1z2la$&
v » 8 ^ petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi aaj se frank ujej a hs pokljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor cd 10. do 11. ure predpoldne in od 3, do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Osla napišejo, druga stran naj b® prazna.
sa celo isto 4 kron«.
Denar naj sc pošilja točno pod napisom:
Upr&vrsliiv'a lista. ,,Mlr“
r
Vetrinjsko ebmestjs št 26.
Naročnina naj se plačuj« naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
treba za odgovor pd-postae zuaisak«.
glasilo koroških Slouenceo
Za Inserite se plačuje p« 20 vfct od gsnsKsad-vrste vsakokrat
Leto XXXIII.
Celovec, 13. februarja 1914.
St 6.
Trpinčenje glorasMb, otrok na Korošcem.
Iz Koroške, dežele nekdanjih slovenskih vojvod, prihajajo dan za dnem poročila, s katerih hi sodil kulturen človek, da so nemogoča, in vendar so gola resnica. Še več! Mučeništvo koroških Slovencev ni samo slučajno, ampak je zisiem! Zistem, ki so ga napravili nemški nacionalni in ki ga je sankcionirala in ga ščiti vlada. Po Slovenskem se še ni poleglo razburjenje zaradi žalitev slovenskega naroda po šol-skift knjigah, namenjenin za Korošice šole in aprobiranih od oblasti, in že nam je do-šla druga vest, ki kriči po zadoščenju.
Dne 30. januarja gredo tri dekleta utrakvistične tolstovrške šole skozi gu-štanjski trg. Srečajo učiteljico Schmoger z gnštanjske šole in jo spodobno pozdravijo, seveda slovensko. Mesto odgovora jih učiteljica ustavi ir. vpraša, v katero šolo da hodijo in v kateri razred?
Drugi dan, ko pridejo v šolo, jih je učitelj Linhard nagnal klečat. Pustil jih je klečati skoro poldrugo uro. Tudi pri učiteljici »Duch«, rojeni Ljubljančanki, ki poučuje dekleta druzega razreda ročna dela, so morale klečati ves čas med poukom ročnih del.
Po šoli jih je učitelj zopet zaprl od treh do petih in jih trpinčil na ta način, da so morale v ozkih klopeh, ki so pripravne za sedeti, in pa za stati, ves ta čas stati! In predno jih je izpustil, jih je tudi prisilil, da je morala vsaka posebej obljubiti: »Ich griisss kunftig deutsch«. Zabičal jim je, da morajo v Guštanju slehernega človeka pozdravljati v nemškem jeziku, ker v G lisi cnm'nihče ne zna in ne razume slovensko/Seveda ta učiteljeva trditev ni resnična, ampak v Guštanju razven par privan-dranih uradnikov v tovarni, ne razumejo samo vsi slovensko, ampak skoro vsi tudi govorijo.
Za tako dejanje ni odgovorno samo prizadeto učiteljstvo, ampak tudi deželni šolski svet in centralna vlada na Dunaju, Občina Tolstivrh je trdo slovenska in se že od leta 1888 bori za slovensko šolo, toda brez uspeha. Namesto slovenske šole ji šolska oblast daje zagrizeno učiteljstvo, ki trpinči slovensko deco, če govori in pozdravlja v svojem maternem jeziku, in to so dogaja zato, ker je nemskonacionalno učiteljstvo prepričano, da sme storiti, karkoli hoče, kader gre zoper Slovence. Saj je bi! n. pr. učitelj Milonig v Selah, ki je tam do krvavega pretepal otroke slovenskega razreda, da bi jih izgnal v nemški razred, za to delo discipliniran na ta način, da ga je šolska oblast prestavila na veliko lepšo postajo v Ši. Lenart pri 7 studencih.
Učitelj Linhard je na tolstovrški šoli prodajal slovenskim otrokom tudi knjižice nemškega Schulvereina, menda po 12 vin. Za to protizakonito postopanje je gotovo dobil pohvalo ne samo od »Schulvereina«, ampak tudi od šolske oblasti.
Vprašamo pristojne oblasti: Ali hoee-jo slovensko ljudstvo res tako daleč prisiliti, da seže po samopomoči? Slovenska javnost zahteva za tako postopanje koroškega učiteljstva najstrožjo in resnično kazen, Gospod deželni predsednik! Tu pokažite, če so bile Vaše besede v deželnem zboru o objektivni upravi resne ali prazna fraza!
Koroški deželni zbor.
Celovec.
Prvi teden so bile seje deželnega zbora koroškega zelo kratke, ker je zbornica odkazovala poročila in predloge deželnega odbora odsekom. Med drugimi je tudi poročilo, da poljedelsko ministrstvo ni predložilo 7. svečana 1912. v koroškem deželnem zboru sklenjenega zakona o izboru bikov; pridružilo se je sicer sklepu, da se smejo biki tujih pasem za lastni hlev spuščati le z dovoljenjem deželn. kulturnega sveta, zastopa pa mnenje, da naj določuje, kakšne lastnosti da morajo imeti plemenjaki, deželna viaria v sporazumu z deželnim odborom m deželnim kulturnim svetom, dočim je zakonski predlog prepuščal to edino -deželnemu kulturnemu svetu. Če pa bo s to izpremembo dana tudi že zagotovitev, da bodo zanaprej komisije izbirale bike edinole po njegovih lastnostih in ne po narodni pripadnosti njihovih posestnikov, je drugo vprašanje.
Deželni odbor je predložil tudi zakonski načrt, po katerem naj bi se sa-naprej tudi na Koroškem vozniki izogibali na levo, kakor je navada že v vseh deželah naše države izvzemši na Koroškem, Tirolskem, Predarlskem in v Primorju.
Stavbnemu odseku so bili odkaza-ni predlogi: Predlog glede regulacije potoka pri Bajtišah in ljubelskega potoka, za katero naj prispeva 15% v znesku 74.250 K, glede poprave občinske ceste med Borovljami in Bajtišami, predlog glede preložitve ceste na Djek-še od Potnika do Djekš, preračunjene na 9000 K, h katerim bi dežela prispevala 1800 K, predlog, da se dovoli občini Škocijan 150 K za popravo ceste iz Škocijana v Št. Vid, odkloni pa prošnja, da se dotična cesta uvrsti med začasno subvencionirane ceste, predlog glede poprave potov v Koprivnici, pro-računjeno na 19 000 K, h katerim naj prispeva dežela 20%, to je 4000 K v dveh obrokih, in predlog, da naj prispeva dežela k vzdrževalnemu fondu za regulacijo Kapelske Bele 20%, to je 18.000 K.
Deželni odbor je predložil zakonski načrt zoper razkosavanje zemljišč in predlog, s katerim se stalno prideli Vincenc Schumy kot dež. živinorejski nadzornik deželnemu kulturnemu svetu in se ga uvrsti v osmi činovni razred, I. plačilna stopnja. Za potne štro-ške naj se mu privoli letni pavšale 4000 K.
Pravni odsek je izročil sodišču poslanca Viljema Eicba, ki ga zasleduje sodna oblast po § 486 k. z. kot upravnega člana sodarske družbe v Beljaku, ki je prišla v konkurz. Eich je tudi sam napovedal konkurz.
Za namestnika v deželnem odboru je bil izvoljen posl. Dobernig.
Poročilo dež. zavarovalnice proti požarom povdarja, da ni bilo še nikdar prej toliko požigov, kakor 1. 1913. 40 požarov je nastalo zavoljo poškodovanih dimnikov, 22 po streli, 63 zavoljo hudodelnega požiga, 54 zavoljo neprevidnosti, pri 69 požarih pa je vzrok ne-
znan, v 17 slučajih so zažgali otroci, ker so se igrali z vžigalicami; v celem je bilo 300 požarov.
Sprejet je bil predlog finančnega odseka, naj zanaprej imenuje nadzornike proti požarom na predlog deželne zveze gasilnih društev deželni odbor, ki določuje tudi število teh nadzornikov in jih plačuje po zaslugah; v ta namen se dovoljuje iz deželne blagajne 2250 K. Poslanec Walcher povdarja, kako strašno se množijo požigi v deželi, zlasti v starodvorskem in v Št. Vid-skem okraju; ljudje že kar naprej napovedujejo, kje da bo gorelo. Govornik želi, da bi deželni odbor skušal dobiti tudi od drugih zavarovalnih družb na Koroškem statistiko o vzrokih požarov; morda se potem najde pot, da se omejijo požari.
Sprejet je bil predlog finančnega odseka, da omeji deželni odbor pobiranje doneskov za večjo vporabo deželnih cest v smislu § 21 d. zak. iz 1. 1904. na take slučaje, kjer je res izredno mnogo rabila cesto kaka posamezna ali nekatere stranke; od domačih posestnikov in obrnikov, ki se poslužujejo deželnih cest v svrho svojega normalnega obrata, naj se sploh ne zahtevajo doneski. Ta predlog, o katerem je poročal poslanec dr. Steinwender, je zelo nejasen; saj ne določuje niti tega, kdo da je domačin, ali vsak deželni rojak, ali vsakdo, ki ima svoje posestvo ali obrt v dotični občini, ali le tisti, ki v dotični občini tudi stanujejo.
Zbornica je dovolila nemškemu planinskemu društvu za dograditev ceste pod Visokim Klekom 7.500 K, izplačljivih v treh letnih obrokih.
Sprejet je bil tudi predlog, naj deželni odbor izposluje od vlade, da napravi kataster za ribarstvo; k stroškom 4000 K prispeva dežela 2000 K. Ko bo napravljen kataster, naj nadaljuje pogajanja z vlado o načrtu zakona za odkup ri barskih, pravic. Veleposestniki so glasovali proti.
Koroški šolski sistem in Itomieva ko Iga.
»Slovenski Narod« in gospod Dobernig uverjujeta zdaj javnost, da Ebnerjeva knjiga »Landeskunde ven Karnten« ni za Slovence žaljiva. Kakšno luč meče ta žalostna zadeva na slovensko »narodno-na-preclno« stranko, je »Slovenec« povedal včeraj; naj še mi nekaj dodenemo.
Dobernig je vzel to šolsko knjigo v »Tagesposti« v zaščito. Da ne v dobri veri, dokazuje že to, da ni citiral iz Ebnerjeve knjige vsega, kar se tiče Slovencev, kakor trdi, ampak je izpustil, kar ne služi njegovemu namenu, n. pr. stavek; »Ein Sprichwort sagi: Wenn im Rosentale der Heiden nicht gedeiht, so mussen die Be-wobner Brennsuppe essen und sich mit Kraut und Kartoffeln begniigen«. Dober-nig ima dober nos in ve, zakaj je bilo treba to zamolčati. Ebnerjeva knjiga hoče s tem vzbuditi v otrocih pojme, da so Slovenci berači; le kar je nemško, je nobei, je bogato. Zato tudi knjiga trdi neresnico, da so delavci v Bistrici v Rožu, Borovljah, pa tudi v rudokopih in industriji v Podjuni
zaposleni prebivalci povečini Nemci. In besedo »Landesbevolkertmg« pri Ebnerju je Dobernig v »Tagesposti« izpremenil v »Bevolkerung«, da bi odbil špico, ki hoče zadeti slovenske kmete, ne pa morda boro vske nemškutariie!
Drugače pa je s »Slovenskim Narodom«. Naroden škandal imenujemo to, kar je zagrešil ta list. Kaj takega bi bilo v vsakem drugem slovenskem listu nemogoče! »Slov. Narod« ne najde v celi knjigi nobenega zasramovanja slovenskega naroda. Zanj ni žaljivo, če se nas v oficielni šolski knjigi imenuje Windische, naše kraje pa »windische Gegend«, če se učijo iz te knjige otroci, da so Slovenci takorekoč berači, ki jedo le ajdove žgance in krompir, če pa slana ajdo umori, pa imajo le še prežgano juho! Seveda »Slov. Narod« je menda s tako dušno hrano za šolarje zadovoljen, da morejo učitelji na različne načine ubijati tudi slovenskim šolarjem, da je nemško »nobel«, slovensko pa schiech.
Zlasti stavek na strani 44: »Das Vieh aus der windischen Gegend hat iiberhaupt keinen guten Ruf im Lande«. Noben izobražen Nemec, ki noče žaliti Slovencev, ne bo rabil besede windisch, in zato se tudi nikjer oficielno ne rabi kakor edino v tej knjigi. Učitelj Ebner si ni upal trditi direktno, da so »bindišarji« na slabem glasu v deželi. A doseči je hotel v otrokih ta svoj namen po ovinku in ga tudi doseza. Zato pa je zapisal to sodbo o živini iz bin-dišarskih krajev, dobro vedoč, da s tem ne bo udarjena živina, ampak slovensko ljudstvo, ker bo v otroško srce zasadil prepričanje o manjvrednih bindišarjih, pri katerih je celo živina na slabšem,, nego pri Nemcih!
In kdor pozna nemškonacionalno učiteljstvo na Koroškem, kdor ve, kaj si to učiteljstvo ne dovoljuje vsega proti Slovencem, ker ve, da bo ostalo nekaznovano, ta ve, kako bo ta Ebnerjev stavek izrabljalo proti Slovencem. Zato zahtevamo: Ven s tem stavkom iz šolske knjige, ven s psovko die »Windischen«, ven z lažmi, ki so v tej knjigi!
»Slov. Narod« menda ne smatra za žaljivo, če se v knjigi trdi, da je cela Dravska dolina obljudena od Nemcev, da živijo Nemci severno od Drave, Slovenci pa južno od Drave, na Spod, Koroškem silijo Slovenci na več krajih čez Dravo proti severu, hoče reči, da preganjajo Nemce, da so Slovenci torej tisti »hecarji«, kakor jih imenujejo zunaj šole nemškonacionalni politiki. (Dringen vor — Dobernig je falzifi-ciral v drangen vor, ker to bolje služi njegovemu namenu.) Od Beljaka naprej teče Drava vendar no samo slovenski zemlji, tudi severno od Drave, do Spod. Dravber-ga, torej kakor daleč teče Drava naprej proti jugu po Koroški, so severno od njenih bregov že odnekdaj naseljeni Slovenci, ki niso morda Nemcev izpodrinili. Ali »Slov, Narod« ne ve za slovenske občine ob Dravi, od Vernberga in Lipe in doli do Ojstrice pri Spod. Dravbergu?
Sicer pa slovenski delegaciji ni šlo samo za stavek iz Ebnerjeve knjige, v katerem je vsled slabega stenograma zamenjala besedo Vieh z besedo Volk. Šlo se ji je za zmisel, za namen tega stavka, za psovanje z Windische, a šlo se ji je za knjige, ki so uvedene po koroških šolah in ki žalijo slovenski čut sploh. Delegacija je navedla le par drastičnih vzgledov! Navedimo jih še par!
Iz »Deutsches Lesebuch fiir allgemei-ne osterreichische Volksschulen« od Fri-scha in Rudolfa se morajo tudi slovenski otroci učiti, še predno so se v prvem letu že naučili ves abc, pri črki i tole berilo:
Icb bin ein Deutscher.
Ich spreche deutsch. Icb bin ein Deu-tscher. Meine Eltern und meine Geschwi-ster sprechen auch die schone deutsche Sprache. Wir sind Deutsche. Wir gehòren zum groflen deutschen Volke ... Ich bin Stolz, weil ich dem groBen deutschen Volke angehore.
In ker včasih pesem doseže, česar ni vstanu mrtvo berilo, zato se učijo slovenski otroci iz »Liederburch fiir osterreichische allgemeine Volksschulen« von Aug. Hilbrand to le krepko nemško budnico:
Stimmt an mit hellem, hohem Klang, stimmt an das Lied der Lieder, des Vaterlandes Hochgesang; das Waldtal hallt es v/ieder!
Zur Ahnentugend wir uns weihn, zum Schutze deiner Hutten; wir lichen deutsches Frohlichsein und alte deutsche Siiten.
Und Sang und Klang soli himmelan mit Ungestiim sich reifien, und jeder edite deutsche Mann soli Freund und Bruder heiBen.
Verodostojen somišljenik nam poroča, kako so na postaji Svetnavas v Rožu slovenski otroci pod učiteljevim vodstvom pri nekem izletu pred občinstvom, ki je stalo na postaji, prepevali na vse grlo to pesem. Ali je še čudno, da potem iz takih šol prihajajo nemškutarji? In vlada gleda vse to mirno? Ali ni to škandal brez primere?
Kaj šteje potem tista neprostovoljna pomota, zavoljo katere zdaj »Narod« z Dobernigom vred devlje v nič nastop delegacije S. L. S. v budgetnem odseku! Korošci smo poslancem S. L. S. hvaležni, da so se tako za naše pravice zavzeli in pričakujemo od tega vspeha. Ne bomo pa pozabili, kako hoče glasilo liberalne stranke vsled svoje strankarske zagrizenosti oslabiti to narodno akcijo.
Žaljenje koroškili Slofenoe?.
Da vsebuje Ebnerjeva knjiga »Lan-deskunde von Karnten« žaljenje koroških Slovencev, to stoji. Nemci in slovenski liberalci bi radi prikrili to žaljenje s tem, da se izgovarjajo na stavek, v katerem se je vsled stenograma, odposlanega državnim poslancem, zamenjala beseda Vieh z besedo Volk. Kdor pozna nemško stenografijo, se tej zamenjavi ne bo posebno čudil. Toda to je le ena beseda, en stavek! Druga žaljenja ostanejo. In tudi v naporoinjanem stavku ostane žaljiva beseda »windisch«. S tem, da liberalci proglašajo sedaj Ebnerjevo knjigo kot nežaljivo, aprobirajo psovke na slovensko ljudstvo na Koroškem 1 Oprijeli so se bilke, neljube zamenjave, ter se rešili iz valov, ki bi se naj skupno in z vso silo navalili proti nemški predrznosti na Koroškem. Vsak pošten Slovenec, ki da kaj na svojo čast, mora prejkoslej zahtevati odstranitev Ebnerjeve knjige iz koroških javnih šol, bodisi nemških, bodisi utrakvističnih. Seveda naše liberalce ovirajo v resnem boju proti nemški prepotenci, mnogoteri oziri, ki izvirajo iz vojnega pobratimstva nemških in slovenskih liberalcev.
Slovenski državni poslanci pa niso nastopili samo proti Ebnerjevi knjigi, ampak tudi proti Frisch-Rudolfovi Fibel, ki se rabi v nemških šolah na Koroškem in Štajerskem za Nemce in Slovence.To seveda nemško in slovensko liberalno časopisje popolnoma zamolči. Slovenski liberalci pač ne marajo Nemcem storiti nič žalega, a Nemci se čutijo krive, V knjigi »Frisch mrd Rudolf, Deutsches Lesebuch fiir allge-meine osterreichische Volksschulen« stoji na strani 54: Ich bin ein Deutscher. Ich spreche deutsch. Ich bin ein Deutscher. Meine Eltern und meine Geschwister snre-chen auch die schone deutsche Sorache. Wir sind Deutsche. Wir gehoren zum groBen deutschen Volke ... Ich bin stolz, weil ich dem groBen deutschen Volke ge-hore,« Tega se morajo učiti nemški in slovenski otroci. Kot dokaz drugačne mere bodi omenjeno, da slovenska knjiga ni dobila aprobacije, ker je bila v njo sprejeta tudi pesem »Slovenec sem«. Vse to ne iri-tira več narodnih živcev slovenskih liberalcev.
Sploh bi bilo treba pregledati nekoliko knjige, ki jih morajo v mešanih krajih ali na mešanih zavodih rabiti tudi slovenski otroci. Tudi na srednjih šolah. Znano nam je, da na neki realki, kojo so primorani obiskovati tudi slovenski učenci, rabijo kot pesmarico:	Heinrich Fr. Fiby,
Cborliederbuch fiir die osterreichischen Mittelschulen«. V njej se nahajajo tudi pesmi kot: »Das treue deutsche Herz« ali n. pr. »Deutsches Weihelied«.
Slovenski liberalci nam sedaj z ma lova žn o gesto zatrjujejo, da nas take malenkosti (!) ne bodo ugonobile. Mogoče, toda gotovo je pasivno zadržanje, kakor ga zagovarja liberalizem, dokaz za pomanjkanje odporne sile m narodnega ponosa. V naših vrstah pa mora biti drugače!
lam jadralno?
Pogled v prihodnost držav je strašen. Dve reči rasteta silno hitro in žugata udu-siti zlasti Evropo. Te dve reči sta vojaško bieme in državni dolgovi. Oglejmo si danes samo te. Leta 1800 so imele države okroglo 12 m pol miljarde dolgov; leta 1850 že 42 in pol miljarde; leta 1900 pa 156 in pol miljarde; leta 1910 je bilo pa že 229 m pol miljarde dolgov, to je 229.000 ■iiiijonov irankov ali 2l7.000 miljonov K državnih dolgov. Ta dolg pa še vedno raste in sicer silno hitro in vedno hitreje, tako da bomo kmalu pri 250 miljardah.
Če bodo v tem razmerju rasili dolgovi, ne bo konečno od dohodkov države za druge namene ničesar ostalo. Vse države se.jza^f^a!° na Francosko, kot v najboga-tejšo državo na svetu po denar. Ogromno bogatstvo Francoske sloni na izredni delavnosti in štedljivosti prebivalstva. Bogastvo pospešuje rodovitnost zemlje, vinska kultura, luksusindustrija, ki nadkriljuje vsa enaka podjetja drugih držav. Francozi imajo naložen svoj denar v inozemskih vrednostnih papirjih; Francoska je upnik celega sveta. Tako imajo Francozi v inozemskih papirjih naloženih čez 50 tisoč miljonov frankov. Dva tisoč miljonov frankov znašajo vsako leto obresti od tega kapitala, če računamo samo 4%, ki na rrancosKo nazaj prihajajo. le obresti morajo inozemska industrija, inozemska pod-jetja plačevati Franciji. Pri znani štedljivo-sti r rancozov osiane ta velikanski znesek dva tisoč miljonov zopet obrestonosno naložen, Odtod je razumljiv ta skoraj neusahljivi vir francoskega narodnega bogastva, ki ravno sedaj z miljardnimi posojili pieskrbuje skoraj vse evropske države razim Avstrije in Nemčije, katerim je iz političnih ozirov zaprt francoski denarni trg. Vsled tega bogastva je pa tudi francoski vpliv na gospodarstvo in politiko iz-vanreaen. V politiki se čuti francoski vpliv mednarodni položaj sosebno v zadnjih letih. večji je pa ta vpliv na gospodarskem polju, sosebno v lastnem interesu, odkar se Francija drži pricipa, da posodi le oni državi svoj denar, ki ob enem tudi podpira njeno industrijo. Avstro-Ogrska je ob balkanski vojni največ imela. Najvažnejša industrija države, železna, je silno trpela. Nastala je depresija, kakor že dolgo ne, in pri tem denarna stiska, ker so se državi odrekli inozemski viri posojil, To neugodno stanje trajalo bode še naprej, soseono ker sta Francija in Anglija nam nasprotni, Nemčija pa ima sama toliko denarnih potrebščin, da Avstrije nikakor ne more financijelno izdatno podpirati. Zato bo morala naša država biti zadovoljna, če bo dobila pod menj ugodnimi pogoji za najnujnejše potrebščine posojilo. Najboljši dokaz je obrestovanje naših industrijalnih papirjev. Papirji najboljših naših podjetij se komaj obrestujejo s 4%,
Kljub vsem tem žalostnim našim skušnjam se merodajni krogi ne streznejo. Stari kurs nezadovoljnosti narodov v Avstriji vsled zistematičnega zatiranja manjših narodov na račun Nemcev, Italijanov in Mad-jarov se nadaljuje. Kdo bo tedaj pričakoval zboljšanja teh žalostnih razmer, dokler narodi v Avstriji svoje najboljše moči izčrpavajo v medsebojnem boju? Vlada pa, namesto da bi skrbela za mirni, dosledni razvoj naših bogatih zakladov, porablja vso svojo moč v to, da pod vplivom Nemčije in Italije ovira razvoj narodnostne kulture in protežira krivično in sebično tuje interese na škodo svojih zvestih podanikov.
Dnevu s novice,
-f- Slovenec kaznovan, ker je vloži! na slavni celovški magistrat slovensko vlogo- Čudna je modrost celovških magistralnih mogotcev. Mesto da bi se brigali za sramotne mestne finance, pa so se spra-
vili na redke slovenske vloge, ki prihajajo vsako leto po par na to prevzvišeno instanco. Par Slovencev je napravilo napoved za vojaško takso na nemški uradni formular v slov. jeziku. Vkljub temu, da stara judikatura izreka, da je celovški magistrat dolžan sprejemati slovenske vloge, je hotel magistrat na vsak način od pri-javnikov izsiliti, da bi podali na protokol podatke za vojško takso, ki bi jih seveda nemško zapisali in bi potem slov. napovedi vrgli v koš. Ker se prijavniki niso hoteli udati, postavil se je celovški magistrat na stališče, da sploh ni bila nobena napoved podana, ker slov. vlog ne sprejema vsled tega, ker je Celovec popolnoma nemško mesto!! Dne 9. febr, bil je prvi prijavnih vsled tega od celovškega magistrata že kaznovan z denarno globo, češ ker sploh ni podal v določenem roku napovedi za voj. takso, dasi je v resnici pravočasno in pravilno napovedal pismeno v slov. jeziku. Ostali prijavniki slede. Če to postopanje ni škandal, potem ne vemo, kaj naj se tako imenuje. Lansko leto je magistrat podobno postopal in tudi nekoga kaznoval v enakem slučaju, kazenski nalog pa je dež. vlada razveljavila, češ, da je vendar še tudi slovensko prijavo smatrati za prijavo. Tako se naravnost zoperstavlja nižja instanca višji instanci, cel. magistrat dež. vladi in to v prenesenem delokrogu! V vi-lajetu pa je seveda vse mogoče, ker tu veljajo »koroške« in ne avstrijske proslave!
+ Škandali na kolodvoru v Celovcu se nadaljujejo. V nedeljo dne 8. t, m. hotela se je večja slovenska družba odpeljati v Žihpolje z vlakom, ki odhaja proti Jesenicam ob 2 uri 12 min. Zahtevala je v veži kolodvora listke v slovenskem jeziku. Uradnik drž. železnice tudi na odgovor, da je družbi nemško ime Žihpolje neznano, ni hotel dati listkov, nego zahteval, da se mu pove nemško ime Žihpolja. Seveda se to ni zgodilo. Odrezal se je na to, da naj gre družba vprašat portirja, kako se pravi Žihpoljani, nakar se je pojasnilo če-stitemu nacijonalcu, da naj le sam portirje sprašuje po imenih postaj, če jih ne ve, da pa ni to stvar občinstva. Ko se je hotela družba pritožili pri postajenačelniku, ga ni bilo v uradu. Tudi pri blagajni na peronu, ni poznala nemškutarska frajlica Žihpolj ter se je na slovensko zahtevo predrznila odrezati: »spielen sie sich niht«. In se tudi igrali ne bomo! Pritožba na generalni inšpektorat je že pripravljena. Pripomnimo, da so Žihpolje tretja postaja pod Celovcem, da je bil še pred nedavnim časom tudi postajni napis slovenski in ga je šele zloglasni Lučovnik odpravil, ostali napisi pa so še danes dvojezični, ker se je baje Lučovnik izrazil, da na stranišču že še sme slovenski napis ostati, na pročelju postaje pa ne. Ali bo že enkrat konec izzivanja od strani drž. železnice ali ne? Ali ni mogoče z nečuvenimi nastopi uradništva v zvezi postajenačelnik sam ali celo ravnateljstvo v Beljaku? Pardona naj delegacija ne pozna in naj zahteva eksemplarično kaznovanje krivcev.
-f- Prestavljen nemški hujskač. V Lvovu je tajnik nemškega konzulata, Frauter, pospeševal delovanje »Gstmarkenvereina«, ki skuša na Gališkem uganjati germaniza-torično politiko. Poljaki so se pritožili in nemška vlada je morala moža prestaviti v Odeso. Dobro bi bilo, če bi vlada tudi na slovanskem jugu na take vsenemške hujskače pazila, vsaj toliko, kolikor pazi na ruske in jih ekspedirala, ker niso za obstoj in razvoj ifase države nič menj nevarni kakor n. pr. grof Bobrinski. Marsikateri pastor in potovalni učitelj iz Prusije bi zaslužil, da ga napodi naša policija iz naših krajev, ker ti šuntarji sejejo seme nezadovoljnosti in vzbujajo iredento.
— Koroška podružnica Slov, planinskega društva ima svoj letni občni zbor v četrtek dne 19. svečana v mali dvorani hotela Irabesinger,
— Izobr, društvo v Pliberku priredi na pustno nedeljo, dne 22. febr. popoldne po blagoslovu v »Narodnem domu« pustno veselico z igro »Tri sestre« in tombolo.
— P- Elpidlj v Celovcu. Sloveč apostol abstinenčnega gibanja p, Elpidij pride v Celovec v četrtek, dne 19. svečana, ter bo imel tam več predavanj in pridig. Dne 19, svečana bo imel predavanje ob pol 11. uri dop. v dvorani rokodelskih pomočni-
kov za duhovnike, zvečer ob 7. uri pridigo pri mestni fari. Dne 20, svečana dop. bo imel pridigo za otroke in popoldne predavanje za gimnazijce. Splošno pristopno predavanje bo imel najbrž v MuSiksale.
— Cerkvene vesti s Koroškega, Prestavljeni so gg. kaplani: Miha Kusterle iz Guštanja v Železno Kaplo, J. Feinig iz Železne Kaple v Prevalje, Blaž Wòlfl iz Prevalj v Guštanj, Kamil Hinterberger iz Šmohorja v Rangersdorf, J. Hodi iz Stenerber-ga v Šmohor, J, Leuchter iz Beljaka kot provizor v Svinec. Za kaplana v Beljak je nastavljen J, Wegmann. Župnijo Slovenji Šmihel sooskrbuje g. Ivan Mahrhofer, župnik v Pokrčah, župnijo Rebrco g. Valentin Weiss, župnik v Žitarivasi. G. župnik Tomaž Ulbing je imenovan za voditelja ab-stinentskega gibanja v slovenskem delu škofije.
+ Izobraževalno delo na Koroškem» Izobr, društvo v Železni Kapli vprizori na pustno nedeljo dne 22. febr. pri Bošteju burko »Fajfca tobaka in čašica kave«. Sodeluje pevski zbor. — Izobr. društvo v Št. Jakobu v Rožu priredi dne 22, febr. ob 3. uri popoldne v svoji dvorani v »Narodnem domu« zborovanje in vprizori večjo, šaljivo igro. — Izobr. društvo za Borovlje, Podljubelj in okolico priredi dne 22, febr. v »De-iavskem domu« v Podljubelju igro »Moč uniforme«. Začetek ob 4. uri pop.
— V zaporu poizkusil zažgati je v Beljaku 4. t .m. slamnice vagant Leo Wultsch, a je to preprečil jetnik, ki je bil ž njim v isti celici zaprt.
— Zgorela je v Svetmvesi na Koroškem štiriletna Marica Alič, hči neke dekle, ki ima veliko otrok. Marica je prišla preblizu vratič štedilnika, vnela se ji je obleka in predno so prišli revici ljudje na pomoč, je umrla.
— Umrl je 4, t. m. v Beljaku višji ofi-ciant beljaškega okrajnega glavarstva Emil L.ubich,
+ Kone>s svobodomiselne slave.
Če bi bil človek verjel slovenskim liberalnim listom, potem je bil bivši predsednik slavne portugalske republike, častiti gospod Costa, najpoštenejši in najprosvetljenejši mož na svetu. Kdo se ne spominja, kako spoštljivo sta »Slov. Narod« in »Dan« pisala o tej svobodomiselni kapaciteti, ko je na kongresu Svobodne Misli v Pragi govoril, kako bo svobodna misel svet odrešila. Angleški listi, ki pač niso klerikalni, so že takrat pisali, da je ta Costa velik cigan. Costa je nato prevzel sam predsedstvo republike, katero je pa po svojih svobodomiselnih načelih tako izborno vodil, da je dobil od svojih tovarišev samih brco. Največji republikanci: Machado Santos, Almeida in Brito Camacbo so odkrili, da je Costa na otoku San Thome državno last spravil v roke svojih sorodnikov, da je civilno postavo glede razporoke za 20.000 frankov v prid neki dami iz »boljše družbe« prelomil in da je svobodo ter pravičnost teptal z nogami, preganjajoč nedolžne monarhiste in duhovščino kakor kak Robespiere. Zdaj je ta mož, o katerem pravi Machado Santos, ustanovitelj republike, da je lopov (glej »Daily Chronicle« od 30. januarja, dopis iz Lizbone), zletel. Lepo zvezdo so naši svobodomiselci častili.
— Mura je v spodnjem delu (med Cmurekom in Ljutomerom) po nekod popolnoma zamrznila, tako, da se po mnogih krajih, da brezskrbno prekoračiti.
— Imetnika graške potne pisarne Ivan in Zofija Schwarz obsojena. Bivši vratar na glavnem kolodvoru v Gradcu, ki je bil leta 1908 s 124 kronami mesečno vpoko-jen in njegova žena Zofija Schwarz sta se pečala z agentskimi izseljevalnimi posli in sta spravljala čez mejo take osebe, ki niso imele potnih listov. Graško deželno sodišče je zato 12. t. m. prisodilo Iv. Schwarzu 4 mesečni, Zofiji Schwarz pa poldrug mesečni strog zapor.
;— K tiskarskem širajku, Z Dunaja poročajo: Ker se v posameznih odsekih in v plenumu ni dosegel sporazum v vseh tarif-nin točkah, bo po dovršenih pogajanjih o vseh spornih točkah razsodil sekčni načelnik Mataja, o čemer mu bo šel na roko predsednik nemškega tiskarskega tarifne-
ga urada. Zaenkrat se pa nadaljujejo prizadevanja za sporazum v plenumu.
— Kolekovina pri gledaliških predstavah. C. kr. finančno ministrstvo je z razpisom z dne 31. dec. 1913, št. 43266 na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dne 6, maja 1913, št. 4851 zaukazalo, da se morajo prošnje za gledališke predstave tudi v slučajih, če jih vloži po svojih pravilih v to upravičeno društvo kolekovati po t; p. 43 b 2 z 2 K in da morajo za take prireditve izdane dovolilnice biti kolekovane po t, p. 7 g tudi z 2 K.
-f Lahi komandirajo. Rimska »Tribuna« je pred kratkim laško javnost zopet razburila, češ, da je njen dopisnik na Dunaju izvedel, da avstrijska vlada najbrže vsled pritiska protiitalijanskih faktorjev še dozdaj ni sprejela v tržaško, ozir. avstrijsko domovinsko zvezo onih regnikolov, ki se nahajajo v tržaški magistratni službi, kakor je bil to grof Sturgkh obljubil. Na to se je z Dunaja takoj pokorno odgovorilo, da se bode regnikolom avstrijsko državni-štvo na vsak način podelilo in da se je ta stvar le iz razlogov birokratičnega značaja nekoliko zavlekla. Gospodje Lahi, nikar še n^ hudujte in nam nič ne zamerite, ker bomo vse tako storili, kakor zahtevate.
— Donava zamrznjena. Med Pančevom in Zemunom je Donava tako zelo zamrznjena, da se je pančevski meščan Dent-ky na sanjkah pripeljal v Zemun. Oblasti na obeh straneh zelo pazijo, ker se po ledu prikradejo lahko špijoni.
Ij Salezijanec pri cesarju. V »Wiener Zeitung« dne 11. t. m. beremo: Cesar je sprejel v avdijenci salezijanskega duhovnika Don Michelangela Rubino. — Don Rubino vodi tržaški salezijanski zavod in je lani bil s salezijansko godbo na katoliškem kongresu v Ljubljani. Kakor se vidi, se tudi cesar za blagotvorno delovanje salezijancev za mladino zanima.
— Iz Pulja. Posebna komisija pod vodstvom tržaškega namestništvenega svetnika Lasciaca je prišla semkaj revidirat občinsko upravo, odkar posluje vladni ge-rent baron Gorizzutti. — Mornariška uprava namerava zgraditi za mornarično arze-nalsko poveljstvo in druge urade zgradbo, preračunano na dva in pol miljona kron.
— Mati in hči v ognju, V nedeljo dne 8. t. m. zvečer se je v ulici Cologna št. 23 v Trstu izvršil pretresljiv dogodek. Dvajsetletni Josipini Cioppa se je prevrnila in razbila svetilka z petrolejem, ki je začel goreti in pri tem zažgal obleko omenjene. Nesrečnica je imela v naročju trimesečno hčerko, s katero je v divjem kriku objeta takoj s plamenom stekla iz stanovanja na hodnik, kjer se je zgrudila na tla. Sostanovalci iste hiše so ji iztrgali iz rok otroka in pogasili ogenj, a žalibože ste obe tako opečeni, da ju bo težko oteti smrti.
— Žalosten konec delavskega tirana, V ladjedelnici pri Sv. Andreju pri Trstu je v četrtek dne 12. t. m. zjutraj ob pol 8. Uri ustrelil tržaški delavec Zanier znanega inženirja Pichlerja. Inženir je bil doma z Dunaja in je preganjal delavce v omenjeni ladjedelnici neusmiljeno. Če je bil kdo za 14 dni bolan, se več ni smel vrniti, kajti bil je že izbrisan, četudi je morda prej do 40 let zvesto služboval. Pod njim so seveda imeli trpeti tudi slovenski in hrvaški delavci. Tako je prišel tudi Zanier v četrtek zopet na delo, kjer je žalibože izvedel, da zanj ni več mesta. Zahteval je, da ga peljejo k Pichlerju, kjer je sprožil brez pomisleka revolver. Pichler se je prevrnil in čez dve uri potem izdihnil. Slišimo, da še je na pokojnega že pred 1 in pol letom izvršil sličen atentat, toda takrat je smrti ušel. Od tistega časa je hodil v delavnico vedno spremljan. Tudi se je zaradi njega pred poldrugim letom za šest tednov vse delo v ladjedelnici ustavilo in ubogi delavci so stradali.
— Abdul Hamid v Trstu. Neki egiptovski Abdul Hamid T. je v ponedeljek z svojim očetom in nekim drugim gospodom ložiral v hotelu Balkan. Nenadoma se mu je zmešala pamet, da je začel razbijati pohištvo, zrcala itd., in pri tem napravil za 1000 K škode. Odpeljali so ga v bolnišnico.
— Oblegana tatova. Malokje se je že izvršilo toliko tatvin kot ravno v Trstu in okolici. Zlasti v zadnjem času nikakor ne morejo priti pravim zlikovcem na sled.
Večjo srečo je imela v tem oziru žendar-merija na Opčini. V torek zvečer prideta dva neznana Hrvata v gostilno na Opčini, kjer sta ostala do polnoči, na kar sta odšla baje proti Trstu. Ker sta se tujca navzočim orožnikom sumljiva zdela, so jih le ti zasledovali. In res, Hrvata se nista obrnila proti Trstu, ampak proti vili Gilda, katere lastnik je ing. Josip Giachetti. Tu sta splezala čez zid in vdrla noter, a nista našla nič denarja, ampak samo obleke za 600 K, kar jim seveda ni veliko pomagalo. Med tem časom je prišlo tudi drugih ljudi veliko, ki so z orožniki vred oblegali tatova in čakali, da se prikažeta. Tatova sta se zelo prestrašila, ko jih je zunaj pozdravilo lajanje psov, nakar sta zopet izginila. Ker pa so jima orožniki grozili, da bodo streljali nanje, sta se rajši podala prostovoljno, nakar so jih zvezali in pripeljali v Trst, kjer sta bila oddana zidovju ulice Ti-gor.
— Organizacija armade. V Pardubicah nameravajo v najkrajšem času ustanoviti novo konjeniško poveljstvo št. 9, ki mu podrede 1. praško in 9. pardubiško kava-lerijsko brigado z jezdečo artiljerijsko divizijo št. 9. Novo divizijo bodo tvorili dragonski polki št. 1, 4, 11, 13 in 14. Tudi vojaške aviatike organizirajo in ustanove letalni bataljon s štirimi stotnijami. Vsaka stotnija bo razpolagala s 26 aeroplani. Da to izvedejo, nabavijo 26 novih aeropla-nov.
Politične vesti.
PRED RAZPUSTOM DRŽAVNEGA ZBORA.
»Neues Wiener Tagblatt« objavlja članek, ki izvaja, da če Čehi v poslaniški zbornici zopet obstruirajo, se zbornica razpusti in se lahko zgodi, da dobi nova zbornica nov poslovnik, ki bi ga vlada po § 14. uveljavila. Tudi poslanec Stapinski je na nekem shodu izjavil, da bodo Čehi takoj obstruirali, ko se snide državni zbor in da ga v tem slučaju vlada še meseca marca razpusti. »Noviny«, ki to objavljajo, so glasilo načelnika Poljskega kola dr. Leona in pristavljajo, da se to, kar trdi Stapinski, potrjuje tudi z neke druge strani. Če vlada državni zbor res razpusti, bo ustregla tako Čehom razven Mladočehom kakor tudi kršč. socialcem.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec. Pogajanja za zasedanje štajerskega dežel, zbora meseca februarja so zadele težkoče. Gre se med Slovenci in Nemci za neke gospodarske zadeve. Upati pa je, da se doseže sporazumlje-nje in se štajerski dežel, zbor skliče na dan 16. t. m.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
Inomost. Deželni zbor je sprejel Schrafflov predlog o zgradbi železnice. Prihodnja seja v sredo.
RAZNE GOVORICE GLEDE AVSTRIJE, VATIKANA IN SRBIJE.
Rim. Laški listi pravijo, da sta bila te dni kardinala Vincenc Vantiteli! in De Lai, nadalje nuncij na Dunaju Scapinelli in ms. Rannucci ter veliko drugih oseb v Vatikanu od Avstrije z visokimi redi odlikovani, baje zato, ker je Vatikan avstrijski protektorat nad katoliki v Albaniji in Srbiji zopet potrdil. Govori se tudi, da je kard. Merry del Val privatne pogovore s srbskim delegatom glede konkordata te dni kratkomalo pretrgal. Gotovega pa se ne ve nič in so to le kombinacije.
RUSIJA, AVSTRIJA IN RUMUNIJA.
Dunaj. Tukajšnji listi poročajo danes: »Novoje Vremja« pišejo, da hoče Avstro-ogrska zato ustanoviti dva armadna zbora — enega v Ljubljani ali v Celovcu, drugega v Bukovini — da ima pripravljeno armado proti Srbiji in Rumuniji, ker Avstrija letos ni mogla z Rumimi j o obnovili stare vojaške konvencije proti Rusiji. »Neue Freie Presse« pa pravi, da Avstrija nima tega namena. Res je pa, da nam Romunija ni več tako prijazna kakor je bila. Rumunija naj v lastnem interesu ne postane vazal Rusije. Kar se slednje
tiče, je Avstriji naravnost sovražna in se oMvidno pripravlja, da jo napade,
Rusija ima za napad pripravljenih 11 pehotnih zborov in 14 konjeniških divizij.
PRINC WIEB NA DUNAJU.
Dunaj. Princ Wied jc danes zjutraj došel na Dunaj in se je v dvorni ekvipaži kot cesarjev gost odpeljal v »Hotel Imperiai«. Opoldne je grof Ber-chtold priredil princu na čast obed. Popoldne sprejme princa cesar. Zvečer bo princu na čast večerja na dvoru.
Dunaj. Pri dohodu princa Wieda je princa na kolodvoru pozdravila tudi tukajšnja angleška kolonija s klici »Živio albanski kralj!« Cesar je princu Wiedu podelil veliki križ Štefanovega reda. Tukajšnja albanska kolonija izraža željo, naj se princ Wied ne proklamira za kneza, ampak za albanskega kralja, ker besede princ albanski jezik ne pozna in je tudi že Skander beg imel naslov »kralj«. Besedo »prince« (knez) je albanski jezik še-le pozneje dcb'.l na posodo.
SESTANEK DVEH VLADARJEV.
GRŠKA IN TURČIJA.
London, Trozveza je pristala na predloge Greyjeve. Epir se mora pričeti izpraz-njevati 1. marca in mora biti izpraznjen koncem marca. Otoka Chios in Mitilene dobi Grška, ostale Turčija.
Peterburg. Angleški kralj in ruski car se v kratkem sestaneta v finskih vodah. Sestanek bo trajal tri dni.
KONGRES BALKANSKIH DRŽAV.
Peterburg. »Rječ« pravi, da ho v Atenah kmalu nov kongres balkanskih držav, katerega se udeleži tudi Črna gora.
PO BUKAP.EŠKIH POGOVORIH.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad. Od merodajne strani sem izvedel: Peterburške konference in pogovori med ministrskimi predsedniki Srbije, Rumunije in Grčije v Bukare-štu so imeli zelo povoljen uspeh. Formalna zveza, ki obstoja med Srbijo, Grčijo in Črno goro, se je na podlagi teh pogovorov tako poglobila, da se bodo njene politične in vojaške določbe sedaj izpopolnile tudi s trgovinsko političnimi določili, glede katerih sta se Pasič in Venizelos v principu že med-seboj domenila, tako, da dobita v to svrho imenovani komisiji, srbska in grška, zdaj natančnejše instrukcije. Gre se pa v prvi vrsti za izvoz srbskih agrarnih izdelkov preko Soluna, za zgradbo posebnega srbskega oddelka v ondotnem pristanišču in za predpriprave za tarifno pogodbo med obema državama. Kako prisrčno je postalo razmerje med njima, dokazuje slovesni sprejem, ki ga pripravlja belgrajsko meščanstvo Veniselosu, kateri dospe s Pasičem v četrtek semkaj, in grškemu prestolonasledniku. Kar se tiče Rumunije, je njeno razmerje do Srbije od bu-kareškega miru sem zelo prijateljsko, na podlagi zadnjih pogovorov pa se je konstatiralo, da vlada med Rumunijo, Srbijo in Grčijo najpopolnejše soglasje glede njihovih interesov na Balkanu, tako da te tri države — naj si bo že v kakršnikoli obliki — garantirajo druga drugi pridobitve izza zadnjih vojsk, to je, status quo na podlagi bukareši-kega miru, naj skuša to stanje zmotitli kdorkoli. Ve se pa tudi, da so te tri države tudi glede bodočnosti Balkana enakih nazorov, to je, da so vse tri edine v tem, da bodo one odločevale i> usodi Balkana. Najbližje vprašanje bodočnosti je, za kaj se odloči Bulgarijaj. Balkanske države ji nuja j o popolno mogočnost se jim približati, tako da bi se mogla skleniti prava in splošna balkanska federacija, teritorialna odškodnina na škodo sedanje posesti Srbije in Grčije pa je izključena. Ker pa cai Ferdinand in takozvani »makedon-stvujuči« ne morejo preboleti izgube Makedonije, ostane Bulgarija sama, čb se morebiti ne naslanja na Turčijo. Vendar balkanski državniki slejkoprej
upajo, da se Bulgarija svojim sosedom kedaj .pridruži. Kar pa ugibajo o zadnjih dogodkih na Balkanu različni evropski listi, je večalimanj kombinacija. Zadnji dogodki so spet za precej časa zasigurali mir na Balkanu in v Evropi, če se ne zgodi kak nenaden preobrat.
LAŠKI VOHUNI.
Poreč. 9. t. m. sta prišla semkaj iz Trsta sodnik Lukič in neki vojaški auditor, ki sta preiskala tiskarno regni-kola Gaetana Coana. Našla nista nič, nakar se je auditor odpeljal, sodnik pa je ostal in zaslišal več oseb. Baje se gre za laškega vohuna, ki je zaprt, a hočejo izvedeti, s kom je v Poreču, kjer je nekaj časa bival, občeval.
RAZBURJENJE NA ŠVEDSKEM.
Siekhoin. Tu se je vršil za Švedsko znamenit dan. 40.000 kmetov je v dolgem sprevodu manifestiralo pred kraljem za oboroževanje in hrambo domovine. Železnice so aranžirale več posebnih vlakov. Voditelji sprevoda so imeli govore v katerih so kralja pozivali naj se stori vse za večjo hrambo domovine.
V Stockholmu so se dne 11, t. m, ponovile demonstracije deloma za kralja, deloma za odstopivše ministrstvo. Ko se je min. predsednik vračal z dvora, kjer je vložil demisijo, so mu prirejali živahne ovacije, a okolu 5. ure popoldne je pa tisočera množica prirejala ovacije kralju, ki je množico pozdravil, a med slava-klici kralju so se čuli tudi klici: »Proč s kraljem! Živio republika!« 4000 vseučiliščnikov vseh švedskih vseučilišč je tudi manifestiralo pred dvorom za kralja, ki se je kratko zahvalil.
SIJAJNI POLETI Z AEROPLANOM.
Berolin. Z letališča Johanisthal je včeraj poletel ob tričetrt na 8. uro Bruno Lan-ger, da doseže rekord v tem, koliko časa vzdrži polet po zraku. Radi pomanjkanja bencina se je spustil ob tričetrt na 12. uro pri Kreuzu na zemljo. Rekord v tem poletu ima torej še vedno Ingolt s 13 urami 20 min, Langer je bil v zraku 16 ur.
Geni. Aviatik Parmelin je včeraj preletel Mont Blanc.
VLAK PADEL PREKO NASIPA.
Madrid. Pri Arganzowu je tovorni vlak padel preko 10 metrov visokega nasipa. 15 voz je razbitih.
VELIKODUŠEN MILIJONAR.
Newyork. Milijonar Karletti je zapustil v dobrodelne namene vsoto 10 milijonov dolarjev.
Špecijaiiteta med kavinimi pilal@isii 1© kathreii’ierle^a
siadna Ita^a.
Kaihs-ainsf jeya so rcapravli» 1 U Hajžiiaigžega s-ari-a in Srna iFsršfo *233 i/e5ifeo iv.cg ai> EsopoSn! nešhsežUi-VOS8S, S sSavštim KaSR.-cinor-
Joviro	tìois! Ks'àSs-
reisopjova gSìtss i^aasgavo 2; ftaSQ fcsyfì»
Pristna sa ds-felwe toiretiii
s illk© iypnika
«fSjSgP
‘JIDIlIÌc
Bogastvo v Frankohrodu ob Meni.
Degnali so, da posedujejo prebivalci Fran-kobreda ob Meni več kot tri milijarde mark.
6 hiš, 5 gostiln. V Osjeku je v Paro-mlinski ulici 6 hiš, v katerih so štiri gostilne. Zdaj se pa namerava še peta ustanoviti, proti kateri so vložili ugovor.
Ženine dolžnosti nasproti možu, Američani spravijo marsikaj pred sodišče in ameriški sodniki se tudi lotijo marsikatere stvari, ki po naših pojmih pravzaprav ne spada pred sodišče. Zlasti velja to o razmerju med zakonci. Tako je te dni new-yorsko sodišče na zahtevo nekega trgovca obravnavalo o tem, koliko časa mora žena vsak dan posvetiti domu in možu. Trgovčeva žena je namreč skoro vedno bila z doma — bodisi na izprehodu s svojimi prijateljicami, bodisi na obisku ali kje drugje. Mož je skoro nikdar ni našel doma. Zato se je obrnil na sodišče — ne za ločitev zakona, to je v tožbi izrečno po-vdaril, marveč za to, da sodišče izreče svojo sodbo, ali mora biti žena čez dan doma ali ne. In sodišče je sodilo in razsodilo ta-ko-le: Vsaka žena mora od dvanajstih dnevnih ur najmanj sedem ur posvetiti svojemu možu; ves ta čas se mora brezpogojno nahajati na takem kraju, kjer jo mož vsak hip lahko najde; začasa obeda in večerje se mora pa brezpogojno nahajati doma. Mož je obvezan, da od šestih dnevnih ur — ostali čas je zaposlen v svojem poklicu — tri posvečuje svoji ženi, Ako so razmere take, da tudi žena opravlja kak pridobitni poklic, potem je dolžna, da posveti svoji družini ozir, možu vsaj pet ur na dan. Ako bi kaka žena ravnala drugače, je mož opravičen jo zapustiti, ne da bi se moral bati, da bi ga sodišče primoralo plačevati ji alimente.
Mlbln iemali
SiiičaveSj Koroško.
Tovarniška zaloga in raz-jioš 1 j ava nje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat-oije za večno luč, a la Guilon stenje, steklo, kadite, oglje za kadilnice itd.
2a abstinente:
raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna!
SSripavost je »ovrežnik navora, njegov prijatelj pa je
THYMOMEL
SCILLAE,
sredstvo, ki omehčuje, • ušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
SisMenica 2 K 20 vin.
P > pošti pr ti predala lu 2 K SO v 1 ste lenica, 7 K 3 steklenice, 20 K *0 steklen c. po-š Ija se f.-anko. Nc dajte si
usiliti potvorov!
Izdelovanje in glavna zalega v
5

Pozor na ime
izdelka!
#

M?'
c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA III.—203.

Pozor na varstveno znamko !
n	n
I mm ii uri
ig nanovo izšla kniitra:
(Slovenski Esile).
Priredil msgr. Valentin P o d g o r c.
Mehko vez. K 4'—-, za družnike K 3-—, po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5'40, za družnike K 4’—, po pošti 40 vinarjev več.
U	U


Mohor j ani!
Ob sprefenm dražbe-aalb knflg dariifSe po alesetšEiM »Slovenski Straži** ! 1 ———»


Diorja
draginja je vedno . večja, zaslužek pa s f majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na
Josip Batič, Ilirska Bistrica 23
(Kranjsko).
ij) Tliymol-mazilo s sidrom
s4*y Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah JAv'
-	Škatlja K -80.	'
LIMIMEMT S SIDROM eapsici compos.
Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40 in 2-—.
Železna albumina! tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K 1'40.
Dob va se skoro v voi! lekarnah ali naravnost v	(
Dr. Richterjev! lekarni ,Pri zirstam levu’
Praga I, El zahetica casta 5.

Kdor Išče.
s
«
it&f de
s’garno učinkujoče sredstvo pio1! revmaiizmu. protinu In ozeblinam
od zdravniških avtoritet
priporočeni
CONTRHEUMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih.	1 tuba 1 krono.
Izdelovanje in glavna zaloga
LEKMSil 0. Fim
c. in kr, tborni dobavitelj, Praga lii-203
Proti predplačilu:
K 1-50, pošilja se 1 tuba „ 5*—,	„	„ 5 tub
» ^ f	V	fJ ^ v
Iranko.
Pozor na ima Izdelka In izdelavatelja. Zaloge v lekarnah.
9 žili K:n Hls sv. Hilsiia v Celo«
je izšla knjiga:
S tov enska-tn s ttiški in nsmško-
slovenski
slovarček.
Sestasila dr 3. Škot, e. kr. vt. sv., tu Št, 3*. dboi, c. kr. prof.
Bena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2’50. Dobi se v vseh knjigarnah.
mmmm
smmm.
■esimimi
£éèm& slaoensho narodno trgoushD-obrtno padjedi:
Hotel Trabeslnger
II CeSSPCIIp	cestu it,
Podpisana voditeljica hotela Trabe« singer se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotela Trabeslnger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabeslnger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela
ffilnfilp issili.

Knjigoveznica Družbe sv. Mohorja v Celovcu
jH !|^ Delo trpežno in okusno.	Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26	Cene zmerne.
I
opremljena z naj no vej Šimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfine;še izpeljave.
Hranilno in posojilno društvo v Celo vcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
| 35-40 metrov ostankov K H 50 |
§ Vsfsri balkanska vojske se velika množina zajamčeno ^ pristnobarvne, pralno, brezhibne tkanion po zelo zni-g Žani ceni proda, h sissr: Kanafasi, močn oksiordi, fhneli d in cefhi za srajce, fiarhenti za b uzs in obleko za Cj otroke, midroiiski, šifnni, bea tkan na za perilo in za g balo, kfiseti, brisalks itd. — Os and so doigi 3—18 mo-a trcv. — Razpošilja se po povzetju.
I Tkalsiiea A us st H ss
a Giefifeiibel pri Novem Mestu na Metuii. a
j v
a (Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko.) a §	Naročite, in zadovoljni boste!	§
Zakaj . ne pazite
tradì sta sraale rane?

Slavna 40 iet tisočkrat prs-B„,r izkušeno in potrjeno anti-sepskg
Prali iisiig mia
varuje pred onečiščBnjeiT!, vnstjam ran, iaj a bolečina, pespsšuje es-ijenja in ja s svojim mnogaslran-skim učinkom tudi »ot cmebčujočo mazilo, ki visčo, v vsaki hiši nsizoglino.
l škatlji^a *70 v., po po^ti proti predplačilu se za K 3 16 pošljejo 4 škatljice, za K 7*— 10 škailjic franko na vse postale Avs’ro-Ogrske.
Glavna K	c. k.dvorni
/aloga d figlisi iSLi%9 d .davitelj, lekarna «pri črnem orlu"
v Pragi 111.-203, vogei Narodove ui.
Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.
S?.
POZOR !
m:/s’ Vsi deli zavoja so opremljeni z -^aj varstveno znaniko pa-
Em Iren
Uli-
vam pia-	ne «»Ostratii brez hu-
«am «emoj SS3, ; !	ledin Va ib barjih
uničevalec ^	očes,bradavic,trde
korenin	BS&faadHiSsS kože v treh flneh.
Cena lončku zjaminjuč m pisuiom 1 K. Keias:iy, Kaachau (Kas.^a), I., poSrni predal (12 829i Oev-, o.
McJ.s2ks«>ferjev
nasJedisiK
Eierm
WaiflUacber
£e!wgc9
Btirggaosa 12
se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in po*re-brijo. — Na željo ceniki na vpogled.
Paramenti !
C3
»- — SS. =
il
» « S £ ~ « 00 ^3
m r*j
II
GS W C "" &
g)S
CO X2 C3
Mm abliHa UITZÌ»
opremi, dobro blago m poceni. Plašči za Cerkvenika šn minisirante, o via! ni plaščki in štole zelo ceno. v različnih oblikah od 1 K t$!#i(Mi8#.S naprej. — Komplet z ovrat-nim trakom od K 2-— do K 2-80, kakršen je izdelek.
v vsakršni obsežnosti po K 3-80, Hlf 8ll K 4--, K 4-80.
Rožaste svetilke za večno Inč za paten-tovani stenj.
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec
oddelka za paramenie. knjigarne in irgovine
Jožetovega društva v Celovca.
*2
<
= 5^
D3
t S
SW '»
< < ra S
1
«f
Kopajte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „ffiirn“!
0 D D D 0 D D 0 D 0 n n
je nanovo izšla knjiga:
! premišlpii ii MM.
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
0 Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike 0 K 4'40, po pošti franko KI' več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6'80, po pošti franko KI'— več.
g -CJi	zzi	i	i ?—i v—;«—i
ms
Glavna, zaioga v ur.jvuu. rioni i.v Pianna, Jos. Kosteinscheg, Franc Appe, Antonitsch & Karibauer, Tom. Scholiesnig; v Borovljah: Josip Renko.
KakOFšna nuojifev
taka žetev!
'ilr
tern^^iVlarl
Thomasofa moka
izvrstno in ceno fosforovokisio gnoj ivo
sa psnalatlMtóg setoe.
Visoki pridelki!
Thomasova moka „Zvezdna znamka11 zajamčeno čisto in polnovredno blago, se razpošilja v plombiranih vrečah z označbo vsebine in varstveno znamko.
Dobiva se v vseh po lepakih „Zvezdne znamke1* označenih prodajalnah ali pa v
Tovarnah Thomasovih fosfatov
SternlF^iVSarke
(Vpisana varstvena znamka.)
Sigurni uspeh!
mmm
Oe. 3C0. I.
Svarimo pred manjvrednimi izdelki.
Berolin W. 35.
Somišljenik ! Zaiitevajte v gostiinali računske listke »Sioveiiske Straže15! Maročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.
i GREGOR GRABER |
U	cerkveni slikarski mojster	U
p v šlebuu pri Beljaku, pošta Malošče Q Q se priporoča častiti duhovščini za vsa v to n stroko spadajoča dela.
lajhiijše kranjske klobase
komad po 20 in 40 vin., razpošil jam po povzetju od 10 kron naprej. Pri večjem naročilu nekaj., popusta. Josip Primc, gostilničar in izdelovateij klobas, Selo št.23 pri Ljubljani.
Podružnica LJubilansk© icreditne barke ¥ Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000’—.
4O|0
od dneva vlogo da dneva vzdiga Rentni davek piada OanRa sama.
Kolodvorska cesta 27, ? lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti karmi izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Cent ala v Ljubljani. Fodrnžnics v Spijeta, Tr tu, Sarajeva, Gorici, Calju in e spos tnra v Gradežc.
tarns ?iogB v tcloceia raconii obrestujejo se:
prilli 38 liirai oj oilpareiii po $ jo
proii so ilrevGi Rij el oPpovoii po » \i lo
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.