, apartmaje koristila le določene mesece, drugače pa bi jih komercialno ponujali turističnemu trgu.
Priznani slovenski arhitekt, inženir Kobe, je napravil načrt, upravni organ skupščine občine pa je izdal lokacijsko odločbo, saj je v vseh aktih občine predvidena nadomestna turistična gradnja na tem prostoru.
Ko se je to zgodilo, so se začele burne polemike, ki smo jim bili obilo priča tudi na nedavnem sestanku. Turistično društvo Kranjska gora, vaški odbor
Iz slovenskih MDA
Ljubljana (sosednji hotel Špik) so ostro nasprotovali, da bi se v Martuljku gradili apartmaji: Turistično društvo in vaščane skrbi, da gre za sindikalni turizem ali počitniška stanovanja kot v Črtenju v Kranjski gori, v Petrolovi delovni organizaciji gostinstvo, kamor sodi hotel špik, pa so sprožili spor, ker se je penzion Špik z referendumom izločil iz delovne organizacije gostinstvo Ljubljana.
Vse razprtije, ki so se pojavile ob nameravani nadomestni gradnji Apart hotela je še najbolje opisal inženir Kobe, ki je dejal: »Takega razpleta nikakor nisem pričakoval, saj tu sploh ni bistveno, kakšen program predstavljamo, ampak so izbruhnila vsa notranja trenja. Mi smo delali po svoji vesti, prizadevali srni si, kako bi perspektivno rešili problem. Sam sem naivno celo menil, da se bo v tak program Petrol celo vključil, saj gre za celovit program - klasičen hotel, kombiniran z apartmaji...«
Vsekakor so skrbi domačinov upravičene: od leta 1974 so se v Martuljku zgradili številni vikendi in kot pravijo, so od tedaj
stalne težave z vodno oskrbo. Razumeti jih je tudi treba, če se brez ustrezne komunalne infrastrukture bojijo novih počitniških zmogljivosti. Zato bo treba mirno in strpno rešiti vse dvome in nesporazume, kajti po drugi strani je še kako tudi res, da je mladinski dom v obupnem in razpadajočem stanju in bo prej ali slej treba nekaj storiti. Bodeča neža je bila tokrat povsem upravičena - a le kdo bi si mislil, da bo tako dolga in trnova pot do morebitnega turističnega na-geljna..
D. Sedej
Krvodajalska akcija za Kranjčane
Kranj - Občinska organizacija Rdečega križa Kranj vabi Kranjčane, da se v četrtek, 27. julija, udeležijo krvodajalske akcije v Ljubljani. Akcija bo potekala po razporedu, ki so ga krajani dobili na domove. Krvi primanjkuje - ljudje plemenitih src vabljeni!
Brigadirski rezultati
Brigadirsko poletje je tačas v polnem razmahu. Tako klasične delovne akcije kot delovni tabori so zaživeli po vsej republiki. Informacije, ki smo jih črpali iz v posebne poletne priloge republiškega mladinskega informatorja, govorijo, da gre proti koncu tudi druga dekada na klasičnih delovnih akcijah. Pa vendar tako na Goričkem, v Slovenskih Goricah, Zasavju kot Sevnici delovni rezultati ne padajo. Gozd se krči še naprej, urejujejo nove ceste, pomagajo odpravljati posledice minulega neurja, polaga električni kabel. Iz akcij poročajo tudi o pestrem družabnem življenju. Poročila govorijo, da je živahno tudi na delovnih taborih, tako na posebni igralnici, kot v Dveh topolih, na Krki in Menini oziroma na Golteh, kjer prostovoljci skrbijo za otroke, mišično obolele, iščejo ekološke črne točke in sadijo drevesa.
V. B.
Nova razstava
Arhitekturni muzej iz Ljubljane je pripravil v galeriji Kosove graščine posebno razstavo z naslovom "Romanska arhitektura na Slovenskem". Področje sakralne arhitekture je pripravil dr. Marijan Zadnikar, področje profane arhitekture pa dr. Ivan Stopar. Razstavo bodo odprli v sredo, 26. julija, ob 18. uri, možnost ogleda pa bo vse do 26. avgusta, vsak dan razen ob nedeljah in sobotah popoldan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
V. B.
Planšarska noč v sliki
Jezersko, 22. julija - Turistično društvo Jezersko in kranjska Živila so v soboto zvečer pripravila ob Planšarskem jezeru na Jezerskem tradicionalno, že peto planšarsko noč. C. Z., slike: F. Perdan
Priprave na kres sredi Planšar skega jezera.
Zanimivo in zabavno - domačin pripravlja pri očetu "teren" za vasovalca.
Smrtnikovi fantje z Jezerskega - že večkrat so navdušili z ubra- Na Jezerskem še znajo kuhati nim petjem. "masovnek".
Četrti spominski pohod borcev in mladine na Triglav
V koloni 141 borcev in mladina
Rudno polje, 22. julija - Letošnjega, že četrtega spominskega pohoda partizanov in mladine na Triglav, na goro, ki ni samo najvišja v državi, ampak je tudi stoletni simbol slovenstva, narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte, se je ob spremstvu vojakov, gorskih reševalcev in zdravnikov udeležilo 141 borcev z raznih koncev Slovenije in celo od drugod, razen njih pa še tri skupine mladincev iz jeseniške, radovljiške in tolminske občine. Udeležba je bila le na prvem pohodu pred tremi leti (194) večja kot na letošnjem, ki so ga vzorno pripravili Tolminci. Vsebina spominsko-kulturnega programa na Kredari-
Janez Dolenc, po rodu Škofjeločan, ki pa zdaj živi v Tolminu, je povedal, da je bil med vojno interniran v Dachau in da je bil tokrat tretjič v svojem življenju na vrhu naše najvišje gore. "To je bila verjetno zadnja priložnost, ki se jo je splačalo izkoristiti.
ci, ob Aljaževem stolpu in pri vojašnici na Rud- —a«*"""'" ^^Organizatorji so po-nem polju na Pokljuki, je bila "primorska", pos- ;krbf1 za zdravniško ekipo in tudi za sprem-večena Triglavu, vstaji in OF, splošni vstaji na '->evalce< ™Jake m reševalce, ki so m. na naj-Primorskem, osvoboditvi ter ustanovitvi 9. kor- ^fe^k^^L^^^!i!^l!L.Y-?!?5 pusa, ki je deloval do Triglava. Organizatorji prihodnjega, petega pohoda, bodo Radovljičani.
Čeprav so bili borci utrujeni od dolge poti, pa so bili na družabnem srečanju po koncu
proslave prav prijetno razpoloženi. Srečo Mesaric iz Čirč je povedal, da se je udele-" žil že vseh dosedanjih spominskih pohodov na Triglav in da tudi letos ni imel nobenih "X problemov, saj redno Alojz Zupanc-Blažek, teče, kolesari in sodeluje na množičnih rekrea- borec Gorenjskega in tivnih prireditvah. Na teden preteče 20 do 30 Škofjeloškega odreda kilometrov, prekolesari jih okrog 50. Čeprav je jn Prešernove brigade, dopolnil že 65 let, je bil letos že tudi na Stolu, _jvj v Zagrebu, vendar Storžiču, Kriški gori, Snežniku
rad zahajam, še bom šel, vendar predvsem na nižje," je dejal. 74-letni
m ■» Jože Knific, borec Pre-
šernove brigade, je bil
*   *8&MšŠ- tokrat prvič na poho-
du, vendar se je zaradi težav s kolenom odločil, da gre le do Velega polja. "Vreme je bilo kot naročeno, ni bilo prevroče pa tudi organizacija je bila odlična." 62-letni upokojeni generalma-ior
Na proslavi na Rudnem polju je zbranim spregovoril Jožef Školč, predsednik republiške konference ZSMS, ki je poudaril, da z zaklinjanjem na obrazce od romantične samobitnosti do avtohtone revolucije postajamo v očeh svojih sosedov vse večji čudaki. "Slovenija danes ne potrebuje zidu na Kolpi, celotna Jugoslavija mora na stežaj odpreti okna in vrata v svet; potrebujemo prepih, ki bo razdejal gospodarske pregrade ter s svežimi političnimi idejami soočil tiste, ki še vedno žive v času taborov, s tistimi, za katere še ni minil čas carja Murata," je dejal. "Odnosi, ki jih poskušamo plesti med generacijami, morajo temeljiti na zaupanju. Toda to ni le enostransko. Prav mladi bi morali nenehno dokazovati, da so vredni zaupanja, zdaj staršev, potem učiteljev in vselej voditeljev. Če se sprijaznimo s takšnim dokazovanjem, bomo za vselej ostali v podrejeni vlogi, vselej bomo morali verjeti, da nekdo zna bolje, da vidi dlje in da nam določa naš čas in mesto v njem. Na to ne moremo pristati; menimo, da si bodo tudi drugi morali predvsem izboriti našega zaupanja," je dejal Jožef Školč in v nadaljevanju poudaril, da so temeljni pogoj za zaupanje med državljani svobodne in neposredne volitve, ki bodo upoštevale bogastvo političnega pluralizma.
se zelo rad vrača domov na Lancovo pri Radovljici. Tudi prej, ko je še služboval po Jugoslaviji, je vsako leto našel čas, da se je dvakrat ali trikrat povzpel na vrh Triglava, bil pa je tudi na vseh dosedanjih spominskih pohodih. "Ker redno smučam, planinarim in se gibljem tudi kot lovec, mi pohod ne dela posebnih težav. Razumljivo je, da sem po več kot dvanajstih urah hoje utrujen, vendar je to nekaj normalnega," je dejal. 70-letni Ivo Miklavčič iz Kranja, ki je bil tudi tokrat član organizacijskega odbora, je pohvalil tolminske organizatorje in pripom nil, da je tudi tokrat velik delež prispeval * Franc Šmit z Bleda. "Konec dober, vse do-bro," bi lahko dejal. 'W "Borci, med katerimi je bilo tudi precej sta- ' rejših od sedemdeset let, so vzdržali napor, tako da zdravniški ekipi in ostalemu spremstvu ni bilo treba resneje posredovati."
C. Zaplotnik
Zmagali gasilci Smokuča
Breznica, 23. julija - Gasilsko društvo Smokuč v krajevni skupnosti Žirovnica je v nedeljo s tradicionalnim tekmovanjem veteranov na športnem poligonu v Smokuču in tradicionalnim tekmovalnim srečanjem gasilcev treh dežel (Koroške, Julijske krajine in Sloveniie) na Breznici ter z
gasilsko parado proslavilo 60-letnico obstajanja. Na tekmovanju veteranov je tokrat zmagala ekipa iz Mengša, na srečanju treh dežel pa je že šestič zmagala in osvojila prehodni pokal ekipa iz Smokuča, pred Mojstrano in Beljakom. Ekipno je bila prva Slovenija pred Koroško in Julij-
sko krajino. Na svečanostih v Smokuču, ki jih je zvečer, ko je bila vrtna veselica, zmotil dež, so podelili tudi več odli-čij in priznanj. Na slikah: Tekmovalno srečanje treh dežel je vodil Janez Šebat - Bo-hinjc; na tekmovalnem srečanju treh dežel je predvsem odločal čas...
A. Ž.