Najvcfji »iereoski
V Zdruittoik (Lrisrah
Velja zm ne Leto - • • Za po) iett • • * • • Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
Lisfislcrr^hskihidelaycev y Ameriki
r'".......
■ The largest Slovenian Daily j
a Utond every daj except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
tmUOrOK: COKTULHDT 2876	Vntcrid Second Glaaa Ms	•tur, September 2L 1903, a* the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: OORTLANDT 287«
KO. 213. — ŠTEV 213.		NEW tTOBK, SATURDAY, 8EPT EMBER 11, 1926. — SOBOTA, 11. SEPTEMBRA 1926.	VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
POULIČNI BOJI V ATENAH
Poulični boji so sledili vstaji Pang&losove straže. — Ljudska množica je divjala .po cestah, napadala vojake ter se polastila vojaških tankov.—Smrtne nesreče so baje številne. — Ljudska množica je hotela linčati polkovnika.
LONDON, Anglija, 10. septembra. — V neki Reuterjevi brzojavki iz Aten se glasi, da je oborožena ljudska množica napadla centralni brzojavni urad in se spopadla z vojaško stražo, ko je poveljnik je bil ranjen. Domnevajo, da je bilo ubitih na cestah večje število ljudi.
Ljudske množice so napadale vojake ter se polastile večjega števila tankov.
LONDON, Anglija, ! 0. septembra. — Novice o nadaljni vstaji v Atenah so vsebovane v brzojavki Daily Mail poročevalca v Atenah. Brzojavka te glasi:
—r Republikanska straža pod poveljstvom polkovnikov Zervasa in Dertilisa se je uprla včeraj zjutraj, zasedla izročne griče Aten ter zahtevala takojšnjo resignacijo sedanjega kabineta, kateremu načeluje general Kondilis. Vlada je poslala ultimatum ter ukazala straži, naj se razide.
Služba pouličnih železnic je bila deloma prekinjena.
Tako Zervas kot Dertilis sta bila prej pristaša Pangalosa, predsednika republike, ki je bil aretiran dne 23. avgusta, en dan pozneje, ko je skušal pobegniti na bojni ladji.
Pozneje sta oba polkovnika podpirala generala Kondilisa.
Stališče mornarice, zračnih sil in provincijalnih straž ni še znano.
Ko je potekel čas, omenjen v ultimatu, je bilo čuti artilerijsko streljanje.
ATENE, Grška, 10. septembra. — Resni boji s številnimi izgubami, so se završili na robovih mesta med rednimi četami ter dvema zboroma republikanske straže, ki sta podpirala generala Pangalosa, strmoglavljenega diktatorja.
Ti zbori, katere je ustanovil Pangalos, da zavaruje svoje diktatorstvo, so dobili ukaz, naj se raz-idejo. Polkovnika Zervas in Dertilis se pa nista hotela pokoriti ter sta se umaknila s tremi oklop-nimi karami na zunanji rob mesta.
Vlada je poslala častnike, da zahtevajo predajo pred enajsto uro zjutraj, a vstaši so ignorirali ultimatum ter pričeli prodirati, da se polaste mesta.
Vladne čete so zavzele pozicije za utrjenimi barikadami na cestah ter otvorile ogenj na napredujoče vstaše.
Pričelo se je močno streljanje z obeh strani. Vladni aeroplani so se pridružili ter obstreljevali vstaše. Krog ene ure popoldne so razobesili vstaši, ki so spoznali, da ne morejo zmagati, belo zastavo.
Oba zbora, broječa kakih I 000 častnikov in mož, sta se udala. Polkovnika Zervas in Dertilis sta bila aretirana. Sklenjeno je bilo prevesti oba proti večeru v Salamis arzenal, ker se je bilo bati, da bosta oba linčana.
Listi cenijo izgube vstašev na petdeset ubitih in se večje število ranjenih.
Resen razkol i, med boljše viki.
V boljše viških vrstah se je pojavila opozicija« ker nočejo kmetjee prodajati svojih pridelkov. Nov program je nujno potreben. — Sovjetski načelniki morajo kma-1 u rešiti poljedelske probleme.
Važna odkritja norveških učenjakov.
Norveški učenjaki so izkopali okostnjake, k i datirajo v čase pred Homerjem. — V grobu v bližini Dendra so našli ' preostanke "kralja, kraljice in princesinje."
Francoz porazil Nemca v plavanju.
Francoz Michle je dosegel nov rekord v pre-plavanju Angleškeg a kanala. — Rabil je le enajst ur in sest minut.
PROBLEM RENSKE OKUPACIJE
Pariz se sedaj v glavnem zanima za rensko okupacijo. — Nacijonalisti so še vedno za okupacijo kot najboljše zavarovanje Francije, a general Percin je proti nji. — Sedanja nemška armada je iz borno izvežbana. — Francija mora skrbeti za obrambo svojih meja.
BERLIN. Nemčija, 10. septembra. — Ena najbolj zanimivih stvari jjlede "opozicijske" skupine v ruski komunistični stranki je dejstvo, <la ta opozicija sploh obstaja.
V vsaki zvezi morajo biti diference ter celo nasprotja v mnenju. Tudi komunisti ne predstavljajo.v tem nikake izjeme.
Celo v dneh izgnanstva, ko je bila ta stranka majhna skupina fantikov, so jo držala skupaj v vcčji meri zasledovanja in zaničevanja kot pa stroga notranja disciplina. Pozneje, pod avtoritativnim vodstvom Lenina, so postale razprave v stranki pogosto trpke, a komunisti so se popravici lahko postavljali, da ni bila njih strankarska enotnost nikdar zlomljena in da je vsak član verno izvrševal svoje dolžnosti, kakorhi-*tro se je večina odločila za kako akcijo.
Danes pa je stvar drugačna. Poražena manjšina je odporna, dočim jc zmagovita večina tako prepričana, da ne bodo člani manjšine sodelovali ali tako negotova, da bodo sodelovali, da jih je pričela odstavi jati z uplivnih mest, ne da bi se poslužila skrajnega koraka ter jih izgnala iz stranke, kar bi bila logična kazen za vstaško obnašanje.
55 drugimi besedami rečeno, pojavila se je resnična opozicija v komunistični stranki, in admini stracija priznava njen obstoj.
Kaj pa je vzrok tega novega! dejstva ?
Komunistična stranka je ustvarila potom svojega kompromisa s kapitalističnimi metodami in s tem, da je dovolila privatni kapitalizem. neke vrste red iz ekonomskega kaosa. Uravnala je proračun. Stabilizirala valuto ter napravila življenje pretežne večine prebivalstva v deželi prav gotovo tako znosno, če ne boljše kot pa je bilo pred vojno.
Nevarnost, katero opazijo ino-zemei mogoče boljše kot pa komunisti sami. pa prihaja s strani kakih 130 ali 140 milijonov kmetov, ki se nočejo ločiti od svojih pridelkov razven za nagrado, katero smatrajo sami za primerno.
PARIZ, Francija, 1 0. septembra. — Pripust Nemčije v Ligo narodov je takoj povzročil razpravo glede stališča, katero bi morala zavzeti franco-
LONDON, Anglija, 10. septem bra. — Nadaljna luč je padla na | izvor starodavne Grške vsled bo-j gatili zakladov, katere ho našli v! neki uljnakS podobni grobnici v bližini Dendra. Grobišče je zašle-, dila švedska arheološka ekspetli-' cija, kateri sta načelovala profe-' sir Pershon iz Upsale in dr. Fro-din.
Poznavalci grške zgodovine soglašajo, da so bila razkritja te ek-spedicije najbolj važna izza leta 1889, ko so našli zlate pokale v Vaphio.
Vas Dendra leži ob vznožju akropole, na kateri stoje razvaline homerske trdnjave Midea, ki je predstavljala s trdnjavama Mi-cene in Tirins slavno trojico mi-censkih gradov v Argolis.
Razkritje, objavljeno danes, sega nazaj do približno 1350 pred Kristom. v predhomersko aH brončno dobo.
Midea je šest milj severno od Xaupulia ter straži prelaz., ki vodi preko gora v Argivsko dolino. Jf>roti Korintu.
Grobnica slična uljnaku. vsebuje štiri prostore, kojih dva sta o-stala nedotaknjena. V enem prostoru sta ležala okostnjaka moškega in ženske. Obdana sta bila od premetov, katere so položili tjakaj sorodniki pred tri tisoč leti. Ležala sta na posteljah iz ilovice.
Od glave do nog je bil "kralj" pokrit z zlatimi in srebrnimi predmeti.
LODON, Anglija, 10. septembra. — Francoz George Michel je
preplaval danes Angleški kanal - ^-------------------— ...____* * U11LU-
Od rta Griz Nez v Anglijo v enaj-|ska vlada z ozirom na vzdržan je okupacijskih čet
T<ztrn^:l:;:rh-s temiob Rfnu- D°st'bo *eveda odvisno od zahtev-
Starejši rekord dvanajstih ur in tere stavlla Nemčija, in od načina, kako bo z 4.3 minut je dosegel dne 30. avgu- Umaknitvijo Čet.
sta Ernest Vierkoetter, nemški Ce bi hoteli izsiliti ZadeVO, bi Se pojavilo OStrO
plavam. Pred njim je preplavala	______-	i •	"i-r-i
kanal ameriška plavalka Gertrnda j ^PrOtOVanje napram VSakl modifikaciji pogojev
Ederle v štirinajstih nrah in 31 j mirovne pogodbe, kajti niti logika položaja, nili
minutah. Edina nadaljna plaval-, duh Locarna nista dosedaj še dovolj prepričala
ka ki je mogla premagati kanal francoskih nacijonalistov, da ni armada ob Renu
v tekoeem letn. Amerikanka Mrs.l -i i-v	.	. .	... T T	__
Mille Gade Corson, ie znvršila najboljše varstvo proti invaziji. Ugotovilo Brian-—.....~ • - da, da bo Ren od zanaprej mednarodna reka, tekoča med demilitariziranimi bregovi, pod kontrolo Lige, ni bilo še popolnoma sprejeto.
Tako pravi naprimer Temps, da se ne sme dovoliti, da bi navzočnost Nemčije v Ženevi na ta ali oni način vplivala na varnostne klavzule ver-saillske mirovne pogodbe. Prostovoljni sprejem renske nevtralnosti od strani .Nemčije ne nudi nobenega tako močnega jamstva, ki bi dovoljevalo umaknitev.
V Liberte pravi Jacques Bainville, ki se zavzema za nadaljno okupacijo, da pomenjajo ugotovila zunanjega ministra pripravljanje javnega mne-Prvi Francoz, ki je sedaj pre- a na pospešeno iZpraznenje, ki naj bi se pričelo
aval kanal, je veliaknske rasti .. , . .	, „ , ,	. „__J	r
plavanje v 15 nrah in 28 minutah.
Ivo je Michel ve era j zvečer odplaval, mu je hilo morje zelo naklonjeno in imel je lahko plavanje tekom cele poti. z i/.yrao zadnjih dveh milj, ko je pričel postajati veter močnejši. Pri od plavanju je imel pod seboj lahko oseko, ki ga je odnesla dalee ven v morje.
Georges Michel, ki je prinesel Franciji splošno zaželjeno čast svetovnega rekorda za plavanje preko kanala, je že več kot enkrat vprizoril poskus, da preplava kanal, a vsaki pot brez uspeha.
General Gajda voditelj fašistov.
Češki fašisti pozdravljajo generala Cajdo kot svojega voditelja,—Časopisje, z izjemo socialističnega, napada Ma-saryka.
Dl'XAJ. Avstrija. 10. septem-• bra. — Soglasno s poročili iz Pra-jge. se bo morala čelioslovaška via-
Treba si ie tudi zapomniti, da je da V kratk™	I**«ti * »kraj-
no težavnim položajem.
poljedelska produkcija jedro sovjetskega ekonomskega sistema.
Kmečki problem je treba rešiti na kak način in sicer kmalu.
Nemško časopisje in Liga narodov.
Nemško časopisje j e skrajno mlačno sprejelo novico, da je bila Nemčija prapuščena v Ligo. — Se vedno imamo policista v hiši, — pravi Boerten Zeitimg.
ŽK.VRVA, Švica, 9. septembra. Sedaj. ko je bila Nemčija sprejeta v I iigo proč (»kujejo tukaj prihoda delegatov i* Nemčije, da xavzamejo svoja mesta v organi-fcaeiji.
StaliSče Španske daje še ved-
1
no povod velikim zmedam. Iz Ma-., Spalna bolezen na
Japonskem.
drida ni prišlo še nobeno sporočilo o izstopu Španske iz Lige.
Poročila iz Berlina kažejo, da TOKIO. Japonska. 10. septem-ni vzbudil sprejem Nemčije v Li- bra. — Ministrstvo za notranje go narodov v nemškem časopisju zadeve je sporočilo včeraj dvesto nobenega posebnega navdušenja, slučajev spalne bolezni izza 28. Večina listov dvomi, da bo to kaj avgusta in 61 smrtnih slučajev ra-izboljšalo položaj Nemčije. "Boer- di iste bolezni, senzcitung" pravi, da je stopila! Vsi bolniki so bili izolirani. Nemčija v krog kot neslaven ude- Vladni izvedenci preiskujejo bo-leženec, v kojega hiši je še vedno Jezen.
P°1,cist-	| Bolezen se je prvikrat pojavi-
Ijist dostavlja, da ni mirno so- la na Japonskem pred tremi leti, delovanje mogoče, dokler bo trpe- j ko ji je podleglo kakih dvajset la Nemčija sramote versaillske' ljudi, mirovne pogodbe.
plaval kanal, je veliaknske rasti ter je med vsemi kanalskimi kandidati le nekoliko manjši kot Egipčan Tšak Ilelmv, ki ni mogel dosedaj še preplavati kanala.
Michel je že od leta 1H22 naprej vsako sezijo skušal preplavati kanal, a zaman. Zadnji poskus pred današnjim je vprizoril dne 4. septembra, a radi slabega vremena je moral ta poskus opustiti že po preteku ene ure.
Dne 1. septembra je izdal poziv na vse premagalce kanala, posebno na Mrs. Corson, naj nastopijo proti njemu v njegovi lastni domači reki Seine.
_ Najti je štirideset, šestdeset
ali sto kilometerske razdalje v Seini. ki morajo zadostiti najbolj razvajeni okus. — je izjavil.
Profesor Chandler umrl.
BOSTON, Mass.,. 10. septembra. V North Haven, Me., je umrl včeraj profesor FraneLs Chandler, ki je stal preje na čelu departmen-tov za arhitekturo v Massachusetts tehnološkem zavodu. Dosegel je starost 82 let. ?
Pred par tedni je bil odstavljen kot načelnik generalnega štaba Rudolf Ga jda. baje radi špijonaže v interesu Rusije proti Franciji.
V pondeljek je izjavil predsednik Masarvk v pogovoru z zastopnikom "Prager Tageblatta'. da so fašisti izmeček prebivalstva in da [ki izmišljajo vsakovrstne politične pravljice. Rekel je tudi. da imajo nemške manjšine pravico in dolžnost udeleževati se vlade.
Te izjave so vzbudile veliko o-gorčenje v fašistovskih in naeijo-nalističnih krogih Cehoslova !ke. Z izjemo soeijalističnih listov je pričelo češko časopisje z ostrimi napadi na predsednika: oblasti so vsled tega zaplenile dotične izdaje listov.
Istočasno z napadi v časopisju je objavila agrarska stranka manifest. v katerem priporoča svo-
prihodnje leto ter končalo leta 1 935.
Povsem drugačne naziranje glede vrednosti po-renske armade razkriva veteranski general Percin v Ere Nouvelle. Pravi, da bi se ne mogla armada upirati napadu nove nemške armade, katero je označil kot "najboljšo na svetu".
— Naših 50,000 vojakov bi lahko potisnili na stran kot slamnato bilko. Umikanje iz Porenske bi pomenjalo največjo nesrečo.
Iz tega razloga, pravi general, bi bilo treba popolnoma opustiti Porensko. Armada naj se reorganizira za obrambo v notranjosti meja.
<e nastopil v uniformi, kot voditelja fašistov in kot moža. ki bo kmalu zopet zavzel svoje prejšnje. japonski in angleški parniki no-
Ameriški vojaki ranjeni od Kitajcev.
ŠANGHAJ, Kitajska. 10. septembra. — V neki brzojavki, ki je dospela iz Hankova semkaj, se g,lasi. da je zašel ameriški torped-ni rušilec '.Stewart', ki jc dospel v petek v Hankov, petdeset milj po reki Jangtše navzgor, v ogenj strojih pušk: Dostavlja se, da sta bila ranjena dva ameriška vojaka.
V nekem drugem poročilu iz Hankova se glasi, da streljajo vojaki kantonske armade na vsak inozemski par n i k. ki pride v pristanišče ali j»a zapusti. Številni
Sedanja bolezen nastopa precej "Allgemeine Dentsche Zeitung". ostro. Žrtve so umrle par dni po- jim pristašem, naj bodo priprav izjavlja, da lli nobenega vzroka [tem. ko so padle v spanju podob- Ijeni na resne razvoje v bližnji bo več, da ostanejo v Nemčiji okupa-|no stanje. V veoini slncajev ? cijske čete in da mora staviti.bile žrtve stare več kot petdes< Nemčija tozadevno zabtevq.	let.
dočnosti
Na nekem javnem zborovanju so pozdravili generala Gajdo. ki
mesto.
sijo znake tega streljanja.
Nameravan atentat n a prejsnega švicarskega predsednika.
ŽENEVA, .Švica, 10. septembra. Danes so aretirali tukaj nekega Ku.sa .pod obdolžbo, da je za počel zaroto, koje namen je bil vpri-zoriti atentat na dr. Giuseppe -Motto, prejšnjega predsednika švicarske republike. Glasi se. da se je hotel Rus osvetiti za umor. izvršen na Vorovskijem. Vorov-ski jc padel tekom lausannskr konference leta 1,923. ko se je mudil v Lausanne kot zastopnik sovjetske republike. Švicar Maurice Conradi. je bil aretiran in procesiran kmalu nato. a jc bil o-proščen od porote.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno i©, ako boate vpofitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. .	600 ____	$ 9.45	Lir ...	... 100 ____	. $ 4.25
Din. ..	.. 1.000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	. $ 8.20
Din. .	.. 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	. . $12.00
Din. .	.. 5,000 ....	% 92.00	Lir ...	... 500 ....	.. $19.50
Din. .	.. 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $38.00
Za poSilJatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Dvatiaoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust
Nakazila pa brxaja ta strafike |L—.
Izvrftajeaao v
imam %m
Posebni podatki.
Pristojbina ca izplačila anterUbih dolar.
Jcr ▼ Jugoslaviji in Italiji maša kakor Bledi :za $25. aU Btanji znesek 75 centov; od $25. naprej d« $34*. p« 3 cente
Za veila svot* pa pi»
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt Street	raone; oobtlandt «87	New York, M*
■'	.... '"t. i- -s.i v.. ■■


• &

GLAS XARQJDrA, 11. SEP. 1926
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank 8akser, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of buaineaB of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za eelo leto velja tut ta Ameriko
»* Kanado..................%6.00
Za pol leta________________$3.00
SSa Settl let*.....................$1.50
Za New York ta celo leto $7.00
Za pol leta___________$3.50
Za inozemstvo na celo leto ~~$7.00 Za pol leta ___________________$3.50
Jugoslovanska kraljica ne bo nikdar čutila z Jugo-; slovani. Zato, ker ne more. Ker ji je jugoslovanska duša baš tako tuja, kot je tuja romunsko-nemška duša jugoslovanski.
Ko smo videli sliko in prečitali vrstice pod njo, smo se nehote spominili cesarja Franca Jožefa.
Ko je bila pri njem nekoč neka hrvaška delegacija 'ali nekaj podobnega), je cesar nemški odgovarjal, nazadnje je pa izrazil svoje "navdušenje" z dvema besedama:
"Brafo, Horvati!"
Nekateri hrvatski listi ga niso mogli prelivaliti, kz,-ko ljubi Hrvate in kako krasno hrvaščino tovori.
Subscription Yearly $6.00. Advert isement on Agreement.
'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Jugoslavia irredenta.
Nemška delegacija v Ligi narodov.
Nemški zunanji minister je rekel, da se je dvignil zastor k novi predstavi. — Prisrčni sprejem nemške delegacije v zbornici Lige.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poftiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ________najdemo naslovnika.	_
"G LAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876-
Brez sovražnikov
fašizem ne more živeti. Miličniki v Puli so imeli veliko parado in irovoril jim je konzul Morpantini. izvajajoč, <la morajo miličniki strnili svoje vrste, kajti doslej še niso oslabljeni vsi sovražniki fašizma. Komunisti so falirali, toda vstali so drugi sovražniki Prve se je dajalo pobijati z lojalnim o-rožjem, novi sovražniki socijalni demokratje-framasoni pa se bojujejo v temi zahrbtno, nelojalno. Vsi miličniki se morajo poglobiti v svojo akcijo. Miličnik Mozzatto Menda je že stara ameriška navada, da vsako leto je odgovoril, da so miličniki pri-
doloČijo, katera je najlepša Amerikanka.	[pravljenj na vsak poziv
KATERA JE NAJLEPŠA?
Tista, ki jo izberejo, uživa vse leto vsepovsod velik
m	,	. „	, lr.	.	i O prikritem delovaniu slovenski!.
sloves ter nosi rasten naslov "Miss America \	| agitatorjev po'Krasu
Mesta in države tekmujejo med seboj, kateri bo po- j piSe "Ti popolo di Trieste". Huj-
! rkaei hodijo okoli in nagovarjajo kmete, da naj se npro podešta-toin; ako kaj storijo in bodo kaz novani, bo .sledilo kaj izrednega, celo katastrofalnega. Fašistovsko plašilo se krepra nato zlasti s komunističnim 'Delom* in pravi, da so komunisti s svojim neizrečnim dr. Tumo ob času avstrijske kata strofe kazali očitno svoje imperi-
deljena ta nemala cast.
Ponavadi se v glavnem mestu vsake države zberejo lepotice iz vseh krajev. Tam posebna komisija umetnikov določi najlepšo.
Nato se ta cvet lepote iz vseh oseminštiridesetih držav zbere meseca septembra v znanem ameriškem kopališču — Atlantic City.
Iz vseh krajev dežele privro radovedneži, gledališki
in kinematografski ravnatelji, fotografi in časnikarski »Jaifetičnc nade, hoteč Trst z Ju
lijsko Krajino priključiti I: »Tu sovi a vi j i.
"Ili Popolo di Trieste" se končno vzravna in piše, da je realnosl močnejša od retoričnih sofizmov Nil i slepci med Slovenci si nc
poročevalci, ki opazujejo parado osemmštirideseiih lepotic. Vrše se debate in prerekanja, padajo dokazi in protidokazi — končno se pa ocenjevale! (slikarji, kiparji, estetiki, zdravnik itd.) vendarle odločijo za eno, — najlepšo in najpopolnejšo.
Zvečer se vrši veliko slavje — in kronana je z zlato krono "Miss America".
Temu slede debate po časopisju; nekateri dokazujejo, da kronana devojka ni zaslužila odlikovanja, da je bila ta ali ona dosti lepša, da so bili ocenjevalci krivogledi — kratkomalo — prepirajo se tekom vsega leta — do prihodnje parade v Atlantic City.
Ni jim zameriti, kajti lepota je v splošnem podvržena subjektivnim, to se pravi, osebnim nazorom. Kar je enemu lepo, drugemu ne prija, čemur se eden divi, ni drugemu povšeči.
V enem oziru je pa o lepoti že od pamtiveka uveljavljen isti nazor in bo menda veljaven do konca sveta.
Vsi slikarji, vsi kiparji, vsi estetiki in umetniki naj vprašajo otroka, kateri se je komaj začel zavedati: — "Povej nam, katera ženska je najlepšaVJ In vsak otrok bo odvrnil s polnim prepričanjem in blestečih se oči: — "Moja mati je najlepša!"
znjenega mesa 44,625 kvintalov. Tržačani so mesojedci. Čudno pa je, da se razmeroma malo rib pov-'žije v Trstu, lani samo vsega skupaj 23,fi8:"5 kvintalov. Iiibja industrija v Trstu je še prvotna in tre-i ba izpopolniti potrebščino še iz( inozemstva! Kave in surojyatov sej je povžilo 8 milijonov kvintalov. j Navedeni podatki so iz užitnega urada. Pravi konsum je najbrže še večji. Trst veliko pije in veliko jc.
Dva nasilna brata.
V gostilno K. rkmarja v ulici Rigutti v Trstu sta prišla v nedeljo zvečer brata Anton in Albin Ktemberger. mlada fanta, znane nasilneža. Vsedla sta se moško in zahtevala od <?odea s harmoniko, da jima kaj zaigra. Krčmar te»rr. ni dopustil in je potem godca naprosil naj odide. To se je zgo dilo. Nato pa sta začela brat?: Štemberger izzivati drupe goste Poskočila sta kvišku in začela razbijati. f I ost je so bežali, Ukmar je poiskal revolver, izbila sta mu revolver in nato pretepla fiS-letne;ra rkmarja. Potem sta razbila žarnice. porezala električne žiee in odprla pipe pri sodih. Divjaka sta odšla in zunaj naletela na orožnika Lanzilotta, katerega je Anton Stemberjrer zabodel z nožem v hrbet in trebuh, potem je planil na pasanta delavca Bnsana ter ranil pr< dstavljajo več drupe realnosti njega in še nekega druprega človeka. Vse tri ranjence so prenesli takoj v mestno bolnico.
v deželi nego le ono, ki je bila določena z ognjem ob Piavi in pri Vittorio Venetu . . .
Vest o tistem prikritem delovanju je fašistovska izmišljotina. Vendar pa. kako je to. da fašist ovsko plašilo, zroč na obmejno pokrajino, neprestano kliče na pomoč Piavo in Vittorio Veneto!
Koliko popijejo in pojedo v Trstu.
Lani je bilo v Trst uvoženega
"Študirajmo v Italiji!"
"Edinost' kliče tako in pravi, da so se dijaške organizacije, listi in posamezniki že pred štirimi leti postavili na stališče, da naj se slovenska mladina šola v Italrji. Raz-lopi so pmotni in načelni. V Jugoslaviji je vse dražje. Načelno je 'Edinost' za to, da naj ostane slo-vina 219,217 hI., buteljk je bilo venska učeča mladina v domačih 140,853. Če je stal liter vina 3.50 krajih, kjer naj deli usodo svoje-'lir, se je plačalo za 22,062,525 li- pa rodu in ostane sestaven del trov popitepa vina 77,218.747 lir. vsepa slovenskepa bistva, vodnik Piva so popili 2.800,000 litrov po t in pomočnik ljudstva A lire. kar da svoto 11.200.000.
ŽENEVA, Švica. 10. septembra. — Danes zjutraj se je pričelo prvo zborovanje J>ige narodov.' na katerem je bila zastopana tu-' di nemška • delepaeija. Spomina' vredni dopodek je napolnil do skrajnosti zpodovinsko reforma-' cijsko dvorano in vsi navzoči so bili polni pričakovanja. Nemške delepate so njih tovariši prisrčno pozdravili in vsakdo jim je liotel | stisniti roko. Zaposleni so bili se vedno s tem, ko je otvoril pred-' sednik Ninčič zborovanje.
Pro pram, dneva se je pričel s poročilom senjor Apucco s Kube.; da so poveril ne listine nemških i del pa tov v redu, nakar so bili1 sprejeti formalno kot člani.
Ko je stopil francoski zunanji minister Briand na govorniško
j
tribuno, da pozdravi nemške dele-, jate, se je dvignil vihar odobra- j vanja. ki je trajal več minut. Izjavil je. da je bil storjen resničen • in važen korak k uveljavijenju ; novepa mednarodnepa soglasja ter ^ dostavil:
— Današnji dan stoji v znamo- J nju miru. Posebno za Nemčijo in s;°v. i Francijo. Danes je bilo doseženo mod nami. — nobene vojne več. nobene želje po brutalnih, krvavih rešitvah. Proč s strojnimi puškami. topovi in puškami. Ca s razumevanja in miroljubne uravnave je prišel.
Francoski državnik je bil na višku svoje silne povorniške zmožnosti in njepov povor je bil več-
generacije otrok se bile uspešno vzre-jene s to čudovito hrano za otroke
EAGLE MRAND
CONDENSED MILK.

t«ia cupo-nnm dobile za*tonj „cn a v t w 1 i ?a v ma-ternem jeziku 'kako hraniti in skrbeti zas<o in otroka. Izrežlte ga. In pošljite ; imenom in naslovom. The UORDEN COMPANY Borden Bldp:., New York •
Raznoterosti.
Dva Pražana oropala nemški cirkus.
Potujoči cirkus komereijskepa vvelnika <Jlcieha i/. Kocina je bil krat prekinjen od živahnega odo-' na potovanju skozi srednjo Xem-bravanja.	čijo oropan. Po cirkuških pred-
— Nemčija in Francija. — je rekel. — sta v preteklosti želi slavo na bojnem polju, a bosta iska
stavah v Asehleislcben-u je bil cirkus naložen na vlak. Ob prihodu v Xeuliansen pa se je izkaza-
li sedaj uspehov na drupih poljih.!10' da ^	iz blagajne mno-
go denarja in drupih drasroccnn-
JUGOSLOVANSKA KRALJICA V SLOVENSKI NARODNI NOSI
V Ljubljani izhaja dnevnik, ki ima vsak teden prilogo — osem malih strani slik — iz svetovne politike in slik o domačih dogodkih.
Zadnjič je bila na prvi strani priloge slika jugoslovanske kraljice, oblečene v slovensko narodno nošo.
Pod sliko je napisano sledeče:
Naša kraljica Marija v slovenski narodni noši. Umestno je poudariti, da je morda sedanja naša kraljica prva vladarica, ki se je kdaj oblekla v našo prekrasno slovensko narodno nošo, kar smatra naš slovenski narod za posebno počaščen je.
Naši ljudje bo res čudni. Take sklepe delajo, da niso za nikamor.
Zakaj je oblekla jugoslovanska kraljica slovensko narodno nošo? Lk ljubezni do Slovencev? Iz spoštovanja do nečesa, kar je izrazito naše? Nikar ne norite, bratje onkraj morja!
Zato jo je oblekla, ker je slovenska narodna noša nekaj lep&ga in ker se zdi kraljici, da je brhka v nji.
Ej» <Se bi ji noša ne pristojala, bi je nikdar ne oblekla. Celo pristna Slovenka je ne obleee, ako izgleda v i|ji kot
Žpanja in likerjev se je zlilo po tržaških prlih nad 3o0,000 litrov po zelo različnih cenah. Vina se je popilo lani v primeri s prejšnjim letom za 92fK700 litrov več, konsum piva je ostal enak. Volov in krav so lani pojedli Tržačani 60.250 kvintalov, telet 30.470 kvintalov .prešičjepa mesa 28.000
Spominska plošča Mussoliniju v Jamljah.
Nasproti kot H4 pri Jamljah na Krasu je bil ranjen bersaljer Benito Mussolini. Občani so napravili spominsko ploščo z epigra-fom. ki navaja njepovo iine. Mussolini je izvedel za to in želel, da naj se plaši epipraf: Tukaj so
i —•> " <------ . . . ..
kvintalov, konjskega 4361. ovac. J stali in umrli mnogi sinovi Italije.
kozličev itd. 43565 kvintalov zmr- Ustreglo se mu je takoj.
I
Po
4%
obresti
za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Naše mesečno obr est o van je je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti.
Frank Sakser State Bank
82 Corfkndt Street	New York, WT. Y.
Usmrčenje mladega morilca.
PARIZ, Praneija. 7. septembra. Poročilo o brezuspešnem poskusil nekepa n^ivvorškepa odvetnika. da najde bivališče eneira prejšnjih porotnikov ter dobi njepov podpis za prošnjo, ki bi izposlo-valn pomilošeenje človeka, obso-jenepa na smrt. je prišlo včeraj na dan, ko je dospel semkaj Simon Pond v iz Xe\r Yorka. ki se nahaja na povratnem potovanju v Združene države.
P on d v je bil eden porotnikov v rlueaju 10-letnega niorilea -Tolin Garpuila. ki je izvršil umor pri nekem roparskem napadu. Porota je spoznala Garpuilo krivim, a !ra priporočila milosti sodnika. Kljub temu pa je bil mladi morilec 21. januarja obsojen na smrt. Zapovornik Oarpuile jn napravil prošnjo za izpremenitev smrtne obsodbe v dosmrtno ječo ter na-I šel enajst porotnikov, ki so prošnjo podpisali. Xi pa bilo mopoče najti Bondvja.
Pozneje se je izvedelo, da potu je ]»o Evropi in poslali so mu kabelsko brzojavko, katero naj bi ran dostavila ameriška apentura v "Lucern.
Datum usmrČenja mladepa mo-pa je bil medtem določen na J 2fi. avfnista. Pondv je dobil brzojavko dne 21. avpusta, a prepoz-; no, da bi poslal svoj podpis v New York. Brzojavil pa je poverner-ju Smithu, da se iz vsepa srca pridružuje prošnji ostalih porotnikov. Dovoljen pa je bil že zadnji odlop in Garpuela je moral dne avpusta umreti v električnem stolu.
Bajka (pa je verjetna, skoro resnična).
V Chicapu so slučajno aretirali nekepa lopova.
Policaju ni vedel povedati, ne kam in nc odkod, zato pa je od-vedel na policijsko stražnico, kjt-r so mu prebrskali žepe.
Pri njem so našli:
dva revolverja, debelo gumijasto cev s svinčeno bunko tia kraju, zavitek močne esksplozivne snovi, ostro nabnišeno pilo. precej de-mantov in zlatnine ter malo steklenico.
Lopova niso izpustili. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem In slaba inu bo pretila, zato k<M- je bila mala steklenica napolnjena z žpanjem.
*
Pri kari, ko jo kupnješ. najbolj hitro in najbolj gladko leče — jezik tistepa, ki ti karo prodaje.
*
Na svetu se marsikaj izplača. -Je pa ena stvar, ki se najbolj izplača.
Namreč to: nko posodiš prijatelju pet dolarjev in prijatelja nikdar več ne vidiš. (V sr ti j » kaj izplačalo na svetu, se ti j»« to.
¥
Zakonske pare ponavadi b:'u-je sodnik. So pa tudi taki zakon ski pari. katerih sodnik no« e lomiti. Xo, nič zato.
Take zakonske i»are loči pozneje policist, katerepa pokli'"«j" sosedje.
*
Zdravnik je vprašal bolnika :
— Ali se držite mojih navodil?
liolnik : — Da.
Zdravnik: — Vodo torej najprej prekuhate?
Bolnik: — Da. najprej vodo prekuham.
Zdravnik: — In pot.-m .10 -.teri-lizirate
Bolnik: — Da, potem jo steriliziram.
Zdravnik : — In potem 7
Bolnik: — Potem pa izpijein dva kozarčka žpanja.
Vstaja v Perziji.
"Daily Express" poroča iz Terana, da je v Perziji izbruhnila vstaja, ki jo je povzročil stric seda-njepa šaha, da si pribori prestol. Vladne čete so poslane, da vstajo zadpuše.
sli. Po nekaj dneh pa je uspelo neki berlinski kriminalni pisarni dopnati, da sta blapajno oropala <lva nevarna vlomilca brata Schwurz iz Prajre, ki sta bila u-službena pri cirkusu kot niašini-sta. Xa nekem strmem mestu, kjer je vozil vlak počasneje, sta vrpla l.lapajno iz vlaka. Pokrila sta jo
z zemljo in peskom, nakar sta sko-j >>f'žji. žpanje dubam. čila na prvi mimoidoči vlak. Pozneje sta se vrnila, vdrla v blapajno ter ukradla 6000 mark po-t(/vine in več drapocenosti.
Mož se je vrnil pozno domov. Njepova sitna zakonska polovica je hodila krop njepa kot mačka krop vrele kaše, vihala nos in mrmrala: — Hm, hm, no, ka j je pa to? Žpanje dubam, žpanje. — No, kaj pa je to? Ježež. .Težeš, križ
— Le duha j pa, le duha j, <"f hočeš. — je za mrmral rojak ter se zleknil na postelj. — le duhaj era. in požepnano naj ti bo. Ti pa du-haš. jaz pa j>a pijem.
Potovanje na luno.
Zopet prihaja vest da pripravljajo ljudje vožnjo na luno. To pot prihaja ta vesr iz liusije, države neverjetnih verjetnosti. Tam so baje zgradili posebno raketo, v kateri bo — po zagotovilu ruskih listov — prostora za enajst ljudi. Potovanje se baje začne že te dni.
Sovjetska vlada bo na to senzacionalno ekspedicijo poslala svojega lastnega poročevalca v o-sebi pisatelja Perevkina.
Tako poročajo angleški listi, ki zagotavljajo, da so poror-ilo točno prepisali iz ruskih časopisov.
Ulica ljubezni.
Mapistrat mesta Ellefield na Angleškem je dal zapoved, da ne smejo zvečer voziti avtomobili po dveh mestnih ulicah, kjer se o mraku šetajo zaljubljeni parčki, da jih ne motijo.
Rad bi zvedel kje se nahaja moj bratranec JACK SDlClC in prijatelj FRANK SANTEL, doma iz Postojne pri Belskem. Prosim rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se sama javita. — Frank Sinmčič, 876 E. 207. St., Euclid, O. (3x 11.13,14)____
BOLEČINE v*led
NEREDOV MEHURJA
Tako l pcmjfl«
SANTAL MIDY
Glejte, da b* pristen. Gfejta 2 a beaedo
"M1DY" Naprodaj v vseh
lekarnah.
— Xak, na svetu pa res ni no-br pravice! — je vzkliknil razburjen obtoženec ter ustrelil sodnika. *
Časopisje poroča, da živi v Xe\v Yorku človek, ki nc jc mesa. ne pije vina in ne kadi tobaka.
In časopisje dostavlja, da ie ta možak praznoval pred par dnevi petinsedemdeseto obletnico svojega rojstva.
Jaz sem radoveden, kakšno praznovanje jc bilo to: br^z pečenke. brez vina in brez cigare . . .
Devetnajst let na Amerikanka Trudy Ederle je preplavala Angleški kanal. Preplavala je v štirinajstih urah ter s tem dosegla nekak rekord.
Dosejrla jc pa še dru«;i rekord, katerepa ni časopisje omenilo: v štirinajstih urah se ni niti enkrat napndrala.
Tn to je, čemur se čudijo mlade in stare Amerikanke.
Grki so se iznehili v štiriindvajsetih urah svojega diktatorja.
Skoro sleherri poročeni moški zavida Grkom. Poročeni moški se ne morejo svojega diktatorja tako hitro iznebiti.
Italija je edina kraljevina na svetu, v kateri ga kralj ne more polomiti.

-

—
GLAS NARODA, 11- SEP. 1926
Zanimivosti o kavi in čaju.
Kava in čaj igrata v našem življenju zelo važno vlopo, njih uživanje vpliva tudi na zdravje naseda telesa na razne načine, zato je treba, da se malo seznanimo ž njima.
O kavi!'Vemo, da je skoro pri vsuki družini kava redno na mizi za zajtrk, drugje zopet po kosilu ali večerji.
Kava je pijača za naslado, e-n:ik<» kot so to alkoholne pijače, vendar s to razliko, da je njen vpliv drugačen. Vemo, d& se skodelica kave i»o kosilu prileze, da ne postanemo leni in da teče po-
Posebno je treba poudariti še nekaj. Preobilo zauživanje kave je strup za odrasle, za otroke pa je to se v mnogo povečani meri. Otrok do 12 let sploh ne bi smel piti kave, razen prav zelo mlečne, vendar pa vidimo, kako matere svoje otroke, ki komaj shodijo ali 7>a še preje, zalivajo s kavo! Mati naj ve, da s tem otroka počasi, a stalno zastruplja. Mnogo otrok, ki so nervozni, je prav radi tega obolelo in mnogo jih prav radi te ga zaostane v rasti.
Zapomniti si je treba torej, da ie močno črno kavo treba črtati
YNUKA ANGLEŠKEGA KRALJA
govor pri mili gladko naprej, e- \7 vskadodnevnega jedilnega lista, na ko pri večerji, in tudi sicer pri- (]a jo je treba uživati s primerno dr nekaterim črna kava vedno zmernostjo, če hočemo ohraniti prav. Nekako lažje postanejo na- srce Z(]ravo \n živce nepokvarjene še misli in govorica je bolj živah- {ja f]ecj Spi0h ne dajemo črne kana. Znano je tudi, tla se s čašo ve jn t]a ljuc]je. ki bolehajo na močne črne kave branimo spanca srcu ne uživajo kave brez zdrav-pozno v noči in da črna kava po- n;i<ovega dovoljenja, maga na noge tudi človeku, ki je skoraj jsto je tudi s pravim ali v uživanju alkohola šel že preko ruskim £ajem> ki vsebuje kemično meje. So tudi ljudje, ki trdijo, da ^^^ snovij povsem je ista
PRAZNIK MADŽARSKIH KRALJEVAŠEV
Xa sliki vidite vnuka angleške dve leti, drugi pa štiri.
uhccrotooo a unsfinrooa, n. *.
princezinje Marije. Prvi je star
ČLANEK 194.
Pazite na oči, ušesa, nos ta usta svojega otroka.
V Tihanvju. kjer je Kari Habs-burg prebil svoje zaduje dneve, preden je odšel v izgnanstvo, so odkrili madžarski legitimist] te dni spominsko ploščo. Slavje jo bilo pripravljeno v zelo velikem obsegu. Že naprej se je razglašalo. da se bo vršila ta dan velika manifestacija, katere se udeleži najmanj 15.000 ljudi. Gostilničarji so se tudi pripravili na to!;ko število gostov, delali pa s-> kisle obraze, ko so videli, da je prišla jedva desetina najavljenih manifestantov.
Tz Budimpešte, ki je obetala ve-S liko število publike, ni prišel nih-
30-LETNICA KINEMATOGRAFA
mnogo lažje opravljajo duševno
snov, ki pride do vpliva na naše
delo, če pijejo črno kavo. Vpliv felo namreg thein Zato velja za
čaj ono, kar smo povedali za kavo. Pri Čaju je nadomestek mnogo lažji, saj imamo dobre domače čaje iz rastlin. Tak čaj je posebno za deco priporočljiv.
ODKRITOSRČNOST FASI-STOVSKIH MINISTROV
kave na nas je torej zelo mnogo-ličen, kot je mogoče videti že iz teh psir primerov. Kavina zrna vsebujejo razne kemične snovi, del teh da kavi, potem ko je že žgana in kuhana, njen prijetni ( duh, drugi del pa daje kavi njen j poživljajoči vpliv: glavna snov tega dela je kofein. Kofein vsebuje le prava zrnata kava, zato tudi j le prava zrnata kava vpliva vi gornjem smislu na človeško te-j lo in vpliva tem močnejše, čim;
vrč ima kofeina v sebi. Kofein je' Te dni so v Trstu prostovoljci resnično na precej zapleten način in bojevniki priredili častili večer sestavljena spojina; zdravnik se tržaškemu fašistovskemu visokega poslužuje, kadar hoče trenotno mu komisarju poslancn Rieeiju oslabelo srce okrepiti, da vzdrži, ki se mudi v Trstu, da napravi ko-in je tako kofein že v mnogih nec prepirom med fašisti. Večerje slučajih reši bolnikom življenje, so se med mnogimi odličnimi go-Prnv zato je črna kava na mestu sti udeležili tudi prefekt Gasti. ge-takrat, da pomagamo človeku, či- neral Monesi. poveljnik nove pro gar srce je radi prvobilo zaužite- stovoljne milice in sam minister ga alkohola ali kakega drmrega narodnega gospodarstva Belluzzo. strupa omamljeno in je tukorekoč ki se je vračal z Reke, kier je pri-v zadnjih utripih.
Kakšne lastnosti ima ta snov. ki daje kavi njeno privlačnost * i"e vemo to, |>otem nam bo tudi znano, kaj imamo
Te dni slavijo v Parizu tridesetletnico prvega kinematografa.
rva kinematografska predstava se je vršila v kleti Boulevard des 'apucins. Neki znameniti knjigo-tržee, ki je imel svojo knjigarno v isti ulici, je delal za to predsta-o sam reklamo. Stal je pred knjigarno ter nagovarjal mimoidoče: — Veste-li za najnovejšo senzacijo? Tam čez ulico v kleti Grand 'affe kažejo v temnem prostoru žive slike. — Naravno, da je vzbn-
sostvoval otvoritvi mednarodne razstave. Visoki komisar Ricci jf v odgovor pozdravnim besedam generala Monesija izgovoril tudi dobrega ali sla- n^dnje stavke: — Hrabri voja-
bega pričakovati od kave. Ivofe-inova glavna lastnost je ta. da krči žile v trebušni votlini in na ta način zviša krvni pritisk tako. da more srce delovati. Posledice tega skrčenja trebušnih žil so pa tudi lahko kvarne.
Naravno je, da rabi črevo po je-ili. ko prebavlja, več krvi in so žile v črevesju razširjene; zato tudi vidimo pri slabokrvnih ljudeh, da postane barva lic bledejša, kajti koža dobi manj krvi. Vemo, da po jedi nismo duševno sveži, mo-žgani doh<* manj krvi in tudi telesno smo manj krepki, kajti tudi iz žil mišičja jc šel del krvi v črevesne i/le. Za nas in pravilno prebavo je potrebno, da se kri po jedi nabere v trebušni votlini. Če pa spijemo čašičo kave, jc to enako, kakor če bi vzeli prav majhno kolir-iiio kofeina, |>otem se trebušne žilice skrčijo, možgani ter mi-eiee dobe več krvi. cesar posledica je, da lažje vršimo bodisi duševno, bodisi telesno delo. Seveda je pri tem na škodi naša prebava, ki traja v tem slučaju dalje časa ali pa je vsrkavanje redilnih snovi v krvi nepopolno. Zato ni prav, če se vedno po kosilu poživljamo s kavo, kajti s tem trpi na-n*- prehranjevanje in posledica je dostikrat, da človek, ki pije več kave, hnjšar ali pa kljub obilni prehrani ne izgleda po zunanjosti
tako, kot bi moral.	-	_ ... . ..	„ .
, ... . a i * i celo nekoliko dalje: — Kakor je Lastnost kofeina je tudi, da	,
priganja srce k luarljivejšemu delu. Ce to stori večkrat, oškoduje ^
ki iz Trsta in Istre! Dasi spadajr govori po banketih med demokratsko staro šaro, mislim, da mo ra na tem sestanku, ki ima čist« politični in fašistovslci značaj, na vsak način izpregovoriti oni, ki zastopa stranko. Trst ni kako poljubno italijansko mesto: Trst je iz političnega in strategičnega vidika eno izmed najvažnejših mest te velike Italije, ki jo vodi Mussolini k velikanskim namenom Trst je nadalje opazOvališče mnogih tujih držav, ki pozorno gledajo na mesto. Vi veste, da se nahaja tu 40 konzulov, gostov in opazovalcev. Fašizem mora tu še veliko storiti. Mislim, da smo glavne najbližje smotre že dosegli; toda moja največja skrb je, da ustano vim tii mogočne lefrije oborožene milice. Trst mora videti blesketa nje italijanskih bajonetov. Veliki intelektualni osnutki se morejo n resnieiti le z oboroženo silo. Voj ska ima potrebo mož in bajonetov Ttalijanska armada mora trium firati pred bližnjimi in daljnimi narodi, da bo imperijalni Rim pod vodstvom prvoboritelja Mussoli nija še diktiral zakone svetil. — I Tako je govoril poslanec Rieci ki ima komaj trideset let, a je in timen prijatelj samega diktatorja — Minister Belluzzo je moral se veda udariti na isto struno, ka kor mlajši Ricci, ker bi sicer ne : veljal za čistega fašista in je šel
Ce
srce, kajti brez potrebe večati delo srca, ki je taik ogromno, je ikodljivo. Srce sčasoma odgovori na tako prigovarjanje s tem, di sploh oslabi.
pravilno poudaril prijatelj Ricci
tem mestu smo blizu meje. kjer
so zasajene oči posebno proti nam
Dobro bi bilo, da se tujci otresejo
vsake iluzije. . . — Te besede zve
nijo precej drugače kakor dolga
govora Lanfranconija in istega
. ,	. r - - . , ministra o potrebi medsebojnega
Tretja lastnost kofeina je ta, da ..	1	.
, *	,. , . M___' prijateljstva, na Reki. \ teku
pri daljši uporabi — kar je ravno 1 J	, . „ , .
1, „ . . ,	- . . ' nega samega dneva je Belluzzo, ki
slučaj pri »talnem uživanju kave . b	s . . , J
,	. . ,	__■ i je vendar minister narodnega go
— draži živce. In tako gre marši- J
, .	.	spodarstva, tako hitro menjal ide
katera nervoznost na račun, da K
je dotičnik s kavo uničil svoje živ-ce.	""
Ni? ni iz zdravstvenega stalii-ča oporekati kavi. Če jo človek pije tuintam, vsakodnevna kava p*
je.
ROJAKI ITAROCAJTE SE N> "3LAS NAROD*", VAJTEGJJ
mofmmm MMVBML ▼ spe
državah.
DESET PRAVIL ZA ZAKONSKE ŽENE
Angleški list "Daily Mail" je razpisal za svoje bralke nagrado, katera bo najbolj pogodila deset zapovedi ali pravil srečnega zakona. Nagrado je dobila gospa Ela
Vedno je velike važnosti skrb,'če razen par vsakdanjih odlični-da ima otrok čiste oči, ušesa, nos, kov. Med Jijimi je bil nadvojvoda in grlo. Posebno važnost pa je tre- , Jožef, liadvojvodinja Augusta ba posvečati tej čistoči tekom Sofija. Magdalena in Gabrijela
POZDRAV.
Preti no odpotujem v staro domovino na obisk s parnikom "Paris', ijozdravljam Mrs. Mary Lam-pe in družino, Antona Glavan. Ivana (Jotič in Petra Villar, vsi v Grand llaven. Micli. Vsem rojakom sirom Amerike pa kličem na svideije! Vsem onim. ki so me spremili, na postajo izrekam najlepšo zahvalo.
Zahvaljujem se tudi tvrdki Frank Sakser State Bank za pri-jozno in točno postrežbo, ter jo priporočam vsem, ki nameravajo potovati.
Na svidenje!
Andro' Perič, na potu v Opat je Selo.
POZOR ROJAKI!
gorkega poletnega vremena. To so točke, kjer se začne največ bolezni. Poletni meseci so ponavadi zelo kritični za otroke. Storiti morate vse,'kar je v vaši moči, da preprečite bolezen. Star pregovor pravi: — Ena unča prepreeenja je vredna cel funt zdravljenja. — Ta pregovor je posebno resničen v slučaju otrok. Nikdar ne morete
May-Wheeler. Njene zapovedi so j preveč paziti, kajti- pomisliti ino-
sledečc:
— 1. Tudi po poroki se ne sineš slabše oblačiti kot pred poroko. "Lov' je končan, držati pa moraš "plen".
2. Pomisli, da je sreča odvisna od dobrega zdravja, zdravje pa
lil s tem pri mimoidočih veliko ra od dobre prebave in prebava od dovednost ter da so drli ljudje v: dobre kuhinje. Skrbi torej za do-masah v rečeni lokal, na čegar ok-j bro kuhinjo; ta no stane dosti več nu je visel plakat z napisom: — kot slaba, in boš kmalu videla. Kinematoqrraf Ijumere Grand Oaf-( kako hvaležen ti bo mož. fe prireja predstave, ki trajajo) 3. Bodi vesela, če ima par dni po eno uro in pol. in sicer zjutraj mir pred svojimi navadnimi o-od 10. do 12. popoldne od 2. do 7. pravki; ne izrabljaj ga tedaj za — Spodaj pa je bilo napisano: Z ( domača delo, temveč prigovarjaj aparatom, ki sta ga izumila A v-j mu, da,potrebuje počitka in od-gust in Louis Lumiere. se morejo! mora, in pošlji ga za par dni proč. fotografirati potom sukecesivnili • Duševno in telesno poživljen bo posnetkov vsa gibanja, ki se od-j prišel nazaj in ti bo od srca liva-gravajo v "otovem času pred ob-! ležen.
jektom. nakar se predstavljajo v j 4. Nikdar ne delaj zasmehlji-naravni velikosti na beli plošči. — vih opazk o njegovih sorodnikih Sedaj je dal pariški mestni magi-jin prijateljih. Pomisli vselej, kaj strat na mestu, kjer se je nahajal ( so mu ti, in ne boš nikdar izgubi-prvi kinematograf, zgraditi mar-j la ugleda v njegovih očeh. Kdo mornato ploščo z napisom: — Tu- drugi lahko kaj reče. ti pa ne kaj so se kazale dne 28. decembra j smeš.
1805 potom kinematografa prve j 5. Ne osvesti se. če nosi za vrat-žive slike. — Prvi program je imel j nico, ki ti ni všeč. ali pa če kadi deset točk. film pa je imel naj-! smotko, koje duh ti ne ugaja. Po-več 70 metrov dolžine. Prvi ravna-! misli da ima najmanj toliko pra-telj tega kinematografa je bil j vice do lastnega okusa kot ti. Maurice, ki sedaj privatizira. Ivo 6. Sledi mu v njegovi navduše-
so ga te dni intervjuvali časnikarji. jim je povedal sledeče:
— Naš prvi kino je imel prostora samo za sto oseb. Spočetka ni-
nosti, tudi če govori o prednostih drugih žensk. Zelo redke so one ženske, ki priznajo prednosti druge ženske, a ti moraš biti pač ta-
l rate, da njihova mala telesca niso tnko utrjena za boj proti bolezni, kot je naprimer vaše.
Vsako najmanjše imetje ovi ali ušes, o katerem domnevate, da je brez vsake nevarnosti, bi bilo potreba poveriti zdravljenju vašega zdravnika. Hitro delovanje v teli slučajih lahko prepreči glu-honemost oziroma slepoto. Brez dvoma je otrok upravičen, da v tem oziru skrbite zanj.
Otrok naj ima ušesa vedno čista in suha. Uho se jako infieira in ušesne bolezni so jako hude. Ce se otroku uho uname. stopite takoj v stik s svojim zdravnikom.
Ce hočete, da bo otrok zdrav, glejte, da bo imel čista ušesa, nos in grlo. — Vsa skrb pri pripravljanju hrane je zastonj. «"e steklenica in cuzelj nista čista. Na vsaki steklenici naj bo označena me-j ra. in cuzlji morajo biti čisti. Zaloga mleka naj bo pod skrbnim nadzorstvom. Otroku dajajte le čisto, sveže mleko. Vprašanje mleka je velike važnosti tekom poletnih mesecev. — V vročeni vremenu mora biti mleko na čistem, hladne mprostoru, da se ne ski-sa. Tisočere matere se poslužujejo kondenziranega mleka, ker se bolj drži in se da hitrejše in ugod-neše pripraviti.
grof Apponv, mejni grof Pallavi-cini, grof Andrassv. grof Szehenv grof Zichy. grof Karoly 1st Jožef Iluniadv.
Budimpeštanska vlada uradno ni bila zastopana. Slavnostni govor je imel grof Szehenv, ki je poudarjal. da je mogoče vzpostaviti veliko Madžarsko samo z desničarsko mentaliteto. ki dovoljuje vzpostavitev kraljestva. Po slavnostnem govoru so odkrili ploščo z napisom: — Tu je prebil zadnje dneve od 2G. do 31. oktobra 1021 naš kronani kralj Karl IV. s svojo soprogo Žito. —
Prosti pouk glede državljan-stva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1 uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli stv. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
smo imeli denarja, zato smo ponu-: ka redka izjema. Čim plemenitejše dili hišnemu gospodarju dvajset tvoj mož misli, tem večji je tvoj odstotkov čistega dobička. Noj ugled pri njem. Ne bodi oblastna; bil je zelo skeptičen mož in zalite-j pomisli, da si ženska! val je mesto procentov za takrat! 7. Če ti prinese domov kakšno veliko vsoto 30 frankov najemni-S darilce, ki bi ga mogla porabiti ne na dan. Prvi dan smo dobili 33 j morda samo tedaj, če bi bila že-frankov vstopnine, toda ženasled-jna črnca objemi in poljubi fra in nje tetino suno dobivali po 2200 do ! zahvali se mu za krasno darilo. 2500 frankov na dan. Ifrrali smo | 8. Če se mu pripeti kaj nepri-vsak dan od dveh popoldne do pol-j jetnega, napravi vse. da dobi noči. Vsaka predstava je trajala »tvar humoristieno lice. Marsikak-15 minut, prostori so bili vedno šna žaloigra je bila že preprečena
Konkurz velike dunajske banke.
Znana banka "Neue Wiener Bankgesellsehaft" je napovedala konkurz s 100 milijardami pa siv.
Čitajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
BODOČI TURŠKI SULTAN
Kako se potuje v
stari kraj ia nazaj
razprodani. Konkurence ni bilo. ker sta imela brata Lumiere še vedno sama patent. Ljudstvo je prihajalo t rumom a iz vseh strani, da vidi nove čudeže. Naš reperto-ir je obsegal 80 filmov, ki so trajali vsi skupaj dvajset minut. — Pozneje smo predstavljali žaloig-ro "Polit režiser", ki je trajala samo dvanajst minut ter postala prava senzacija za Pariz. Po nekoliko mesecih smo najeli za kinematografske predstave nove lokale ter ustanovili nove filijalke. Prva leta je obiskovala naša publika vsak film deset do petnajstkrat, tako ji je stvar ugajala. —
z enim samim dobrim dovtipom; in marsikdaj so stvari, ki so lažje kot zrak. zakon uničile.
H. Ne odkopu j mrličev! Pretek-last je preteklost; kar jo bolo. je bilo'. Prepir je večinomo prvi korak do ločitve.
10. Misli zmeraj na tele besede: "Ljubi ga, spoštuj ga in strezi mu. najsi je bolan ali zdrav; pozabi vse in se oklepaj samo njega". In če bi se mu slabo godilo, tedaj se go moraš še prav posebno okleniti in se ne smeš odstraniti od njega.
Roparji v sovjetski Ensiji.
Mornarji, pristaniški delavci in člani komunističnih omladinskih organizacij so začeli ropati skladišča tekstilnega trusta v Kras-novodskem. Zoper roparje^so bile poslane čete, toda vojaki so se roparjem pridružili. Nato je bil poslan drug polk vojakov, ki je napravil v pristanišču red. Pri tem [je poginilo 16 roparjev. yečje število pa jih je bilo ranjenih.
Tragičen epilog ljubezni 70-letne-ga starca.
70-letni trgovec »Tanos Hovalt v Budimpešti se je smrtno zaljubil v 20-letno dekle. Deklica mu je spočetka ljubezen vračala.
Tz dobro poučenih virov v Carigradu poročajo, da se čujejo v taboru ožjih pristašev turškega diktatorja Ivemala pase vedno odločnejši jrlasovi, naj bi se poglavar nove Turčije proglasil za sultana. V zvezi s temi vestmi se celo govori, da pojde iz Angore na evropski zapad posebno poslanstvo. ki bo tamkaj sondiralo teren za izklicanje novega sultana.
Misija, ki se s tem najavlja, i-ma pač nalogo pretresti razpoloženje zapad nih velesil, predvsem Francije, napram novemu Kema-lovemu vladarstvu. Poučeni krogi sodijo, da so s tem korakom v zvezi tudi izvršitve zadnjih strogih sodb v Turčiji, s katerimi je Ke-mal pasa uničil še zadnje svoje nasprotnike. Sedaj, ko je Turčijo očistil svojih osebnih sovražnikov, ima namen, obdati se Še z zunanjim bleskom, ki bo pristojal njegovi diktatorski pozieiji.
Princ dirigira.
V Bad - Gasteinu bo pruski princ Joahim Albrecht priredil v Kasneje pa je naenkrat prekinila dobrodelne namene koneert, ki ga
s starcem vse zveze. Hovalt si je skušal ponovno pridobiti simpatije mlade devojke nazaj, toda bil
bo sam dirigiral. Program obsega njegove lastne skladbe: rapsodič-ne fantazije, Puškinov "Utoplje-
je odločno odbit. Začel je misliti nec", Razkolnikova fantazija in
na maščevan je. Te dni je pričakoval devojko na uliei ter jo z revolverjem ustrelil. Nato je pognal kroglo še sebi v -glavo.
drugo.
1 ADVERTISE in 0LAS NABODA
v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o i»otmh listih, prtljapi in drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam iui zainoremo dati najboljša pojasnila in prij»oročamo, vedno le prvovrstne brzoparnike.
Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washinjrtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred odpotova-njem ia to naravnost v Washing-ten, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po i>oSti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najhližnji naseini-škl urad ali pa ga dobi v New Yo-ku pred odpotovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce la starejra kraja, naj nam
prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripui5iteTiih v tem letu 070 prišeljencev, toda i>oloviea te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem stariSe in otroke od IS. do 21. leta in pa za
poljedelske delavce.
AmeriSkl džavljanl pa zamorejo dobiti sem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington.
Predno podvzamete kaki korak, pišite nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
n COmANBf ST., NSW YORK
POSESTVO NA PRODAJ.
V Jablanici pri Ilirski Bistrici je na prodaj posestvo, obstoječe iz hiše, travnika in njive, obsojeno s sadnim drevjem. Posestvo jc pri državjii cesti. Za pojasnilo se obrnite na lastnika — John Sustar,^ 411 Wercell Ave.,
Oakhill. East Pittsburgh, Ph.
(2x
NAZNANILO.
Tužnim sreein naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je nemila smrt vzela mojo drajro soprogo
JOIIAXO KERZIC rojeno v Borovnici na Notranjskem. Skupaj sva živela 38 let. Tukaj v Ameriki zapušča sedem otrok. Bolehala j«1 tri dni. Umrla jc 2. septembra. Pogreb se jc vršil 6. septembra.
Lepa hvala vsem. ki so jo spremili k večnemu počitku. Draga soproga in mati. počivaj v inirn in lahka ti bodi zemlja!
Žalujoči ostali:
Frank Kerzic, soprog: Frank Joseph, John, Ludvik, sinovi; — Frančiška, Lenka in liani, hčer*'. West Bloekton, Box 595. Ala.
Za Nervoznost — Slab Spanec — Slabo Prebavo.
Za to se dobi sedaj pomoč. Čudovito Je, kako hitro Nuga-Tone deluje. Ti«o-_ čerim Je pomagan« v par dnevih.
Co vam še ni predpisal vaS zdravnik [tepa zdravila. i>oteni pojdite k vaSernu j lekarnarju iu kupite steklenico Nuga-Tone. Xupa-Tone povrne živahnost Iti daje novo življenje izčrpanim živcem in 'mišicam. Dela rdečo kri, močne, umirjene živce In na čudovit način poveča njJfo 'moč vzdržljivost. TrinaSa blažilen sp.<-inr»c, dober tek, fino prebovo, regularen j stol, naviluSenje In ambicijo.	on do-
{bro ne počutite, je vaM dolžnost, da Jo .poskusite. Vas r.lč ne stane, »ko vam ,ne stori dobro. Je prijetna za vžlvatl in 'počutili se boste boljSi takoj.	vam J*
»e ni predpisal vaA zdruvnik, potem poj-jdite takoj v lekarno in kupite NugaTone. Ne sprejmite nadomestil. Viivajte Jo par dni in če s«? ne počutite bolJSi in če r® [zgledate boljSi. nesite ostalo nazaj lekarnarju. ki vam bo povrnil vaS denar.
' I zdelo vatel jI Nuga-Tone zahtevajo id
i vseh lekarnarjev, da jamčijo xa Isto ln
povrnejo denar, če niste zadovotjnl. Vrl-
'poroiVna, jamčena in na prodaj v vseh
.lekarnah.	—Adv't.
j ,
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
'G1
a a
N
aro
d
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3*00.
Slovenic Publishing Company tt Oortiaadt Strni	XT«w Tort, 9. 1.
i

.■'■.....ir-is
«5v	-1
. - '


J
GLAS NARODA, ti. SEP. 1926
AVSTRALEC
BOMAN a ŽIVLJENJA.
Za "GLAS NARODA" priredil O. P.
31
(Nadaljevanje.)
—	Lota, ti tte vendar nisi zaljubila vanj 1
Energično jc zmajala z glavo.
—	Kaj takega bi se skrbno čuvala. Nesrečna ljubezen mora biti strašna.
—	Ali bi morala biti to nesreč na ljubezen! Aha, ti misliš, da se ne more baronica zaljubiti v sina priprostega rokodelca.
Lota jc napravila značilno kretnjo.
—	Dagmar, tako neumna vendar nisem. Nc, tega nikakor ne mislim. Ženska, ki se bo poročila z Ralf Jansenom. se bo dvignila k njemu navzgor, tudi če bi prišla s knežjega prestola. To jc vsaj moje naziranje.
—	Lepo .si rekla to Lota iti resnično je tudi. Kaj pa misliš z nesrečno ljubeznijo!
—	To je vendar lahko umevna stvar. Nesrečna ljubezen jc vedno enostranska. Gospod J an.sen bi me pustil obsedeti4 kljub vsej mojo ljubezni, ker ljubi namreč neko drugo,
—	Odkod veš to!
—	,0, jaz imam svoje znake za to.
Dagmar si je pogladila lase.	f
—	Mala, neumna Lota.
S čudnim pogledom se je ozrla Lota na svojo sestro.
—	Mogoče nisem v tem slučaju najbolj neumna med nama o-bema. Vsa čast tvoji drugočni modrosti, a v zadevah ujubezni imam tukorckoč šesti čut, s katerim zrem skozi železna vrata ter slišim rasti travo. .S šestim čutom sem tudi dognala, da je gospod Jansen zaljubljen v neko drugo.
Dagmar se je nasmehnila.
—	Nočem se prerekati s teboj, — je rekla.
Lota je bila zelo nezadovoljna s svojo sestro.
Niti malo ga ne ljubi, kajti drugače bi se prestrašila. Škoda, — kajti ta dva človeka sta kot ustvarjena drug za drugega. Kar je treba na njem še popraviti, bi Dagmar kaj kmalu storila. On je sijajen človek in Dagmar tudi Skoda, da ni zaljubljena vanj. Mogoče pa ni prišla še tako daleč. Kada bi ji pomagala. Vedno je tako prijazen z menoj in toliko hvale smo mu dolžni . . .
Dagmar pa se je zopet udala morečim mislim, ki so razjedale njeno srce. Tako sta stali sestri molče, dokler se ni vrnila mati.
—	Takoj moram zopet proč, mati, — je rekel razburjeno.
Pozorno se je ozrla vanj.
—	Že zopet tjakaj, Half! Soj si bil komaj zjutraj tam.
—	Da, mati. Nisem imel namena iti še enkrat tja, a moram storiti to.
—	Ne ugajaš mi, sinko moj. Kaj se je zgodilo! Ti si tako nemiren.
Ralf jc mrko zrl predse.
—	Ne skrbi zame, mati. meni se ni nič pripetilo, a njej, mati, preti velika žalost. Mož, katerega ljubi, se je zaročil danes z drugo. Komaj štirinajst dni je poteklo izza časa, ko ji je govoril o svoji Ijufjezni ter rekel, da bo prosil za njeno roko. Takrat je domneval, da je bogata. Danes pa jc dal svojo besedo drugi, ker je izvedel, da je kontesa revna. Kaj si misliš o takem človeku, mati?
Mati mu je položila roko na ramo.
—	Jaz mislim, da ni vreden tak človek poštene ljubezni ženske ter upam, da bo kontesa kmalu odvrnila svoje srce od njega, čeprav bo morala trpeti.
Ralf je vzdihnil.
(Dalj« prihodnji?,.)
Friderik Wutte:
Na k
e ju
Gospod Letajan je plačal svoj skromni račun, in ko je odbila ura osem, je vstal in šel iz male mlekarne. kjer je redno večerjal.
Na trotoarju senžermanskega bulvara se je za par trenotkov u-stavil. Kam bi odšt»l danes? Po večerji se je z zdravstvenih in c-konomskih razlogov običajno iz-prehajal po ulicah in se je šele o-krog enajste ure vračal v svoje malo stanovanje v bližini cerkve sv. Slipisa. Ti sprehodi so bili zdravi in po brezkončnih urah v
— mu je po kratkem molku odgo vorila. — Ne morem več prenašati tega življenja!
—	Nesrečna v teh letih. . . Ma lo poguma je treba, draga moja gospodična. . . Nikar ne plakaj-te! Tukaj vendar ne morete ostati!
Gospod Letajan je postal silne razburjen in iii več vedel, kaj bi ji se rekel v tolažbo.
—	Kam naj grem? Sedaj sem sama na svetu. . . 0 Bog, če potni slim! . . . Strašno sem nesrečna!
Ralf Jauscn je od jahal medtem v galopu proti domu. Ko je prišel domov, je takoj obiskal svojo mater.
Sedela je pri odprtem okuu v veliki naslonjači ter šivala. .
—	Dober dan, mati!
—	Dober dan. dečko! Ali si bil zopet tam!
—	Da, mati, — je odvrnil. — Dame se ti priporočajo ter ti poročajo, da te bodo jutri obiskale.
Gospa Janscn jc odložila svoje ročno delo.
—	Torej bodo res prišle?
—	Da, mati. Same so se spomnile tega, ker jih jaz nisem hotel ^eč opomniti, kot sem obljubil.
—	Tako je prav, Kalf. Sedaj vem, da imajo željo spoznati me. V gotovem ozoru me veseli, da bodo prišle. Kada bi si namreč natančno ogledala konteso, ki je zavojevala srce mojega sina. Na drugi strani pa mi je mučno, ker ne veni prav, kako moram postopati s tako odličnimi damami.
—- Ni te treba biti strah. mati. To so res odlični ljudje, ne le po rojstvu. Posebno mladi dami sta tako priprosti in naravni, da se ne čuti človek nikdar v zadregi. Videla boš, kako lahko je občevati ž njimi. No, moji materi se ni treba skrivati pred nikomur.
Gospa Jansen se je nasmehnila.
Tega tudi ne ne delam, dečko moj. Saj nisem storila nič hu dega. Razventega pa imam sina. na katerega sem lahko ponosna. Moja tesnoba ne velja meni. pač pa tebi. Ne bi rada, če bi se ti odlični ljudje materi mojega sina . . .
Prijel je njeno trdo, zdelano roko ter jo pritisnil na svoje lice.
—	To se prav gotovo ne bo zgodilo, mati. Kdor te ne časti in ne spoštuje, naj ostane daleč proč od moje hiše.
Pogladila mu jc lase.
—	Ti si dober sin. Nobene skrbi nimam. Prav mirno pričaka jem obiska dam, ker vem, da si ti miren.
Mati in sin sta odšla nato skupaj k kosilu.
Po kosilu je imel Ralf še opravka pri Volkmanu v mestu. Tam je moral nekaj časa čakati. Gospoda Volkmana ni bilo v uradu kot ponavadi.
Služabnik mu je sporočil, da se ni vrnil v urad po obedu. Telefoniral jc, da bo prišel ob štirih in da naj ga pokličejo, če bi prišel gospod Janscn preje.
Ralf je moral čakati še par minut, dokler niso poklicali Volk-mana.
Ko je slednji vstopil, je zapazil Ralf, da jc bil precej razburjen.
—	Oprostite mi, da sem vas pustil čakati, gospod Jansen, a bil sem zadržan v družinski zadevi. Moja nečakinja se je ravnokar zaročila z baronom Korfom.
Ralf se je stresel. Kljub temu pa se mu je posrečilo premagati svoje razburjenje.
—	Z baronom Korfom! —'je vprašal hripavo.
—	Da, s stotnikom baronom Korfom. Jaz se imel druge načrte s svojo nečakinjo. Dami pa ste me preglasili. Moja nečakinja ljubi barona in on jo tudi ljubi. Konečno nimam ničesar proti temu. Glavna stvar je, da postane moja nečakinja srečna. Že pred par dnevi je priznal baron moji nečakinji svojo ljubezen, a to so mi do danes zamolčali. Hoteli so me najprvo polagoma omehčati.
Ralf jc imel dovolj časa, da se pomiri in da zaduši svoj srd nad bednim izdajalcem.
—	Kako bo prenesla vse to kontesa Dagmar? — si je mislil
Le z naporom je čestital Volkmanu. Pri tem se mu je zdelo, da
sam hinavski in zavraten. Njegovim občutkom bi popolnoma od govarjalo,. če bi povedal Volkmanu, da je mož, ki se jc potezal za njegovo nečakinjo, lopov.
To svojo sodbo pa bi moral utemeljiti in to bi mu bilo mogoče It na ta način, da bi izdal skrivnost kontese.
Gospoda sta opravila nato svoje posle in Volkman je vprašal Haifa. če bi hotel pozdraviti par.
Ralf pa ni mogel tega storiti. Bal se je naravnost stopiti pred fiOrfa, ker ni vedel, če bo znal obvladati svoj srd. Opravičil se je s posli ter odšel.	. t . ,, ,
P«*lužil »e je avtomobila ter se odpeljal takoj* doniov. Tam si j* vzel le toliko časa, da izpregovori par besed s svojo materjo^,
pisarni zelo prijetni. Gospod Leta- Kaj naj počnem! O, vem, kaj mi jan je bil že dvajset let uradnik.! je storiti! - je vzkliknila na ves Ni imel nikakih ambicij,- a svojih glas.
skromnih sposobnosti si je bili Dozdevalo se je, da se ji bo pa-" svest. Družinskega veselja in ra- niet zmešala. Gospod Letajan se dosti ni užival, ker se je vedno bal prestrašil in ves prestrašen jo odgovornosti in skrbi.* Tudi Iju-jje začel miriti, bavne avanture so mu bile tuje.l — Potolažite se! -
v j
ker se je zavedal, da je strasno j zašepetal, sklonivši s čutljiv. Zato se. Povejte mi, kaj se va
ji je tihe se k nji. — am je pripe-
ljubosumen in občutljiv je včasih naravnost veselil svoje' tilo.
bedne zunanjosti. Vso njegovo živ-j Xi mu odgovorila, samo svoj Ijensko srečo je tvorila njegova robček jc krčevito stiskala k osamljenost in čutil se je srečnega,| tom.
da je neopažen stopal skozi življenje, da jc lahko vsak mescc za skomno svoto povečal svoje prihranke za starost, da je od šeste do sedme dnevno igral s svojimi kolegi domino in da se je lahko sam sprehajal v zimskem mrazu in poletnem hladu.
Kam bi šel danes?.. .. . Kakor včeraj. Po jeneisejskem polju v bulonjski gozd. Bila je krasna pomlad. Toda Letajan je svoje užitke rad menjaval. Ob Odeonu je prišel do luksemburškega parka, ki je bil še odprt in ga je premeril iz enega konca do drugega ter prišel tako do observatorija, nato pa jo je mahnil po ulici sv. Jakoba, korakal krog Panteona in prišel v ulico Muftar. Hotel je preko trga Valiber prispeti zopet na keje. Stopal je počasi, premišljajoč, ka-
VAŠ SIN ALI VAŠA HČI
Konec počitnic se bliža. Vaš siri ali vaša hči sta na potu novega šolskega, leta. Zapomnite si, da bodočnost vsakega naroda leži v blagostanju in zdravju zaroda. Roditelji imajo veliko odgovornost

pri vzgoji svojih otrok, njih živ-Ijenskih potrebščinah ter za skupno korist naroda. Prirojena pravica vsakega otroka je dobro zdravje, toda odgovornost za njih bodoče zdravje leži popolnoma na njihovih stariših. — Trinerjevo Grenko Vino je velika pomoč zanje, kajti, ako ga imate pri rokah, boste ž njim pregnali slab tek, zaprtje, glavobol, nespečnost in druge sLicnc bolezni v želodcu. f-1 steklenica $1.25, nekoliko dražje v južnih in daljnih zapadnih krajih). Ako ga ne dobite pri vašem bližnjem lekarnarju, pišite na Joseph Triner Company. Chicago. 111. Poskusite tudi Triner's Angelica Tonico!
(Ad.)
Gospod Letajan je začel omaho vati; razhurjenost se je. p«>*. * l* Bil je po naravi _ zelo občutljiv človek, a njegovo samotarsko *iv Ijenje je zamorilo v njem skoraj vso mehkosrčflpst in postal je pr-: ccj brezobziren napram dragim. In kaj ga je končno brigala usoda tega neznanega dekleta ? Kdo v«, v kakšne neprilike in nevarnosti bi lahko zabredel, ako stopi dekle v njegov krog?	\
— Ne smete ostati tu, — ji rekel po kratkem molku skoraj povsem ravnodušno. — Pojdite z menoj vsaj do kakega botj razsvetljenega, bolj prijaznega m-> sta. Nočete?. . . Hočete ostati sj-ma ?
Ona ni več plakala. Bleda m sključena je topo zrla predse. Gospodu Letajanu se je dozdevalo,
ko življenje je nekdaj vladalo v da ^ se Qna pomirila in mu izpo ulicah, po katerih je hodil.	| Tedala svoje križe jn težave, če bi
Blizu postaje Austerlitz je sedel §e jj pribiižal malo bolj nežno in pred* kavarno in popil čašo kave, jjut,ežnivo. Toda takoj jc pomis-kmalu nato pa je zopet stopal po	^^ to brezmiselno in no-
slabo razsvetljenih ulicah v Črno imino ter je odšel.	q
noč. Bil je dobro razpoložen in ču-j Kq. je bit kakih deset korakov til se je popolnoma srečnega. Cu-, odd^eil se je ustavil in okrenil. dil se je povsem drugačnemu iz- Deklica -e ge vedno staia na ;steni gledu kamenja in drevja, vode m ^^ nžislonjena lia ograjo. Že senc v polsvetli noči.	|se ^ botel vrniti i0i\a obvladal se
Stopal jc baš po keju Monbe- ^ m na(jaljeval svojo pot. Še en-bcllo, ko je zapazil nedaleč pred krgt ge je okrenil jn j0 pogledal, seboj žensko, naslonjeno na ogra- 'tretjič je ni več videl na prejšnjem mestu. Brez dvoma je med tem že odšla. Zamahnil je z roko in odšel svojo pot. Ozl o voljen se je vrnil domov in vso noč ga jc mučila slaba volja.
jo. V začetku se ni dosti omenil za samotno žensko v tihi noči, ko pa ie dospel bližje, jo je za-- "	Bila
je v
Čel natančneje ogledovati, je vitke postave, izgledala
Kretanje pamikov - Shipping Newt
15.	aepttmbra: Aqultaola, Cher bo ar«.
ti MPttmbra:
Albert B&Wn. Cherbourg, Hamburg.
It. eeptembra:
Majestic, Cherbourg; Berlin. Cher* bourg. Bremen.
ti. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg.
22. septembra:
Berengarta. Cherbourg; Arable Hamburg: Free. Harding. Cherbourg Bremen.
а.	septembra:
Thuringta. Cherbourg. Hamburg.
S. septembra: France. Havre.
28. septembra:
Uuenchen, Bremen.
21.	septembra:
Mauritania. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen.
SO. septembra:
Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg. Bremen.
2. oktobra
Paris. Havre; Leviathan. Cher -bourg; Olympic, Cherbourg.
б.	oVctobra:
Aqultana. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; DerCf-linger. Bremen.
7. oktobra:
bremen, Bremen.
9. oktobra:
Majestic, Cherbourg.
13.	oktobra:
HereiJjrari;*, Cherbourg; Suffren. Havre; Republic, Cherbourg, Bremen.
14.	oktobra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
16.	oktobra:
Frruice, Havre; Homerit, Cherbourg.
19.	oktobra
Previden te Wilson, Trat.
20.	oktobra:
Maureta.nia, Cherbourg: President Harding. Cherbourg. Bremen.
22.	oktobra:
ba Savole, Havre; Thurinjc a, Hamburg,
23.	oktobra
Paris. Havre; Leviathan. Cher-
Homeric, CheT-Cherbourg. B«;e-
bourg; Olympic. Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
27. oktebra:
Aquitanla, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen.
29. oktobra:
Deutschkuid. Hamburg.
««. oktobra:
Majestic, Cherbourg; De Graase. Havre; Luetrow. Bremen.
2.	Novembra:
Rel ance. Cherbourg. Bremen.
3.	novembra:
Berengarta, Cherbourg: Roch*m-beau. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen.
6. novembra:
FrattCf, Havre; bourg; Muenchcn, men.
9.	novembra: Derfninger, Bremen.
10.	novembra:
Mauretanlu, Cherbourg: Republic. Cherbourg, Bremen,
12.	novembra:
Cleveland, Hamburg.
13.	novembra:
Paris, lfa.tr*;	L«ri&than. Cherbourg; Olympic,	Cherbourg, Bremen, Bremen.
15. novembra: Suffren, Havre.
17. novembra:
Aquitania. Cherbourg: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
19.	novembra:
Martha Washington, Trst; Westphalia, Hamburg.
20.	novembra:
Majestic. Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen
24. novembra:
B«rengarla. Cherbourg:	Havojs.
Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen.
26.	novembra:
Albert Ua-llln, Hamburg.
27.	novembra:
France, Havre; Ifdmcrtc, 'Cherbourg-. Berlin. Cherbourg. Bremen.
1. decembra:
Mauretan.a, Cherbourg; pres. Iloo-Fevcit. Cherbourg. Bremen.
obleki temne barve zelo mlada, j. pr^ti jutru sp je neprijetni ob-izpod malega, črnega klobuka in i2utck za£ei izgubljati in po dobro gostih plavih las pa je gledal v; prespani nasiednji noči, celodiaev-temno noč majhen, bled obrazek |nem napornem delu v pisarni in. Ko je stopil bližje, jc Vzdrhtel : — vegernem spreliodu po razkošno dekle je krčevito jokalo in solza raz3vetljenih bulvarjih je bil naša solzo jc padala na črno ogrin- slednjega dne zopet dobre volje.
jaTo.	I Gospod Letajan je bil že p<n ol-
Gospod Letajan se je zdramil.^^ p^zabil na predsinočnji do-pristopil k samotni ženski in jo godet to je popoldne sedel na nagovoril:	^	svojem starem mestni v restavra-
_ Kaj vam je, gospodična? \ Razgmii j e no vine pred sabio Ni mu odgovorila, pač pa se je na_miz|j da ^ m0gel tudi med o-za par korakov umaknila. Stopil bedom gitat|	dnevnimi no-
naglo dovršil obed. Vzel je novi-ne v roke in pozorno še enkrat ]>reeital vest, ki ga je tako zelo razburila. . . Ali je to ono dekle, ki je tako plakalo na keju Mon-Icbello? — Most Sili jc prcccj oddaljen od onega mesta. . . Če je bita to ona, bi bila gotovo skočila v vodo na onem mestu, kjer jo je našel in . . . zapustil. . . Morda je vendarle ona f V duhu si jo je predstavljal, slabotno iu zapuščeno, prežeto od tajne bolesti, kako blodi ob mračni obali reke, kako si želi umreti in se vendar boji smrti. Živ človek se ni zanjo brigal. Samo on se je slučajno znašel ob njeni strani, ko je potrebovala pomoči in utehe in bratsko sočutje. .. A on tega ni razumel, ni hotel storiti, ker je bil kukavica, sla-botnež in egoist. . .
Pred oči mu je [stopil oni otroe-je-nežni obrazek, one otožne, modre oči, zalite s solzami. . . Nikoli pač ne bo zvedel za njeno bol. za njene tuge. . . sploh ničesar o nji sami. Pa čemu tudi, saj je sedaj vsemu konec !
Vrnil se je v pisarno k svojemu vsakodnevnemu poslu. Od časa do časa je pomislil, da morda vendar ni bila ona. in kaj ga vse to sploh briga.
Toda pekla ga je vest: sram ga je bilo samega sebe in neka čudna, nepoznana, otožnost t»e ga je polaščala. Čutil je neko silno sočutje z neznanim, nesrečnim dekletom. ki ga jo srečal v temni noči in kateremu ni razumel raz-odeti svojih čustev. Predstavljal si jc v duliu, kako bi ga ona ljubila, kako bi prinesla srečo in veselje v njegovo prazno življenje, ko bi bil on takrat razumel, da ji pomaga, da jo potolaži in resi smrti v umazanih mrzlih valovih.
Od takrat se je obupan vsak večer sprehajal in blodil po keju, iskajoč ono, česar ni razumel vzeti in obdržati, ko jo je že imel skoraj v rokah. . .
Velik jesenski izlet
v JUGOSLAVIJO
BERENQARIA
Preko Cherbourg* — Francija rta
(52,700 ton)
ODPLUJE IZ NEW V0RKA
V SREDO. DNE 22. SEPTEMBRA
pod osebnim vodstvom izvedenca g. S. M. VnkorUt, člana našega nen-yorškega nrada, ki je popolnoma izvežban v evropskem potovanju. JUGOSLOVANI! Oni, ki namerarajo obiskati staro domovino to jesen. imajo najboljšo priliko, da se pridružijo te) skupini izletnikov ter udobno in brci skrbi potujejo.
Gospod Vukorič ras bo spremil do deletenega mosta ter opravil vse za vas, da vam bo zajamill najbolj ugodno potovanje. Takoj se pripravit« ter pridružite Izleta.
Za nad al j ne podrobnosti m obrnite na svojega agenta ali pišite na- :
CUNARD LINE
25 Broadway, New York, N. Y.
je za njo in ponovil svoje vpraša nje:
ticami je naletel na sledečo \*est: — V torek zvečer okrog 1"* ure
—	Kaj vam je?... Kaj se vam je gko5ilo neko mlado dekie t bn.
pripetilo!	Igini Silia v Seino. Ko so jo pjteg-
Dekle je dvignilo glavo in mu nUi {z vode je bila že mrtva. Sa pogledalo v obraz. Opazil je, da je momorilka fcoje identiteta št ni Se zelo mlada ter da ima krasne, 11 ugotovijena> je pristojno oble'c-modrc oči, v katerih se blešce s(>1-|naj ima plave lase in je stara o-. .	f krog dvajset let. —
—	Nesrečna sem, pustite me! j Gospod Letajan je pobledel in
r>
Pozor
Opozorite trgovci in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih poatrezbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda*.
ROJAKI, KABOOAJTB SE NA 'GUkS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 21». DRŽAVAH.
; - r
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
resolute, reliance ALBERT BALLIN oeutschland , HAMBURG Nail parni ki na tri vijak« cleveland. wefttphalia
THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM
$198 —
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPL.UTJA Za povratna dovoljenja In druge informacije ae obrnite na lokalneca agenta ali na
Hamburg - American Line
United American Lines, Inc. General Agent« -35-39 Broftdvw, New York
a ocromnlznl paniki na elj#
FRANCE 25. sep.; 16. okt.
PARIS 2. okt. — 23. oktobra. Havre — Pariško pristanti
Kabine tretjega raareda s in tekoCo voda sa », 4 ali • oeeifc. Francoska kuhinja ta ptjata.
t* STATE «7..	NSW YORK
aH lokalni agentj*.
NAZNANILO.
Našim naročnikom ▼ državi Pennsylvania naznanjamo da jib -»o v kratkem obiskal zopet naš znani zastopnik
Mr. JOSEPH ČEB.VB in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.
Upravpiftvo.