Št. 17 (15.461) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je zočel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja števika. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - m Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GOBICA-Drevored 24 moggbl-TelOt81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 l/ZfinilD POSINNA PLAČANA V GOTOVM f ZJUU UK SPH). M ABS. POST. GfL 1/50% SREDA, 24. JANUARJA 1996 Nihče mj si večne dme Vojmir Tavčar | Cenovna in tarifna politika na zatožni klopi RIM - Da je imel guverner služka podjetij v triletju 1992- doseglo skoraj 48 odstotkov, dar podjetja tega ugodnega gi- ste podražitev, ki so povrhu v Banke Italije prav, ko je pred 95 namreC izhaja, da so medtem ko je v obdobju naj- banja niso izkoristila za dobri meri neutemeljene, dnevi pokaral italijanska podjetja v tem obdobju ne- višjega inflacijskega pritiska omejevanje rasti svojih cen. Združenja zato zahtevajo cim- podjetja, da pri politiki svojih prekinjeno višala svoje profite, prišlo do takrat rekordnih'43 Se ostrejša obtožba cenov- prejšnji začetek operativnosti cen niso upoštevala potrebe in to v prvi vrsti na račun zelo odstotkov. Veliko je k večanju ne oziroma tarifne politike v nadzornih organov za javne po omejevanju inflacijske ra- omejenega naraščanja cene de- profitov prispevala tudi izred- Italiji prihaja od združenj po- službe, v katerih morajo s ti, je včeraj s podatki potrdil la. Razmerje med njihovimi no živahna izvozna dejavnost, trošnikov, ki opozarjajo, da je enakopravno sodelovati tudi statistični zavod Istat. Iz njego- profiti in dodano vrednostjo je ki se je skokovito povečala za- prišlo in bo v naslednjih me- zasatopniki odjemalcev jav- ve analize stroškov, cen in za- tako v tretjem trimesečju lani radi razvrednotenja lire, ven- secih še prihajalo do cele vr- nih storitev. Na 2. in 9. strani ITALIJA / NASPROTJA V KARTELU SVOBOŠČIN ZDRUŽENE DRŽAVE Samo nekaj ur preden je ameriški predsednik Bill Clinton stopil pred parlament, da bi obema domovoma na skupni seji podal letno poročilo o stanju v državi in v mednarodni politiki, je bila Bela hiša prisiljena objaviti novico, da ho morala Clintonova žena Hillary v petek pričati pred sodiščem o takoimenova-nem škandalu VVhitevva-ter. Pozornost javnega mnenja se je ob tej novici takoj odvrnila od ameriškega predsednika k njegovi soprogi, saj je Hil-lary Clinton prva ameriška »prva dama«, ki doživi tako preiskavo. Kaže, da je hotela bela hiša zamolčati novico vsaj še en dan in preprečiti, da bi se pozornost ameriške javnosti preusmerila na Clintonovo soprogo, vendar ji to ni uspelo. Morala jo je objaviti, ker bi sicer pronicni-la v javnost po drugih neuradnih poteh in škoda za ameriškega predsednika bi bila še večja. Zadeva Whitewater se je tako spet razplamtela. Nedvomno sodi ta afera v okvir predvolilne kampanje, s katero skušajo republikanci moCno okrniti ugled ameriškega predsednika in ga ošibiti, medtem ko z njim merijo moči ob državnem proračunu. Novice, ki so doslej pronicnile dokazujejo, da zadeva VVhi-tevvater ni nic veC kot nepomemben škandalcek -ali niti to - in da se je spremenila v afero zaradi začetne nespretne obrambe predsedniškega para, predvsem pa zaradi brezobzirnosti republikancev, ki so se poslužili vseh sredstev, da bi ošibi-li ameriškega predsednika in demokratičnega : tekmeca. Toda, kot je proniclji- j vo ugotovil Furio Colom- ! bo, napad na ženo ame- j riškega predsednika ni j samo poskus, da bi zlo- j mili najšibkejši člen v Clintonovi navezi. Hil-lary Clinton je bila tudi avtorica zakonskega predloga, ki naj bi revnejšim ameriškim državljanom jamčil minimalno socialno varnost. Zakonski osnutek, ki bi bil prizadel zavarovalne družbe, ni bil sprejet, ker si del demokratov ni upal v spopad. Toda ofenziva proti Hillary Clinton močno zaudarja po maščevanju proti ženski, ki si je upala zasnovati tak predlog. Predvsem pa zveni kot svarilo in opomin: nihče naj si ne drzne vec kaj takega. Barometer italijanske politike se še ni umiril Berlusconi »zmerno optimist«, D'Aiemozo jasno besedo RIM - Čeprav uradno še ni začel tretjega kroga posvetovanj, se je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro včeraj dopoldne srečal z nekaterimi političnimi predstavniki. Najpomembnejši je bil pogovor s predsednikom Forza Italia Silviom Berlusconijem. Ob koncu je Berlusconi dejal, da je zelo zadovoljen s pogovorom in dodal, da je »zmerno optimist« o možni rešitvi krize. Do- bro sta bila razpoložena tudi voditelja KDC in CDU Pierferdinando Ca-sini in Rocco Buttiglione, medtem ko je predsednik nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini menil, da se v zadnjih dneh ni zgodilo nic pomembnega in da »smo tam, kjer smo bili pred tednom dni«. Na Finijevo nepopustljivost je takoj reagiral tajnik DSL Massimo D’Alema. Po mnenju vo-. ditelja Hrasta je Berlusconi iskren v svojih prizadevanjih za dosego dogovora, toda Fini mu »meCe polena pod noge«. Zato je pozval Kartel svoboščin, naj se dogovori, kdo ukazuje, da ne bo vec Fini »ponoči podiral tega, kar Berlusconi stke podnevi«. Barometer italijanske politike se ni še ustalil. Predsednik Scalfaro je sicer med srečanjem s sardinskimi rudarji dejal, da bo rešitev za Italijo ustrezna, toda v tem trenutku nihče ne ve, kakšna bi ta rešitev lahko bila. Na 2. strani Škedenj: danes stavka v železarni TRST - Delavci škedenjske železarne bodo danes cel dan stavkali. Tako so odločili na popoldanski skupščini. Protestirajo proti vodstvu podjetja, ki se ne drži sindikalnega dogovora o opravljanju nadurnega dela, pa tudi proti kršitvi varnostnih norm. Včeraj so si podjetje ogledali izvedenci nadzomiške službe za varnost in medicine dela. Danes zjutraj se bodo delavci spet zbrali na skupščini in odločali o morebitni protestni manifestaciji po mestnih ulicah. Na 5. strani Tržaška Zlatama spet tarča roparjev TRST - Potem ko so trije roparji v soboto izpraznili urarno Dobner v Ul. Dante, sta vCeraj mlada roparja napadla lastnico zlatarne Colom-bo na Trgu Sonnino ter odnesla za okrog 3 kilograme zlatih predmetov v vrednosti približno 60 milijonov lir. Lastnici sta z lepilnim trakom zvezala roki in nogi ter zamašila usta. Kljub temu ji je le uspelo priti do vhodnih vrat in poklicati na pomoč. Policija je že prijela nekega mladega bosanskega državljana, ki je osumljen ropa. Na 5. strani PO AMERIŠKI GROŽNJI S PREKINITVIJO POMOČI__________ Bosanska vlada napovedala izpustitev vojnih ujetnikov SARAJEVO- Vlada BiH je včeraj napovedala, da bo kmalu izpustila preostale vojne ujetnike, ki jih zadržuje v svojih zaporih. Odločitev so oblasti sprejele po tem, ko so ZDA zagrozile, da bodo blokirale finančno in vojaško pomoč BiH, Ce ujetniki ne bodo kmalu na svobodi. Posebni ameriški odposlanec John Shattuck je po pogovoru z bosansko-her-cegovskim predsednikom Izetbe-govićem povedal, da mu je predsednik osebno zagotovil skorajšnjo izpustitev ujetnikov, in da je tudi srbski predsednik Miloševič obljubil pomoč. Operacija Iforja sicer poteka brez večjih zapletov. Včeraj se je zgodila nesreča, ko je danski tank južno od Doboja zapeljal na mino. Pri tem so bili štirje danski vojaki lažje ranjeni. Na 12. strani Hillary Clinton se bo morala zagovarjati zaradi afere Whitewater VVASHINGTON - Prav ko se je prva dama Amerike Hillary Rodham Clinton odločila, da bo svojo javno podobo izboljšala s predstavitvijo knjige o otrokih, so se znova zaCele pojavljati govorice o njeni sporni preteklosti. Včeraj je namreč dobila poziv preiskovalnega sodišča, ki jo bo zaslišalo v zvezi z nedavno odkritimi dokumenti, ki jih minuli dve leti »ni bilo moč najti«. Gre za dokumente o aferi Whitewater, ki razkriva delo gospe Clinton kot odvetnice v ugledni odvetniški družbi v osemdesetih letih v Arkansasu, ko je bil njen mož guverner te zvezne države. Na 13. strani Danes v Primorskem dnevniku Jadranka Šturm Vaščanovi Poslanka Jadranka Sturm Kocjan odgovarja poslanki Vasconovi glede etničnega Čiščenje v Istri. Stran 3 Pogrešani mornar utonil V morju pred tržaško Pomorsko postajo so vCeraj našli truplo pogrešanega ameriškega mornarja, ki so ga iskali od 3. januarja letos. Stran 5 Valvazor v italijanščini Na ponedeljkovem večeru DSI so predstavili knjigo z italijanskim prevodom odlomkov iz Valvazorjeve Slave vojvodine kranjske. Stran 6 Koprski Adriatic v težavah Tudi zaradi poteze tržaškega delničarja Lloyd Adriatica je koprska zavarovalnica Adriatic zabredla v težave, iz katerih jo zdaj skušajo rešiti z ra vrednotenjem in novo dokapitalizacijo. Stran 9 Tolkala za začetek V tržaškem gledališču Miela se je v ponedeljek začel niz švicarske sodobne ustvarjalnosti, ki obsega več zanimivih koncertov, predvsem pa filmski pregled. Stran 10 RIM / BERLUSCONI ZMERNO OPTIMIST, FINI PA OSTER Politični barometer še niha, vzdušje pa je manj zaostreno D'Alema poziva Kartel svoboščin, naj se dogovori, kdo ukazuje RIM - Barometer se na nebu italijanske politike Se ni ustalil. Kazalec stalno niha in težko je ugotoviti, ali se bo usmeril k viharnem vremenu ali jasnejšim in sončnim dnem. Včeraj je bilo stanje manj napeto kot v nedeljo in v ponedeljek, vendar sploh ni bilo jasno, ali je dogovor med desnico in levo sredino mogoC. Silvio Berlusconi, ki se pripravlja na današnje soočenje s tajnikom DSL Massimo D’Alemo, se je včeraj zjutraj skupaj z zvestim Giannijem Letto povzpel na Kvirinal za dolg pogovor s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scal-farom. Po pogovoru je bil predsednik Forza Italia dokaj zadovoljen in novinarjem je povedal, da je zmerno optimist. Berlusconi razmišlja o kompromisni rešitvi, ki bi lahko zadostila po eni strani zahteval Finijevega Nacionalnega zavezništva, po drugi pa tudi pogojem leve sredine, ki noče slišati o predsedniški republiki in zahteva volitve v dveh krogih. Silvio Berlusconi naj bi predlagal neposredno izovolitev premiera, parlament pa naj bi kljub temu lahko odslovil predsednika vlade. Cena za tako odstranitev naj bi bila razpust parlamenta in predčasne volitve. »Ne zavzemamo se za nobeno politično zavezništvo med desnico in levico, ampak za dogovor za tako reformo ustave, ki naj bi zagotovila državi trdno vlado,« je povedal Berlusconi. Dejal je, da so po dogovoru o reformi možne tudi volitve. Dodal je, da je dogovor možen, vendar pripomnil, da potrebuje še nekaj Časa. »Ko je v igri tako pomemben cilj, nekaj dni veC za poglabljanje ne sme postati problem,« je dejal predsednik Forza Italia in dodal, da po njegovem mnenju »tudi Fini ne bo pretog«. Toda predsednik Nacionalnega zavezništva ni bil zelo spravljiv. »Mislim, da se v teh dneh nic ni spremenilo in smo tam, kjer smo bili pred enim tednom,« je izjavil novinarjem, ki so ga vpraševali, kaj misli o Berlusconijevem »zmernem optimizmu«. Dodal je, da si NZ želi predsedniško republiko in je kot kompromisno rešitev pripravljeno sprejeti neposredno izvolitev premiera. VeC ne misli popustiti. Njegov sodelavec Francescob Storace je bil še nekoliko bolj grob. Po njegovem mnenju je Berlusconi še vedno lider Kartela svoboščin, problem je v tem, kakšno politiko vodi. In pri tem NZ želi imeti vplivno besedo. Obe izjavi sta silili tajnika DSL Massima D’Alemo, da je pozval Kartel svoboščin, naj se dogovori, kdo ukazuje. D’Alema je pri Mauriziu Costanzu poudaril, da je po njegovem mnenju Berlusconi iskren in si želi dogovora z levo sredino, to pa mu preprečuje Fini. »Kartel naj se sestane in naj se zmeni, kdo ukazuje,« je menil tajnik Hrasta, po katerem ni veC sprejemljiva sedanja situacija, v kateri po dnevi Berlusconi tke niti dogovora, ponoči pa mu Fini s trže, kar je stkal. D’Alema je tudi prepričan, da bi bil dogovor o pravilih pomemben za Italijo. »Mislim, da je dosegljiv, Ce bodo imeli vsi dovolj političnega poguma, da porazijo tiste, ki sporazum skušajo preprečiti,« je povedal tajnik DSL. O nekoliko boljšem vzdušju priča dejstvo, da kandidatura Lamberta Dini j a ni veC glavno jabolko spora. D’Alema je spet predlagal Dinija, vendar bi pristal tudi na poizvedovalni mandat, medtem ko v Kartelu svoboščin prepričujejo Finija, naj ne postavlja veta. Ali bo to dovolj za odločilni korak? Ali se bo barometer lahko nagnil na stran sporazuma? RIM / PO SKLEPU LACIJSKIH UPRAVNIH SODNIKOV Inpsu spet grozi primanjkljaj Svobodni poklici zadovoljni, sindikati pa so zelo zaskrbljeni RIM - Potem ko je včeraj Deželno upravno sodišče v Laciju začasno ukinilo veljavnost vladnega odloka, s katerim bi svobodni poklici morali plačevati skrbstvenemu zavodu Inps 10 odstotkov svojih prihodkov, se marsikdo vprašuje, kolikšna luknja bi lahko zazevala v blagajni skrbstvenega zavoda, Ce bi odločitev postala polnomoCna. Lacijski Dus je razpravljal o vprašanju na zahtevo nekega podjetja, ki je ocenilo, da odlok povzroča diskriminacijo med delavci. Upravni sodniki so vsekakor samo začasno prekinili veljavnost odloka, medtem ko se bodo v vsebino odloka samega poglobili v prihodnje. Sklep lacijskega Dus je izzval zadovoljne odmeve med organizacijami svobodnih poklicev in neodvisnih delavcev (svobodni poklici bi morali sami plače- vati 10-odstotni prispevek, v primeru sodelavcev pa je bil del prispevka v breme delavca in del v breme delodajalca), medtem ko vzbuja precejšnjo zaskrbljenost med sindikati. Silvano Miniatti je v imenu upokojencev Uila dejal, da se je treba ob ukrepu zamisliti, saj bi se lahko zgodilo, da bi bili oprošeni prispevka ljudje, ki bi nato pri 65 letih deležni socialne pokojnine, tajnik upokojencev Cgil Raffaele Minelli pa je v sklepu videl napad na državno skrbstveno strukturo. Po oceni vlade naj bi 10-odstotni prispevek navrgel Inpsu vsaj 2.600 milijard letno. Tudi zaradi tega je zelo verjetno, da bo vlada vložil priziv na Državni svet proti sklepu lacijskih upravnih sodnikov in da se bo ob tej odločitvi vnela ostra pravda, saj bi pokojninska reforma takoj zašepala, ko bi obveljal sklep lacijskih upravnih sodnikov. HCENE / NEUTEMELJENE PODRAZITVEh Organizacije potrošnikov napovedale boj proti višanju tarif RIM - Niso se podražili samo telefon, avtoceste in koleki. Združenja porabnikov se pritožujejo nad celo vrsto tariinih podražitev, do katerih je že prišlo v popolnem zatišju, ali pa bodo izvedene v prihodnjih mesecih. Kaj bo torej v bližnji prihodnosti prizadelo žepe italijanskih odjemalcev? V teku leta se bodo povišati stroški za zavarovanje, v povprečju za 9 odstotkov za avtomobilsko zavarovanje in za kar 40 odstotkov za zavarovanje motornih koles. Prav tako za 40 odstotkov se bo zvišala cena kolko-vanega papirja, za 35 odstotkov bo dražji kolek za vozniško dovoljenje, radiotelevizijska naročnina se je podražila za 16 odstotkov, medtem ko se je konec preteklega leta za 24 odstotkov povečala cena plina za gospodinjstva. Za povprečno 2 odstotka so dražji tudi stroški za mestno snago, cestnina, ki se bo letos v povprečju zvišala za 3, 5 odstotka, pa se je že konec lanskega leta podražila za celih 7 odstotkov. Gre torej za dinamiko, ki je daleC nad ravnijo inflacijskega gibanja. Za združenja potrošnikov Codacons, Feder-consumatori, Adicon-sum, Adusbef in Adoc, ki so na to temo včeraj priredila srečanje za tisk, gre pogosto za neutemeljene podražitve, ki slonijo na netranspa-rentnih podatkih. Zato organizacije porabnikov zahtevajo v prvi vrsti svojo udeležbo pri nadzorovanju javnih storitev, torej vključitev v nadzorne organe authority, ki naj bi postati tudi Cimorej operativni. Velik del povišanj tarif javnih storitev je bil od takrat, ko je bilo ukinjeno njihovo nadzorovano upravljanje in so bile torej sproščene, izveden na zelo neprozoren način, opozarjajo združenja, Zdaj smo v prehodni fazi, ki povzroča pravo tarifno zmešnjavo, opozarjajo, v kateri imajo posamezni sektorji kot edinega sogovornika zgolj pristojno ministrstvo. Zaradi pomanjkanja transparentnosti je po eni strani prizadeta široka poraba (na trgu na primer ni mogoče najti merilcev za telefonsko porabo), po drugi strani pa je podjetjem dovoljeno le omejeno zvišanje cen, v skladu z inflacijo, vendar jim je v zameno omogočeno višanje tarif pod krinko njihove preureditve. V tem smislu je tisto, kar se je zgodilo na področju telefonskih tarif, za združenja potrošnikov šolski primer goljufanja, zato med drugim zahtevajo pocenitev- medmestnih tarif, boljšo dokumentacijo telefonskega računa in ponovno uvedbo zvočnega signala za impulz. Podobno velja tudi za tarife električne energije, pri kateri je Enel italijanskim družinam neupravičeno odvzel povprečno kar 133 tisoč milijard na leto, trdijo potrošniške organizacije. ________BRESCIA / AFERA Dl PIETRO__________ Sporna prisluškovanja Di Pietro napovedal bivšim kolegom postopek proti Borrelliju BRESCIA - Sodnica za predhodno tožilcem Piercamillom Davigom. Di preiskavo Anna Di Martino se bo morala danes izreci o usodi telefonskih prisluškovanj, ki sta jih bre-scianska tožilca Fabio Salamone in Simone Bonfigli priložila zahtevi po formalni obtožbi bivšega milanskega sodnika Antonia Di Pietra. Sodnica, ki je v prvem trenutku dovolila telefonsko prisluškovanje, se je uprla podaljšanju, ker po njeni oceni ni obrodilo bistvenih dokazov. Telefonska prisluškovanja sodijo sicer v preiskavo, v kateri je Antonio Di Pietro prizadeta stranka, medtem ko so Silvio Berlusconi, njegov brat Paolo in bivši neapeljski prefekt Um-berto Improta osumljeni, da so poskusili izsiljevati sodnika ter omejevati njegove politične pravice. V bistvu naj bi mu skušali preprečiti, da kandidira na volitvah. Gradivo je pa bilo priloženo tudi zahtevi po formalni obtožbi Antonia Di Pietra, ki ga brescianska kolega dolžita izsiljevanja podkupnin in zlorabljanja svojih pristojnosti. Objava teh telefonskih pogovorov je vzbudila v prejšnjih dneh veliko polemik, še več pa jih bo najbrž vzbudila objava kratkega telefonskega pogovora med Di Pietrom in milanskim Pietro je novembra lani po tretjem zasliševanju v Brescii poklical nekdanjega kolega in mu povedal, da bresciansko tožilstvo »cilja« na šefa milanskega tožilstva Francesca Save-ria Borrellija. Slo je za afero, ki se je vnela, ko se je razvedelo, da je Bor-relli obvestil predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara o jamstvenem obvestilu, ki ga je pred dobrim letom naslovil tedanjemu premiera Silviu Berlusconiju. Borelli je bil tedaj res vpisan v seznam preiskova-niti oseb, nato pa je bil postopek baje arhiviran. Po polemikah, ki so se razplamtele v teh dneh zaradi telefonskih prisluškovanj, bo današnja odločitev brescianske sodnice pomembna, saj bi morebitna izločitev telefonskih prisluškovanj preprečila objavo tistih pogovorov, ki doslej še niso prišli v medništva italijanskih medijev. Obenem pa priziv priča tudi o zelo napetih odnosih med brescinskim tožilstvom in Antoniom Di Pietrom, ki ga je zelo prizadelo dejstvo, da ga bresciansko tožilstvo ni oprostilo, ampak je zahtevalo njegovo formalno obtožbo za dogodke, ki so v okviru preiskave Ciste roke povsem marginalni. Curto pred sodniki BRESCIA - Pred kazenskim sodiščem v Brescii se je včeraj zaCel proces proti bivšemu predsedniku milanskega prizivnega sodišča Diegu Curtoju. Bivši sodnik je obtožen korupcije v aferi Enimont, skupaj z njim pa sedita na zatožni klopi tudi žena in sin. V zameno za pol milijarde švicarskih frankov je sodnik Curto privolil v zamrznitev delnic kemijskega koncerna Enimont. Curto je pred nekaj meseci med zasliševanjem pred bre-scianskim tožilstvom, ki je vodilo preiskavo, zagotovil, da je podkupnino vrgel v posodo za smeti. Včeraj pa se je skupaj z odvetnikom opravičeval, da je slo samo za poskus, da bi zaščitil ženi, kateri je zaupal kuverto z denarjem, ne da bi ji povedal, kaj vsebuje. Proces se bo nadaljeval v prihodnjih dneh. TRENTO / STATUT 2E PRIPRAVLJEN Ob koncu maja rojstvo evropske regije Tirolska TRENTO - Ob koncu maja bi se v kraju Riva del Garda lahko rodila evroregija Tirolska. V tem kraju se bodo namreč sestali na skupni seji pokrajinska sveta avtonomnih dežel Trento in Bočen ter deželni svet avstrijske dežele Tirolske. Kot je povedal predsednik Pokrajine Trento Carlo Andreotti, je osnutek statuta že pripravljen. Ce bo nastala - in vse kaže, da bo - bo Tirolska prva evroregija, v kateri bo prisotna tudi Italija. Podobne evropske regije se snujejo tudi na mej med Nemčijo in Nizozemsko in na tromeji Nemčija - Švica - Avstrija. Carlo Andreotti je dejal, da je projekt evropske regije povsem v skladu z madridsko konvencijo iz leta 1980 in sporazumom med Italijo in Avstrijo iz leta 1993. Priznal je sicer, da bi ime Tirolska lahko vzbudilo v Italiji odpore, zato je predlagal, da bi oviro obšli s tem, da bi snujočo se evropsko regijo poimenovali za Tridentinsko-Tirolsko. Medtem ko sta se avtonomni pokrajini Trento in Bolzano dogovorili za evropsko regijo, pa nista še našli skupnega jezika o usodi avtonomne dežele Tri-dentinska-Gornje Poadižje. Predlog ustavne spremembe južnotirolske ljudske stranke SVP, ki predvideva tudi razformiranje avtonomne dežele, je namreč vzbudil med Trentom in Bočnom veliko polemik. Predlog predvideva še odpravo pokrajin, povečanje pristojnosti občin, spremembo senata v dom dežel, zmanjšanje števila poslancev in korenito omejitev pristojnosti osrednje vlade, povečanje pristojnosti deželam in uvedbo davčnega federalizma. NajveC polemik pa vzbuja prav predlog o ukinitvi avtonomne dežele, ki naj bi ji nasledili pokrajini Trento in »Suedtirol-Sudtirolo«. V sekti spolno nasilje BOLOGNA - Za krinko satanskih sekt se večkrat skrivajo nasilneži, ki zlorabljajo vraževernost in šibkost Iju-di.To dokazuje preiskava o »Crnih mašah«, ki jo je zaCelo pred nekaj meseci tožilstvo v Bologni. V okviru preiskave so včeraj aretirali predsednika sekte »Satanovi otroci« Marca Dimitrija in njegova sodelavca Giorgia Bonoro in Gennara Luonga. Vsi trije so osumljeni spolnega nasilja nad 16-letnim dekletom. Preiskovalci* so prepričani, da je bilo v sekti veliko veC primerov spolnega zlorabljanja in nasilja, vendar nobena od žrtev ni doslej ovadila voditeljev sekte. Izjema je samo dekle, katero so prepričati starši. JADRANKA ŠTURM-KOCJAN O OBTOŽBAH VASCONOVE TERSKE DOLINE Etnično čiščenje je začel fašizem Obujanje krivic nas vrača v preteklost Nova pot uvajanja slovenskega jezika v šolski sistem Načrt za združitev osnovnih šol v Tiponi in Bardu, do bi se v goratem predelu obdržalo šolo in bi valorizirali domačo kulturo KOPER - Poslanka državnega zbora Jadranka Sturai-Kocjan je na nedavni tiskovni konferenci odgovorila na izjave nekaterih italijanskih politikov in pravnikov o odnosih s Slovenijo. Gre predvsem za hude obtožbe na račun Slovenije, ki jih je generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju izrekla poslanka italijanskega parlamenta Marucci Va-scon, ter za nastop italijanskega odvetnika prof. Sinagre v oddaji Tednik na TV Slovenija. Vasconova je v pogovoru z Galijem izjavila, da etnično čiščenje ni domislica Srbov, pač pa Slovencev, ki da so krivi za povojni eksodus Italijanov iz Istre. Odvetnik Si-nagra pa odpira vprašanje fojb in trdi, da so bili Slovenci morilci velikega števila Italijanov. »Problemi odnosov med Slovenijo in Italijo imajo še posebno boleč vpliv na področju Slovenske Istre, v neprijeten položaj spravljajo tudi tukajšnje državljane ita- lijanske narodnosti. Kot poslanka s tega področja sem dolžna reagirati na žaljive obtožbe, ki jih na račun Slovencev izrekajo članica italijanskega parlamenta in druge javne osebnosti z one strani meje,« pravi Jadranka Sturm-Kocjan. »Slovenija doslej ni odpirala vprašanja o obdobju fašizma in italijanske okupacije, ki sta v tukajšnjih krajih in velikem delu ostale Slovenije povzročila veliko trpljenje. Govorjenje o nekdanjih krivicah nas vrača v preteklost in nam zapira prihodnost, omenjene neresnične izjave in pritiski ekstremističnih krogov v Italiji pa vendarle zahtevajo odgovor.« Slovenska poslanka opozarja na dejstvo, da je ozemlje tukaj (in tudi na oni strani meje) Italija pridobila šele leta 1918 na podlagi tajnega sporazuma z državalni takratne Antante. Ko je Italija prevzela ta ozemlja (v bistvu okupirala, ker prej niso bila nikoli njena), se je kmalu začelo sistematično razna- rodovanje tukajšnjih Slovencev, ki je v obdobju fašizma postalo odkrito nasilno. Ukinjene so bile slovenske organizacije in šole, ljudem so bila odvzeta celo njihova imena. Se pred drugo svetovno vojno je bilo iz teh krajev v taborišča odpeljanih 30.000 ljudi. Izseljevanje Slovencev, ki so zaradi takšnih pritiskov odhajali v takratno Jugoslavijo in tudi v prekomorske dežele, je po obsegu primerljivo eksodusu po 2. svetovni vojni. Sturmova meni, da ni nobene pravne osnove za sporazum o optantskem premoženju. To vprašanje tudi nima nobene zveze s pogajanji za članstvo Slovenije v Evropski uniji. »Edini sporazum med državama, ki pride v poštev, je sporazum o zaščiti obeh manjšin,« meni naša poslanka. »Razumem, da Italija ne želi govoriti o tem, saj je tukajšnja manjšina deležna dobre zakonske zaščite, Slovenci v Italiji pa že desetletja čakajo na zaščitni zakon...« Boris Vuk TIRANA - V Terskih dolinah se piše novo poglavje, kar zadeva uvajanje slovenskega jezika v javni šolski sistem. Novo poglavje se piše tudi v izbirah krajevnih javnih upraviteljev, ki so po desetletjih zaprtih in odklonilnih stališč do slovenske stvarnosti spoznali potrebo, da obrnejo stran. O tem, kako poteka pouk na ti-panski osnovni šoli, smo že objavili pogovor z učiteljico Mirjam Simiz, ki poučuje slovenščino v tipanski osnovni šoli. Odbornik za kulturo na Gorski skupnosti za Terske doline Viljem Cerno je obrazložil načrt združitve osnovnih šol iz Tipane in Barda z željo, da se v goratem predelu obdrži šola in se istočasno začne valorizirati kulturno in domače slovensko narečje. Ta odločitev, kot je bilo pričakovati, je sprožila nasprotovanje v nekaterih posameznikih, ki so še vezani na stare poglede in ki niso nikoli sprejeli dejstva, da v Terskih dolinah živi slovenska narodnostna skupnost. Le-ti so okoli sebe zbrali manjšo skupino staršev, ki so svoje nasprotovanje do zgoraj omenjenega šolskega načrta izrekli na straneh videmskega dnevnika »II Messaggero Veneto«. Prvi očitek, da niso upravitelji in šolski skrbnik upoš- tevali nevarnosti, ki jih predstavljajo ceste v zimskem času ob poudarku, da naravna pot ne teče po hribih ampak vodi v dolino, torej v Cento. S tem v zvezi so nanizali tudi celo vrsto podtikanj glede »interesov, ki naj bi se za tako odločitvijo skrivali. Bistvo nezadovoljstva pa je zaobjeto prav v zadnjem delu pisma, kjer trdijo, da tersko narečje nima nič skupnega s knjižno slovenščino, »ki bi pokvarila domače narečje, če bi imela vstop v šolo«. S prav tako dolgim pismom je prvi odgovoril na straneh istega časopisa župan iz Barda, Maurizio Mizza, ki je najprej zavrnil trditev, da niso bili starši seznanjeni. »Ob prizadevanjih, da bi ohranili osnovno šolo v Bardu - kar se v danih pogojih ne da - smo predvideli možnost združitve s šolo v Tipani, kar bi nam omogočilo takšno vrsto pouka, ki bi bil v sozvočju s kulturno, etnično in jezikovno specifiko obeh občin. To je bilo zelo jasno napisano v programu liste, na kateri sem bil izvoljen«, poudarja Mizza, ki navaja tudi vse sklepe občinskega sveta o tozadevni šolski problematiki. Zupan iz Barda opozarja na nedoslednosti kritičnih staršev, ki v isti sapi trdijo, da je težko ustno prenašati domače narečje na mla- de rodove, po drugi strani pa ne želijo, da bi narečje prišlo v učilnice. »Berlinski zid je padel, treba je spremeniti miselnost. Niso več časi, da bi se skrivali za prstom in zanikali slovenski izvor narečja«, zaključuje Mizza. Se bolj odločen je odgovor dvajsetih staršev iz Tipane, ki zavračajo vsako podtikanje glede tega, kdo vsiljuje slovenščino in s kakšnimi nameni. »To je naša odločitev, ker želimo, da bi naši otroci lahko obiskovali vrtec in osnovno šolo v domači vasi, torej v tisti stvarnosti, kjer živijo in kjer želimo, da bi ostali kot protagonisti tudi, ko odrastejo. Ni res, da se ne razumemo z našimi sosedi, saj imamo dosti stikov z njimi že zlasti z Bre-ginjem in Kobaridom. Če nam je bilo v preteklosti zaradi meje onemogočeno vzdrževati te stike s Slovenijo, želimo, da bi naši otroci imeli boljše pogoje za sodelovanje in razumevanje ob meji. Naša želja je, da bi pristojne oblasti uresničile načrt, ki bi ga lahko zaradi svoje izvirnosti in posebnosti posnemali tudi drugje in tako preprečili selitev šol v dolino, kar bi še v večji meri obubožalo gorate predele«, zaključujejo svoj odgovor tipanski starši. Rudi Pavšič m m m III 1 || 1 u lil II 1 ji I ■ 11 !! 8 iij | .. S PRIMORSKI DNEVNIK * PREDNAROČNINE 1 996 TUDI LETOS BOMO OBVEŠČALI, INTERVJU VALI, POROČALI, FOTOGRAFIRALI, TISKALI IN PRINAŠALI PRIMORSKI DNEVNIK K VAM DOMOV ZATO VAS TUDI LETOS VABIMO, DA OBNOVITE NAROČNINO , »opffiVHi .f izpit? > m Moj dnevnik. Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice lili *111 *181*11*11 ,,.,p«,m,™bom=*l m« oglase in čestitke iiiiii ®1S*|§ ..mi! se lil Za novoporočence v letu 1996 bo Si Sl naročnina brezplačna •imun Do 31. januarja 1996 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) kako plačate: prednarocnim lahko plačate na upravi ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK . V . , rt II* mGoriSkeminpovasehnaTrnskempn r raznasalcih Primorskega dnevnika Hill? POGLEDI Odtujevanje Vselej poudarjamo kot vrednoto, da je go-riski prostor bil dolga stoletja enoten in so si bile kulture ter zivljen-ski slogi treh vrst prebivalstva (Slovenci, Italijani, Furlani) dokaj podobni če Ze ne enaki, Kar se nas tiče, smo tudi po prvi svetovni vojni delili isto usodo od Tržiča do Vipave in od Mirna do Kobarida. Po drugi svetovni vojni se je miselni vzorec nekoliko spremenil a vseeno smo nadaljevali, poudarjali, iskali in aktivno tkali vezi na območju, ki gre od Doberdoba do Komna, od Sovodenj do Ajševice in od Krmina do Bobrovega. Dve do tri desetletja ni nadaljevanje in ohranjanje vezi, poznanstev in skupnih množičnih doživljanj predstavljalo posebnih težav, če izvzamemo tiste političnoupravnega značaja, ki pa smo jih uspešno premoSčali. Potem se je mreža pobud, prilik in volje začela rahljati. Politične, socialne in tudi kulturne okoliščine so vplivale na oblikovanje tolikšnih razlik v vsakdanjih ritmih, skrbeh in podoživljanju, da so morale organizirane strukture začeti namensko ustvarjati prilike medsebojnega spoznavanja. Vsekakor pa je manjšinska narodna skupnost imela ves interes, da ohrani čim tesnejše stike - pravzaprav ni del te skupnosti vsaj dvajset let hotel slišati o stikih z Novo Gorico, niti na Šolskem področju ne - na drugi strani pa je »mamica« SZDL skrbela, da niso mladinske, sindikalne, upravne, borčevske, ženske, Šolske in še druge strukture pozabile na sonarodnjake na drugi strani meje. V zadnjih petih letih se položaj glede tega bliskovito slabša. Manjšinske strukture so prešibke, da bi sledile ali tkale stike z vso razpršenostjo upravnih, političnih in interesnih struktur na drugi strani meje, v navedenih strukturah pa so sedaj generacije ljudi, ki v glavnem nimajo zgodovinskega spomina glede čezmejnih povezav in se jim tudi ne zdijo potrebne. Daleč od tega, da bi »manjsinci« vitimistič-no zahtevali nekakšno apriorno upoštevanje, toda prav se nam zdi, da bi iz novogoriškega območja veliko več časa in razmišljanja investirali v ta vprašanja. Nekaj pa res ne morejo unejci zahtevati od zamejcev, namreč da bi bili množično in kakovostno ustvarjalni. Glede na to, da nismo folklorno usekani, so, po mojem mnenju, po-staljeni dovolj zdravi pogoji za medsebojno zanimanje. Primorska poje, Soška regata, gledališki abonma Novogoričanov v goriškem Kulturnem domu, novogoriški trenerski kader v nekaterih športnih društvih, Kogojevi dnevi, nogometni turnirji, sodelovanje med knjižnicama, prisotnost desetin dijakov z novogoriške- ga področja na goriških slovenskih šolah (ob popolnem pomanjkanju vezi med izobraževalnimi ustanovami) in še kaj obeležuje sedanje stanje. Mnogo glede na napore a veliko premalo, če pomislimo, da Goričani, So-vodenjci, Doberdobci, Steverjanci ne poznamo kulturnega utripa na drugi strani meje in se ne udeležujemo pobud, prireditev, srečanj razen ozke elite. Premalo, če pomislim na tisoče Novogoričanov, Solkancev, Bricev, Mi-rencev in ljudi iz drugih krajev, ki ne ve niti za glavne slovenske ustanove v Gorici, nima dimenzije o mreži društev in organizacij, a kar je najhuje, slovensko narodno skupnost za mejo doživlja dokaj folklorno, včasih pa z zavistjo, ker naj bi bila deležna višje življenjske ravni. Spremeniti nakazani trend je in bo zelo težavno. Z direktivami ne gre več, ustvarjati interesne priložnosti z ljubiteljskim naporom pa je Sizifovo delo. PATRONAT INAC SVETUJE Obrtnik se lahko predčasno upokoji in nadaljuje neodvisno dejavnost Raziskava o zadružništvu na Opčinah Društvena prodajalna na Opčinah razpisuje natečaj za raziskavo Zadružništvo na Opčinah, kot prispevek k spoznavanju krajevne zgodovine. V ta namen določa 1 milijon lir nagrade. Raziskave se lahko udeleži posameznik, ki je že dokazal svoje zanimanje za tovrstno delo s kako publikacijo ali kdor (tudi skupina) se namerava študijsko baviti z gospodarsko tematiko. Prošnje na navadnem papirju sprejema do 3. marca 1996 Društvena prodajalna na Opčinah, Alpinska 95. V prošnji navedite osebne podatke in morebitne dokaze o zanimanju za zadružništvo nasploh. Komisijo sestavlja društveni odbor. Vpr.: »V teku tega leta bom imel 35 let prispevkov. Ze 30 let sem vpisan kot obrtnik, prej pa sem nekaj let delal pod gospodarjem, služil pa sem tudi vojaški rok. Zanima me, če imam na osnovi nove pokojninske reforme pravico do predčasne upokojitve. In če je to možno, lahko še opravljam svojo dejavnost, ali se moram zbrisati? Kako bo Inps računal mojo pokojnino? S. A.” Celovita pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 1996, ni bistveno spremenila pogojev za predčasno upokojitev samostojnih delavcev (kmetov, obrtnikov in trgovcev). Se vedno zadostuje 3 5-letna pokojninska doba, pri čemer so veljavna tako obdobja samostojnega dela kot odvisna delovna zaposlitev in simbolični prispevki, ki jih skrbstveni zavod INPS brez- plačno akreditira za služenje vojaškega roka. Naš bralec se bo torej lako upokojil s 1. januarjem 1997. Po svoji uvidevnosti lahko še naprej opravlja svojo samostojno dejavnost (samostojni delavci so v tem pogledu privilegirani v primerjavi z odvisnimi delavci) in ni torej obvezen zbris iz poklicnih seznamov na Trgovinski zbornici. Edini praktični učinek je delna nezdružljivost nekoliko višjih dohodkov. Tako si INPS zadrži 50 odstotkov pokojninskega zneska, ki presega minimalno pokojnino. Ce bo torej pokojnina, ki jo bo INPS izračunal na osnovi povprečja dohodkov od samostojnega dela v zadnjih desetih letih, znašala poldni gi milijon lir, si bo skrbstveni zavod zaradi kopičenja delovnega dohodka zadržal dobrih 400.000 lir na mesec, (ma) Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 32 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28. tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsni št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NI e cli canipagme ontro il Pomeri o deli a (Ji tla ■5#. xCft:r mtfi/atv . Orj/fs/riZf .7k. ^Vza/ž/ff? //-o , Crt.rerrH/fr /)(>/•/*/» >to. C/istr/»/fe/rt ftens ° farvrfrr jFrf/strr.rrr* fcrA/if/ Gr/). Grorty/o 03. //a Strrs/ZAJ' - >t/> Gio. . j/f/Arr) /7, (fss/f 4ar, /.r/vr 6t/t/•/>//to 'rt/ , i/fftrrA f fr Z/z/ -r/rtf ■io. Obftt/rrr . ///.srs/f, •JV. A t/r/tff . /t/Ao//Zo >7. Z r.e/t/f f 'or-/ty Z r O^ro/f/o v-3. f’a frr /Z ■7‘t. CajtisS/s, Af/ttffr-f/o ■Siš. C/tftf ZAft Af/tt/rfrAo •id ■ Afar/r/tr/r /‘tr/iro 37. /A/tstro/ /'rt/f •J#, f/f />ff///f/f />rftrt)///o ■St). A'r/trA Gtorffto 60 B/'t/tf/t ArrtftAt.rro 7>f, Gt/ra/j/. Arr/t/s/r/to /f/ttf/z/o ri‘5*. Grtf.rff////// (ttortjto S/i. Cftjttr.v /rnv//T A'r//•///>/-rr f>>r./ tf-.o/t rltt/A Grof' „ ffrr/‘. />'■).. V r o/t'f /- 7 r of/r>ro trfi. /jfififrff r ,7r>/° tn. f o/t At/.!•// Crrf.t/* /Vr/tr 9». 7/'i/rtf, %/ Z 'rff/i rti). - Vftf/t/ir/r / Vt/t o to. /fo/.rr//r r f f/n /*f/•/'//f//n t/. Qr/f/r/fty tf/ftr G f///•/>/1to rrst ///////ft-t /'fift/ff/./t ■r/Asjtsf /tf/ ^ ■ rtyt/t <'/*■/*/ f. i M '.»lir' I II f ili -a- •Ggmmmmszss W m » 181 'pil *• _______SKEDENJ / ZAOSTRITEV_ Danes celodnevna stavka v železarni Delavci zahtevajo spoštovanje dogovorov - »Sporne« odpravnine Delavci Skedenjske železarne bodo danes cel dan stavkali. Za stavko so se odločili na včerajšnji skupščini, na kateri so spregovorili o najnovejšem sporu z vodstvom podjetja. Odločili so se tudi, da se bodo danes ob 7.30 spet zbrali na skupščini in se domenili o morebitni protestni manifestaciji po mestnih ulicah. Sindikalni spor z vodstvom podjetja se je zaostril konec preteklega tedna. Delavci obtožujejo podjetnika Lucchinija, da ne spoštuje sindikalnih dogovorov in da krši tudi norme o varnosti v podjetju. Ze od prevzemu podjetja lansko podjetje je industrijec iz Brescie zahteval, da bi delavci opravljali nadurno delo. Sindikalne organizacije so na to pristale, a le do mere, ki jo določa delovna pogodba, to je dve uri dnevno in največ do osem ur tedensko. Nadurno delo je bilo po mnenju vodstva podjetja potrebno, da bi mlade delavce vpeljali v delo. S časom je podjetje zahtevalo od delavcev vse več nadurnega dela, na kar sindikalne organizacije niso pristale. Delodajalec je zato odločil, da bo število delovnih skupin povečal od dosedanjih treh na štiri. S tem pa se je stopnja varnosti na delovnem mestu bistveno zmanjšala. Zakaj? Vodja sindikata kovinarjev FIOM CGIL takole od- govarja: »Doslej so v jeklarni delovale po tri delovne skupine. V njih so bili vključeni tudi delavci novinci, ki so se od prekaljenih, že izurjenih »starih« delavcev učili poklica. »Stari« so skrbeli seveda tudi za varnost, kar je pri tako nevarnem delu poglavitno. Vodstvo podjetja je sedaj uvedlo še četrto delovno skupino. Število prekaljenih delavcev je ostalo pri tem nespremenjeno, povečalo pa se je število »novincev«. S tem se je dejansko tudi zmanjšala stopnja varnosti na delovnem mestu. Mi na kaj takega ne moremo pristati, zato smo v jeklarni že v nedeljo oklicali stavko, sedaj pa se je stavkovno gibanje razširilo na vse objekte v okviru železarne.« Sindikati so zagrozili, da bodo v železarno poklicali izvedence pokrajinskega nadzor-ništva za delo in strokovnjake za medicino dela, da bi preve- rili, ali varnostni pogoji odgovarjajo predvidenim zaščitnim normam. Včeraj sta si dva predstavnika teh služb ogledala delovne prostore. Svoje izsledke bodo predložili jutri sindikalnim organizacijam. A to še ni vse. Sindikati so tudi zahtevali, naj podjetje izplača odpravnine delavcem, ki so bili predčasno upokojeni. Kljub obvezi podjetje tega še ni storilo. Sindikati so zato zahtevali srečanje na ministrstvu za delo s predstavniki podjetja, ministrstva, in skrbstvenega zavoda INPS. Upokojeni delavci železarne so se hoteli udeležiti včerajšnje skupščine, a jim je vodstvo zabranilo vhod v obrat. Prav tako ni dovolilo, da bi skupščini sledili novinarji in fotografi. Na arhivski sliki (foto KROMA) ena od tolikih skupščin delavcev Skedenj ske železarne. V ZLATARNI NA TRGU SONNINO Plen mladih roparjev znaša 60 milijonov lir Enega od domnevnih roparjev so že prijeli Vhonda vrata v prostore v 2. nadstropju, kjer je zlatarna Colombo (foto KROMA) »Imel sem nekaj opravkov, ženo sem pustil samo. Ko sem se vrnil, so me zadržali uslužbenci na črpalki, hoteli so me nekako pripraviti na nekaj neprijetnega, na nekaj hudega. Dejali so mi, naj bom miren. Pomislil sem, da je ženo morda obšla slabost. Ni je obšla slabost, čeprav je potrebovala zdravniško pomoč. Ko sem vstopil v zlatarno, je bilo v njej polno policije.« Antonio Vigini skupaj z ženo Silvio Colombo vodi istoimensko zlatarno v 2. nadstropju poslopja št. 9 na Trgu Sonnino. Na zlatarno opozarja le majhen napis z urnikom na vratih, v mestu ni posebno znana, kliente ima večinoma z onstran meje, iz Slovenije. V njegovi odsotnosti sta jo oropala dva mlada moška, po prvih izračunih naj bi škoda znašala od 50 do 60 milijonov lir. Policija je enega od domnevnih roparjev že prijela: ustavili in zadržali so namreč nekega 19-letnega bosanskega državljana. Colombova je agentom povedala, da je okrog 10. ure zazvonilo na glavnih vhodnih vratih v poslopje, kar je pomenilo, da nekdo prihaja. Takoj zatem sta v prostore v 2. nadstropju, kjer je urar-na, vstopila mladeniča: eden je bil star okrog 20 let in visok približno 1,65-1,70 m, drugi je bil starejši, okrog 27 let je imel in je bil tudi višji, okrog 1,80 m. Obuta sta bila v telovadne čevlje, na sebi sta imela temna jopiča, starejši pa nahrbtnik tipa »invicta«. V ušesih sta nosila uhan, mlajši pa je v italijanščini s tujim naglasom dejal, da želi kupiti še dva uhana. Ko se je 52-letna Colombova obrnila proti vitrini z uhani, jo je prijel za vrat in potisnil ob tla. S pomočjo pajdaša ji je z lepilnim trakom zvezal nogi, roki, z lepilnim trakom ji je tudi zaprl usta, da ne bi klicala na pomoč. Z ostrim rezilom sta jo ranila v roko, da bi jo še bolj prestrašila. Ko sta pograbila vse, kar je bilo v vitrinah in v sefu, ki je bil odprt (zapestnice, ogrlice, uhani, prstani), sta jo odvlekla V majhen prostor, ki ga od prodajnega loči ozek hodniček. Iz denarnice sta ji vzela tudi 70 tisoč lir. Plen, težak okrog 3 kilograme, sta spravila v nahrbtnik. »V torbici, ki sem jo pustil v sefu, sem imel tudi dva milijona lir v gotovini, izginila sta skupaj z roparjema,« je še povedal 53-letni Vigini, »čekovne knjižice, ki je bila prav tako v torbici, pa se nista dotaknila. Tudi nobene ure nista vzela, niso pač znanih znamk.« Čeprav je bila privezana, je Colombova čez okrog deset minut z veliko težavo le prišla do vhodnih vrat, kjer je uspela priklicati pozornost uslužbencev na bližnji črpalki, ki so jo odvezali, pospremili v zlatarno in sprožili alarm. Nič sumljivega niso opazili, tako da preiskovalcem niso bili v pomoč. Colombova se je morala zateči tudi po zdravniško pomoč, nakar je odšla domov, okrevala bo v petih dneh. V tem poklicu dela skoraj vse življenje, od 14. leta dalje. Tedaj je bil lastnik zlatarne Gom- bač, doma nekje iz Škocjana, leta 1979 je sama z možem prevzela zlatarno. »Pred časom smo bili sicer zavarovani,« je še dejal Vigini, »ker pa stroški iz dneva v dan naraščajo, smo zavarovanje ukinili, hoteli smo nekaj prihraniti. Poleg tega se nam nikoli ni pripetilo kaj podobnega, nikoli nismo imeli sumljivih obiskov, klienti so bili skoraj vsi znani, skoraj domači, v glavnem iz Slovenije, iz Hrvaške jih nismo imeli. Roparja sta odnesla tudi nekaj predmetov, ki so jih prav klienti prinesli v popravilo.« Kot dokaz pristnih, skoraj prijateljskih odnosov, ki so jih navezali s kupci, nam je pokazal steklenici domačega oljčnega olja in žganja, ki so mu ju prinesli v darilo. r BOJ PROTI RAKU / V SOBOTO TRŽAŠKA OBČINA PRED POMORSKO POSTAJO »Pomaranče zdravja« na prodaj tudi pri nas V soboto bodo v Trstu kot v številnih drugih krajih dežele in cele države spet prodajali »pomaranče zdravja«. Gre za pobudo vsedržavnega združenja za raziskavo rakastih obolenj, ki je v prejšnjih letih zbralo veliko sredstev. Zbrana sredstva bodo tudi letos namenili raziskovanju in prevenciji. Kot v posebnem tiskovnem sporočilu naglasa združenje, bodo tokrat »pomaranče zdravja« prodajali te sedmič. Na približno 700 trgih bodo v soboto prostovoljci ponujali 800 tisoč kilogramov sicilj-skih pomaranč. Prodajali bodo pakete s tremi kilogrami pomaranč, posamezen paket pa bo stal 12 tisoč lir. Tokratno pobudo so podprli tudi šiviljska deželna uprava, pokrajina Siracusa in občinske uprave Lenti-nija, Carlentinija, Fran-cofonteja in Scordie. Prav s tistega območja Sicilije prihajajo dobre in znane pomaranče, katerim so tudi pripisali obrambne lastnosti pred nastopom rakastih obolenj. V znanstvenem dokumentu, ki ga je o tem vprašanju sestavila pristojna komisija EU, piše, da so v manjši nevarnosti ljudje, ki uživajo veliko sadja in zelenjave. Nasvet je tudi v Evropskem kodeksu proti raku, to je dokumentu, ki povzema glavne nasvete glede prevencije in izboljšanju lastnega zdravstvenega stanja. Pri sobotni prodaji pomaranč bo sodelovalo okrog 7 tisoč prostovoljcev, prav njihovo sodelovanje omogoča združenju, da se predstavi v tolildh mestih. Na Tržaškem bodo »pomaranče zdavja« ponujali v prodajnem centru II Giulia in na osrednjem milj-skem trgu. Razpisan javni natečaj za 36 delovnih mest Našli truplo ameriškega mornarja Bil je na letalonosilki »America« in so ga progrešali od 3. januarja Tržaška občina je razpisala javni natečaj za 23 mest družbeno-zdravst-venega delavca 3. kategorije (strežnik). 19 mest je namenjenih vpisanim v sezname brezposelnih, 4 pa so za uslužbence občine. Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki še niso dopolnili 41. leta starosti in so opravili nižjo srednjo šolo. Za informacije je na razpolago pristojni občini urad (3.oddelek - osebje) na tel. številki 6754911. Rok za vložitev prošenj bo zapadel 15. februarja letos. Občinska uprava je razpisala tudi natečaj za zaposlitev pripadnikov zaščitenih kategorij: 3 gluhoneme bodo sprejeli v službo kot družbeno-zdravstvehe delavce 3. kategorije (strežnike); 5 sirot ali vdov padlih v vojni ali na delu bodo namestili kot sodelavce lekarniške službe, 3 pa kot sodelavce pogrebne službe (v obeh primerih so delovna mesta 4. kategorije); 3 civilne invalide bodo namestili kot čuvaje, enega kot lekarniškega pomočnika, enega pa kot družbeno-zdravstvenega delavca (v vseh primerih delovno mesto 3. kategorije). V vseh primerih je starostna meja 55 let, potrebna je diploma nižje srednje šole za tiste, ki so se rodili po 31. decembru 1951 oz. osnovne šole za one, ki so se rodili pred omenjenim datumom; prositelji za mesto pogrebnega sodelavca morajo imeti tudi vozniško dovoljenje kategorije B. Vsi prositelji morajo biti sposobni za službo, seveda ob upoštevanju njihove fizične prizadetosti. Vpisani morajo biti v seznam brezposelnih. Tudi v tem primeru je na razpolago pristojni občinski urad na tel. številki 6754911. Rok za vložitev prošenj bo zapadel konec prihodnjega meseca februarja. Iskali so ga vse od 3. januarja, včeraj pa so njegovo truplo zagledali v morju pri Pomorski postaji, nekaj metrov pred pomolom. Ameriškega mornarja, 24-letnega Michaela Aarona Legalla iz Kansas Cityja (na sliki), so pogrešali na krovu letalonosilke »America«, ki je bila zasidrana ob VII. pomolu, kamor je priplula 28. decembra. Posadka je štela 5 tisoč mož, ob odhodu pa so se zavedeli, da Legalla ni na krovu. Nemudoma so sprožili alarm, vendar odhoda niso odložili, čakalo jih je patruljiranje Jadranskega morja, pred obalami bivše Jugoslavije. Z iskanjem so se ukvarjale tukajšnje varnostne sile, vendar o mladeniču ni bilo več nobenega sledu. Včeraj zjutraj je osebje plovila, last nekega podjetja, ki se ukvarja s čiščenjem pristaniških voda, pred pomolom opazilo truplo. Obraz je bil precej iznakažen, vendar so žrtev identificirali brez težav, ker so v enem od žepov našli dokumente, v drugem žepu pa je bil vrč za pivo. Nesrečnež je padel v vodo popolnoma oblečen, na sebi je imel jeanse in usnjen jopič. Domnevajo, da je veseljačil pred odhodom, veselje pa se je sprevrglo v tragedijo. Na vsak način bo pravi vzrok smrti pokazala obdukcija, saj ne gre vnaprej izključiti, da ga je tudi kdo udaril in zatem porinil v morje. Truplo so na pomol potegnili gasilci, ki imajo za take primere posebno opremljen čoln. Na pomoč je prihitelo tudi osebje Rdečega križa in seveda preiskovalci. NOVICE NA POMORSKI POSTAJI PONEDELJKOV VEČER V DSI Drevi v Dolini srečanje za ustanovitev Prodijevega odbora »Kras morje« Drevi ob 20. uri bo v dolinskem gledališču Franceta Prešerna srečanje z javnostjo organizacijske skupine, ki se ukvarja z ustanovitvijo Prodijevega odbora »Kras Morje«. Gibanje Oljke naj bi ob tej priložnosti uradno nastalo tudi v tem delu tržaške okolice, ugotavljajo organizatorji srečanja, ki vabijo k udeležbi ne samo prebivalce dolinske občine, ampak tudi one iz bližnjega Naselja Sv. Sergija in iz miljske občine. Srečanja se bo udeležil tudi koordinator Prodijevega gibanja za volilno okrožje Trst 2 Marino Vocci. Danes zavetnik novinarjev sv. Frančišek Šaleški Danes proslavljajo novinarji svojega zavetnika Sv. Frančiška Šaleškega. Ob tej priložnosti bo v cerkvi Beata Vergine del Rosario ob 16. uri škof Bellomi daroval mašo na pobudo novinarskega sindikata, pri homiliji pa bo spregovoril tudi o težavah, ki pestijo tržaški svet informacije. Po maši se bodo v Tergesteu novinarji srečali s škofom in s predstavniki tržaških inštitucij, s katerimi bodo spregovorili o krizi medijev. Vpisovanje v vrtec v Gabrovcu Občinska uprava obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovec za prihodnje šolsko leto 1996/97. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do 31. januarja t.l. vključno. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju. Jazz večer v kavarni Tommaseo Ob sredah jazz: tako so se z novim letom odločili v kavarni Tommaseo, v kateri prirejajo vrsto najrazličnejših večerov. Drevi se bo v stari tržaški kavami predstavil Viva Jazz Trio z vokalistko Mojco Maljevac. Nastop tria, ki ga sestavljajo Marko Gregorič, Dario Volpi in Eugen Stefančič, in solistke se bo začel ob 22. uri. Tokrat se bodo prvič predstavili tuji izvajalci, z nocojšnjim koncertom pa se tudi začenja sodelovanje z glasbeniki sosednjih dežel. »Stari Dunaj« v Devinu V motelu Agip bo drevi ob 20. uri nastopila skupina Vecchia Vienna, ki - kot že ime izdaja - izvaja skladbe iz dunajske glasbene tradicije. Devetčlanski ansambel, ki ga vodi violinist Vitto-rio Clemente, bo predstavil predvsem Straussove in Lebarjeve skladbe. Ko je bil film še nem Jutri bodo na sedežu deželne kinoteke v Ul. Cantii 10 predvajali vrsto primerkov restavriranih nemih filmov, ki so jih posneli na začetku našega stoletja. Gre za zelo dragocene posnetke, ki so jih leta 1906 ročno barvali. Nato bodo predvajali nemi film Maria Camerinija Voglio tradire mio marito iz leta 1925 in komični prizor s Polidorom. Prireditev, ki se bo začela ob 17.30, bo uvedel filmski kritik in član krožka Cappella Underground Lorenzo Codelli. S tem bodo dopolnili predavanje kritika Gian Piera Brunette o nastanku filma in o nemem filmu, ki je začel niz prireditev ob stoletnici filma. Niz organizira inštitut Gramsci za FJK v sodelovanju z odsekom za italianistiko tržaške univerze, krožkom Cappella Underground in združenjem Alpe Adria Cinema. Občni zbor krvodajalcev Zveza krvodajalcev tržaške pokrajine bo imela jutri zveCer občni zbor. Redni občni zbor bo v prvem sklicu ob 19. mi, v drugem pa ob 20. mi in sicer v dvorani Lige za boj proti raku v Ul. Pieta 17. Dežela, občina in lacp o začasnih stanovanjih Deželni odbornik za gradbeništvo Roberto De Gioia se je včeraj srečal z odbornikom tržaške občine za nepremičnine Ubertom Drossijem -Fortuno in s predsednikom ustanove za javne gradnje lacp Giuseppejem Erriquezem. Preverili so možnost, da bi tržaška občina prodala del stanovanj, ki so njena last, in bi s temi sredstvi ustanovila sklad, s katerim naj bi lacp uredil stanovanja, v katerih bi začasno gostili družine, ki so ostale brez stanovanja. Odbornik De Gioia je zagotovil, da bodo deželno zakonodajo priredili v tej smeri. Od padca Berlinskega zidu do novega svetovnega nereda Na pobudo mirovniških organizaciji bo univerzitetni profesor in tajnik Italijanskega urada za mir Giovanni Sallio danes popoldne v avli A inštituta za fiziko na tržaški novi univerzi govoril o moči mirovniške pobude, o padcu Berlinskega zidu in o novem svetovnem neredu. Začetek ob 16.30. m p itd : lil;:: jjjj ifll lili; S Jj m' Ul Zasedanje ob 25Jetnici Združenja izseljencev iz JK Zgodovino tega izseljevanja je treba šele zbrati in napisati Na tržaški Pomorski postaji se je včeraj pričelo zasedanje o zgodovini in značilnostih izseljevanja iz Julijske krajine. Tridnevno srečanje so priredili ob 25. obletnici delovanja organizacije izseljencev iz Trsta in Gorica, kakor tudi iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. Kot je naglasil predsednik Združenja izseljencev iz Julijske krajine Dario Ri-naldi, je zgodovina tega množičnega pojava še premalo znana in dokumentirana in bi jo bilo treba temeljito raziskati, dokler so še živi oni, ki so jo doživljali na lastni koži. Po Nemu Gonanu, predsedniku deželne organizacije za izseljevanje Ermi, je spregovoril tržaški podžupan Roberto Damiani, ki je med drugim poudaril, da se mora Trst spet povezati s svojim naravnim zaledjem, za kar je potrebno večje mednarodno sodelovanje in odpiranje mesta do novih tržišč in sosednjih regij. Včeraj so zgodovinarji in raziskovalci poročali predvsem o izseljevanju v anglosaške države, medtem ko so danes na vrsti poročila o izseljevanju v Južno Ameriko in v druge evropske države. Jutri bo dan posvečen solidarnosti: tržaški škof Lorenzo Bellomi bo daroval mašo v cerkvi Beata Vegine del Rosario, v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta pa bo slovesnost, ki se je bodo udeležili tržaški in goriški župan ter predstavniki deželne uprave. Valvasorjeva »Sava vojvodine kranjske« v italijanskem prevodu S ponedeljkove predstavitve novega italijanskega prevoda Valvazrja (f. KROMA ) JUTRI SESTANEK V ŽUPNIJSKI DVORANI Nabrežinski jusarji na delu Težave glede sečnje zaradi ovir, ki jih postavlja gozdarska služba Odbor nabrežinske srenje sklicuje za jutri sestanek elanov, na katerem naj bi spregovorili o dosedanji prehojeni poti ter o novih pobudah in nalogah, ki Čakajo jusarje. Medtem ko je odbor v nekajmesečnem obdobju, ki ga ločuje od ustanovitve, že zaCel z delom, je poleg rednega delovanja že prišel Cas prvih težav, katerim nameravajo nabrežinski jusarji biti kos. Ena izmed teh so ovire (v nasprotju s konstruktivnim odnosom, ki so ga jusarji izpostavili glede sečnje drvi s krajevnim sedežem gozdarske službe), ki jih postavlja gozdarska služba na pokrajinski ravni in kar gre tolmačiti kot nasprotovanje javnih uprav upravljanju teritorija s strani domačinov. Jusarji so obenem vložili pritožbo na pristojne organe zoper pogodbo, ki jo je občinska uprava obnovila z najemniki kamnolomov. Da si pa jusarski upravičenci ne želijo zaostrenih odnosov z občinsko upravo priča dejstvo, da so vse srenje, ki delujejo v devinsko-nabrežinski občini, zaprosile za sestanek z Zupanom, do katerega bo Cimprej prišlo. Odbor je obenem na eni izmed zadnjih sej vzel v pretres dejstvo, da medtem ko končno prihaja pri nekaterih političnih strankah do večjega razumevanja za ju-sarsko problematiko, vseeno namerava jusarska skupnost nuditi dejansko pomoč pri reševanju konkretnih problemov, ki zadevajo vaško skupnost in v tej zvezi je bil omenjen sedež vaške godbe na pihala (bivša klavnica) ter zemljišče za gradnjo cerkve v Nabrežini kamnolomih. O vsem dosedanjem ter o načrtih za bodočnost se bodo člani srenje torej pomenih jutri ob 20. uri v župnijski dvorani. (m.c.) Težke, velike knjige, pisane na pergamenski papir in opremljene s prestižnimi miniaturami, so stvar preteklosti. Toda tudi sodobnejše izdaje pomembnih klasikov skušajo posnemati njihovo impozantnost in prelisičiti tržišče, Id iz eko-nonskih in praktičnih razlogov zahteva vse več žepnih priročnikov. Med knjižne pobude, ki vsebinski vrednosti dodajo še formalno izpiljenost, sodi tudi italijanski prevod izbranih odlomkov iz Valvazorjeve Slave vojvodine kranjske. Knjigo so v ponedeljek predstavili v Društvu slovenskih izobražencev. Glavne obrise Valvazorjevega življenjepisa, njegovega dela in pomena, ki ga je leto imelo za slovensko zgodovinopisje, književnost in kulturo, je v uvodnem posegu začrtala prof. Marija Cenda. Za njo je besedo prevzel Paolo G. Parovel, ki je skupaj z Ariello Tasso-Jasbitz zbral, uredil in prevedel odlomke iz obširnega baronovega opusa »Pri izboru odlomkov smo pazili na specifiko italijanskega bralca, kateremu je knjiga namenjena« Avtor je kritično ocenil položaj, v katerem se je znašlo italijansko tržaško zgodovinopisje, ki je namerama zanemarilo svoje geografsko zaledje: »To je, paradoksalno, prva italijanska zgodovinska knjiga o Ljubljani. V njej prikazujemo Slovence Italijanom skozi nemška tekst« (Valvazor je pisal v nemščini, čeprav je slovenščino imenoval za “svoj” jezik, op. ur.). Ob tem je Parovel omenil tudi tehnične težave pri prevajanju, zbiranju in reproduciranju odlomkov in grafičnega materiala, bi bogati eno najzanimivejših knjižnih izdaj zadnjega obdobja v zamejstvu. (MG) ODBOR SVETOIVANSKIH PREBIVALCEV / KRITIČEN DO RAJONSKEGA SVETA »Svetovalci naj hodijo vsaj na seje!« »Nihče jih ni prisilil, da so nastopili na volitvah in nato bili izvoljeni v rajonski svet, zato naj opravljajo prevzeto dolžnost ali pa naj odstopijo!« Odbor prebivalcev svetoivanskega mestnega predela je zelo odloCen v svojem protestu, saj je včeraj sklical novinarsko konferenco (na sliki KROMA) in to v občinski izpostavi v Ul. Bonomo 2/4, ki je res ni lahko najti. In tudi glede izbire prostora za »skupno« izpostavo so predstavniki odbora imeli marsikatero pripombo, kot niso soglašali z vključitvijo Sv. Ivana v veliki rajonski svet Sv. Ivan-Kladin- Rocol. Pripomb na delovanje tržaške občinske uprave oz. na odnos do rajonskih svetov kot tudi do sosvetov samih je koordinator odbora Luciano Ferluga na včerajšnjem srečanju z novinarji izrekel veliko. V prvi vrsti je bil kritičen do tistih svetovalcev, ki se ne udeležujejo sej sosveta oz. prihajajo nanje s taksno zamudo, da je vsakič pod vprašanjem sklepčnost seje. Izgovarjanje, češ da imajo rajonski sveti samo posvetovalno vlogo, ne more biti sprejemljivo opravičilo. Nasprotno, je rekel Ferluga, Ce glas občanov ne pride do upravljalcev niti iz teh sosvetov, bo njihova volja še slabše upoštevana. »Naravni« šibkosti sosvetov se tako pridaja še slabo delovanje teh organizmov. Potem je treba upoštevati še »nenaravno« združevanje posameznih območij: Sv. Ivan je namreč imel več skupnega s Kolonjo kot z Rocolom. Občinska uprava je prenesla tudi sedeže sosvetov in raznih izpostav, tako je sedež sosveta v izpostavi v Ul. dei Mille, občinska izpostava za svetoivansko področje pa v Ul. Bonomo. Pri tem pa se občinska uprava, je še naglasil Ferluga, poslužuje poslopij, ki niso občinska last, medtem ko niso vsa občinska poslopja pravilno uporabljena. In tudi glede delovanja občinskih izpostav se občinska uprava in uporabniki razhajajo: zaradi (umestnega) varčevanja bi uprava želela uvesti avtomate za izdajo raznih dokumentov, kar pa pomeni, da občan ne bi imel več stika z nobenim uslužbencem. Odbor sve-toivanskih prebivalcev se zavzema za čimvečjo avtonomijo posameznih območij, vendar ne za popolno avtomatizacijo celotnega servisa. Vendar pa kaže, da je nevarnost zamenjave uslužbenca z avtomatom v Ul. Bonomo zaenkrat mimo, vendar pa je treba razrešiti še vrsto drugih drobnih (in ne) vprašanj. ŠOLSTVO / V BOLOGNI Dijaki zavoda J, Stefana obiskali Motor show Sejem najsodobnejših avtomobilov in motorjev Moderna motorna kolesa so privabila dijake poklicnega zavoda J. Stefana Konec preteklega leta so dijaki nekaterih razredov mehanske sekcije poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožefa Stefana obiskali Motor show v Bologni, najveCji avtomobilski in motoristični sejem v Italiji. Bolonjska prireditev spada sploh med najvecje tovrstne dogodke na svetovni ravni, saj Številne avtomobilske hiše prav v Bologni predstavijo svoje najsodobnejše izdelke (na primer avtomobile vrste audi, nissan, volvo, lan-cia) in ustrezne opreme. Dijaki so se s tehnološkega vidika seznanili z zadnjimi dosežki na področju precizne mehanike ter spoznali tesno povezavo med mehaniko in elektroniko, kar je bilo razvidno predvsem iz motornih in avtomobilskih prerezov z gibljivimi delo, ki so ponazorili delovanje motorjev in kontrolnih naprav. Mladino je pa Se najbolj zanimal nastop dirkalnih avtomobilov in motorjev. V živo so lahko videli velike praktične zmogljivosti bolidov, občudovali so spretnost pilotov, seveda pa jim je padla v oCi tudi uporaba teh športnih vozil za reklamne učinke. Sponzorji so tudi avtomobilizem zasuli s svojimi zaščitenimi znamkami, da bi imeli od tega čim večji gospodarski dobiček. Dolinski upravitelji v Hrpeljah V teh dneh sta se sreCali na občini v Hrpeljah na delovnem sestanku delegaciji občin Hrpelje in Dolina. V delegaciji občine Hrpelje, ki jo je vodil župan Vlado Krebelj, so bili ravnatelj osnovne sole - osemletke Dragomir Benčič v Hrpeljah Miha Jezeršek in odgovorni za razne dejavnosti na soli Ksenja Lazar (novinarski - literarni krožek), Boža Velikonja (knjižnica) in Pand Kapun (zbor). Delegaciji občine Dolina, v kateri so bili didaktični ravnatelj Ksenija Dobrila, ravnatelj srednje Sole S. Gregorčič Emil Bole ter učiteljica Miriam Antodicola, je predsedoval župan Boris Pangerc. Delegaciji sta si izmenjali informacije o delovanju in ureditvi sol v obeh občinah in se dogovorili o skupnih pobudah, ki bi zbliževale mladino in občane nasploh. Dve taki pobudi bosta 8. marca tl. v večnamenskem centru v osnovni soli v Hrpeljah, kjer bodo nastopale kulturne skupine dolinske občine, in 13. ter 14. aprila tl. ob priliki odprte meje s srečanjem Sol in kulturnih skupin. KINO ARISTON - 17.15 in 21.00 »Underground«, r. Emir Kusturica. EXCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin. EXCELSIOR AZZURRA- 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Guantanamera«, r. Tomas Guitierrez Alea in Juan Carlos Tabio. AMBASCIATORI 17.30, 19.50, 22.15, »007 Goldeneye« i. Pierce Bro-snam. NAZIONALE 1 - 17.30, 19.50, 22.15 »Assassins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Babe -un maialino coraggioso«. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20j 20.15, 22.15 »Viaggi di nozze«, r.-i. Carlo Verdo-ne, Veronica Pivetti. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Anomania«, por., prepovedan mlaidni pod 18. letom. CAPITOL - 16.30 »Po-cahontaš«, risani film, prod. Walt Disney; 18.20, 20.15, 22.10 »II profumo del mosto selvatico«, i. Kea-nu Reeves. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Blue in The Face«, r. Paul Auster, i. Harvey Kei-tel, Madonna, Michael J. Fox, Lou Reed. LUMIERE - AIACE -16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »I diavoli«, r. Ken Russel. Jutri: 17.30, 19.50, 22.10 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep. KRZNARSTVO - PELLICCERIE FRANCETICH IZREDNA PRODAJA S POPUSTI OD 40% DO 50% Nerc od 2.990.000 lir Perzijaner od 1.390.000 lir Svizec od 1.290.000 lir Rat mousque od 790.000 lir NEVERJETNE CENE DO IZČRPANJA ZALOGE TAX - FREE TRST, ul. Mazzini 22 - tel 639259 VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 24. januarja 1996 FRANCE Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 22.11. Jutri, ČETRTEK, 25. januarja 1996 SAVEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,9 stopinje, zraCni tlak 1021,7 mb ustaljen, veter vzhodnik 12 km na uro, vlaga 79-od-stotna, v jutranjih urah je padel 1 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Scheriani, Sandro Paoli, Li-dia Bonato, Jasmina Cante, Roberta Orlandi, Daniela Miličevič, Nicole Perrelli, Emil Pocecco. UMRLI SO: 3-letni Mar-co Bonfiglio, 74-letna Ful-via"'Zaccaria, 55-letna Franca Quaranta, 84-letni anto-nio Petrarulo, 40-letni Clau-dio Corenica, 55-letni Gino Crepaldi, 75-Ietna Gora lurkic, 83-letna Marcella Laparini, 92-letna Anna Di Pinto, 84-letni Lino Metti, 86-letna Giuseppina Privi-leggi. : : LEKARNE Od PONEDELJKA, 22., do NEDELJE, 27. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. 1 PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi danes, 24. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje ”Od Pekinga do Karačija”. Svoje filme bo predstavil Aljoša Žerjal. Zenski pevski zbor I. GRBEC in MePZ Silvulae Cantores iz Skednja vabita na KONCERT ZA ENRICA ki bo v petek, 26.t.m., ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. SD SOKOL vabi v petek, 26. t. m., ob 20.30 v župnijsko dvorano v Nabrežini na predstavitev knjige Branka Lakoviča 30 LET NASE KOŠARKE in na razstavo SOKOLOVA KOŠARKA V SLIKAH. ARS NOVA vabi na tradicionalno revijo HUMORISTI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! Vanka in Tonca show ob 10. obletnici delovanja, v nedeljo, 28. t.m., ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta: gostilna Guštin - Zgonik (Pavla in Tamara), tel. St. 229123, Rože Miki - Nabrežina trg, tel. St. 200286. GODBA N A PIHALA IZ RICMANJ priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, Šolski orkester in gojenci pripravnice. Gost večera gojenci trobil Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB in Narodna in Studijska knjižnica v sodelovanju z ZALOŽBO LIPA - Koper vabita na predstavitev in razpravo o knjigi prof. dr. Jožeta Pirjevca JUGOSLAVIJA 1918-1992 Nastanek, razvoj in razpad Karadjordjeviceve in Titove Jugoslavije. V torek, 30. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani ( ul. sv. Frančiška 20/II.nad.). ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE - SVEČNICO v petek, 2. februarja, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan-orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOIS vabi ob sklepu 1. polletja vse starše na roditeljstki sestanek, ki bo v petek, 26. t. m. na sedežu sole, Vrdelska cesta 13/2, ob 17.30 za: 3.A, 4.A, 5.A, 3.B, 4.B, 5.B, 3. geo in 5. Geo; ob 18.30 za: l.A, 2.A, 2.B, 1. Geo, 2. Geo. Dnevni red: 1. Izročitev spričeval ob sklepu 1.polletja, pojasnila in navodila profesorjev; 2. Dopolnilni (podporni) pouk od 29.1. do 9.2.1996; 3. Delovna praksa za dijake tretjih in Četrtih razredov od 29.1 do 9.2.1996; 4. razgovor s posameznimi profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne Sole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obveSCa, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne sole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obveSCa, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne Sole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996. DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI obveSCa, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter vse letnike otroških vrtcev. Rok zapade 28. februarja t.L Vpisovanje se vrsi na sedežu ravnateljstva v Dolini št. 419, tel. 228282. E CESTIIKE Danes praznuje FRANČIŠKA ŽNIDARŠIČ 81 let. Iz vsega srca ji Čestitajo pravnuk Manuel in vsi ostali, ki jo imajo radi. V Križu hišica stoji, v njej naša SARA 20. rojstni dan slavi. Naj bo zdrava, srečna in vesela ter mnogo uspeha v nadaljnjem študiju ji iz srca voščijo mama, očka, brat Alen in no-na Ida. Mamica Katja je poskrbela, da očku Danjelu ne bi bil dolgčas. Zato se je malemu Damjanu pridružila mala smučarka ESTER. Vsem veliko smučarskih uspehov želi SK Devin. V nedeljo je privekala ESTER. Bratcu Damjanu, mami Katji in očku Danjelu iskreno čestitajo družine Skerk, Gomizelj in Trampuž in jim voščijo obilo sreče in zdravja. Čl____________IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki pokala prijateljstva treh dežel. Vpisovanje na sedežu kluba , Proseška ul. 131 na Opčinah jutri, 25. t. m., od 19. do 20.30. Za informacije tel. na St. 212859 ali 299573. □ OBVESTILA FOTOKROZEK TRST 80 vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBVESTILO ČLANOM FOTOKROŽKA TRST 80. Vsedržavna zveza fotografskih društev FIAF predlaga vsem včlanjenim društvom temo ”11 ritratto” do jeseni. Pogoji veljajo kot lensko leto in sicer 12 c/b ali barvnih fotografij na vsak krožek in do 4 fotografij na vsakega Člana. SD POLET vabi na REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. ODBOR SKD TABOR - Opčine vabi elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju. MALI OGLASI tel. 040-361888 TRGOVINA išCe vestno vajenko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Val-dirivo 36 - Trst - c.p. 568 pod Šifro "Trgovina”. ZEMLJIŠČE 5000 kv m v MoSu pri Gorici zamenjam za majhno zazidljivo parcelo ali staro hišo v Brdih. Tel. 0481-522206 v večernih urah. PRODAM avtomobil Alfa 33, quadrifoglio oro, letnik '85. Cena 1.000.000 lir ( možen dogovor). Tel. st. 040/360739 v večernih urah. LADA NIVA, letnik '90, v dobrem stanju in VOLVO 740 turbo-intercooler, letnik '85 prodam. Tel. 228932. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12,30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Tel. 361888-Fox768ć97 TELIČKA starega 14 dni prodamo po 7000 lir za kg, živa teža. Tel. 228932. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. St. 823293 v večernih urah. . PIVNICA "III. Generazio-ne" v Boljuncu bo jutri, 25.t.m., spet odprta. V petek, 26. t.m., bo ob 21. uri koncert skupine Bakala blues band. OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milic. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in Četrtkih zaprto. OSMICO je v Rupi odprl Salomon TomšiC. Toči odlično belo in rdeCe vino. OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. ToCi belo in Crno vino. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. OSMICO je odprla Marija GombaC, Lonjer 291/1. ToCi belo in Crno vino. TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost! PRISPEVKI V spomin na Ivana Kre-sevica darujeta Dorica in Giorgio 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Marije Vodopivec darujejo Vojko, Albina in Vanka 100.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom. V isti namen darujeta Milan in Verica 20.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom. Popravek: Ob 20. obletnici smrti dragega moža Maria Sedmaka daruje žena Slava 25.000 lir za MoPZ Vesna, 25.000 lir za DPZ Vesna, 25.000 lir za SD Vesna in 25.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Joška Ceha darujeta Armando in Dina 30.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hči Živa 100.000 lir za Dvojezično šolsko središče v Spetru. V spomin na Marja Gabrovca darujeta Nada in Zlatka Milic 200.000 lir za SKD Igo Gruden. V spomin na Marico Obad daruje Pepi Pegan 50.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na Marico Obad daruje Ivanka Peric 20.000 lir za MoPZ RdeCa zvezda. V spomin Slavke Kocjan daruje Vida Žvab 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Silva Močnika darujejo svojci 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 4. obletnici smrti dragega moža in očeta Ivana Breclja darujejo žena in otroci 100.000 lir za MoPZ Fantje izpod Grmade, 50.000 lir za DPZ Devin in 50.000 lir za OPZ Ladjica. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. t Zapustila naju je najina draga Ema Pahor Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 13. uri iz mrliške veže glavne bolnice iz Trsta v cerkev v Slivno ob 13.30. Žalostno vest sporočata hčerka Štefanija in vnuk Raimund z družino Sesljan, 24.1.1996 (Pogrebno podjetje F. Preschern) Ob izgubi predrage mame izrekamo prof. Marju Caču občuteno sožalje ravnateljica, učenci ter učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva na Opčinah Združenje starSev OS F. Bevk izreka prof. Marju Caču iskreno sožalje ob težki izgubi drage mame. Ob nenadomestjivi izgubi mame Mariuccie sočustvujejo z Lucijo in svojci vsi pri Aurori SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE PRVI RESEN POSKUS DRUGAČNEGA PRISTOPA? NA POVABILO ZSKD Občinski svet v Sovodnjah Danes ob 20. uri je sklicana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Svetovalci se bodo prvič soočili z osnutkom, oziroma glavnimi smernicami proračuna za leto 1996 ter sklepah o nagradah za delo župana, podžupana, odbornika ter o višini sejnin. Občinski svet naj bi potrdil tudi sklep odbora o delni uporabi pribitka obračuna poslovanja, leta 1994. Začetek proračunske razprave v pokrajinskem svetu Pokrajinski svet se bo v roku od petka 26. t.m. do ponedeljka, 5. februarja sestal štirikrat. ZaCenja se namreč niz sej za proračun in druga na ta financno-progrmaski dokument vezana vprašanja. Prva seja bo v petek, 26. t.m. pokrajinski svet pa se bo spet sestal 1. in 2. februarja ter 5. februarja. Seje bodo v popoldanskem Času. V ludoteki obnovili dejavnost Vodstvo občinske ludoteke - sedež ima v ulici Baiamonti - nas je obvestilo, da so te dni, po boži-nih in novoletnih počitnicah, spet obnovili dejavnost. Ludoteka - kraj kjer otroci dobijo na posodo najrazličnejše igre in kjer lahko razvijajo lastno ustvarjalnost - je odprta od ponedeljka do petka od 16.30 do 19. ure. Informacije nudijo na sedežu ludoteke v ulici Baiamonti 22 tel. 532377 in 537379. Občinski svet končno odobril zapisnike sej decembra 1994 Včeraj je zasedal goriški občinski svet, seja pa se bo predvidoma nadaljevala tudi danes, saj je reden potek del obtičal že ob 4. točki dnevnega reda. V prvem delu seje so svetovalci oblegali odbor s številnimi vprašanji, dobili pa le malo odgovorov. Morda zasluži omembo dejstvo, da so po več kakor enem letu, vendarle odobrili zapisnike treh sej ki so se odvijale decembra 1994. Sen. Romoli vložil interpelacijo o rdečih brigatistih v Sloveniji Senator Romoli je, kakor poroča tiskovna agencija ANSA, naslovil na Ministrico za zunanje zadeve Agnelhjevo in na Ministra za notranje zadeve Coro-nasa vprašanje, kakšno osnovo imajo vesti, ki so so se pred kratkim pojavile v vsedržavnem in deželnem tisku in po katerih naj bi v Sloveniji živeli štirje pripadniki RdeCih brigad. Romoli navaja, da naj bi tako informacijo posredoval nekdanji odgovorni za državno varnost v Jugoslaviji Božidar Spasič. Romoli bi seveda rad vedel tudi, kaj so oblasti v Sloveniji naredile za aretacijo teh štirih oseb in kakšno vlogo je imel nekdanji režim glede podpore teroristični dejavnosti v Italiji. * |jj Bil SCGV E. KOMEL KONCERTNA SEZONA 1995-1996 GLASBA 19. STOLETJA V GORIŠKIH ARHIVIH Izvajalci: ALESSANDRO ARBO in vokalno-instrumentalna skupina ______Komorna dvorana SCGV jutri, 25. januarja 1996 ob 20.30 Župan ocenjuje srečanje v Trstu V isti sapi napada pobudnike novinarske konference proti gradnji novih vojašnic! Župan Valenti je v daljšem sporočilu podal oceno ponedeljkovega srečanja o reorganizaciji javne zdravstvene službe na Goriškem, predvsem pa o treh najpomembnejših vprašanjih, to je glede usode bolnišnice Janeza od Boga, glede prenove bolnišnice v ulici Vittorio Venelo in glede zaCetka gradnje novega kraka v isti bolnišnici. Ponedeljkovo srečanje ocenjuje šele kot začetek, kot izhodišče za drugačen pristop do razreševanja številnih odprtih vprašanj, kar pa še ne pomeni, da bodo ta vprašanja tudi zadovoljivo in predvsem v kratkem rešena. Po Valentijevem mnenju in navedbah, niso zagotovljena finančna sredstva za rekonstrukcijo obso-tojece splošne bolnišnice, Polet za Beograd Na ronškem letališču je včeraj dopoldne pristalo letalo Boe-ning 737 letalske družbe JAT. Slo je za prvi polet v okviru charter-ske proge med Beogradom in Ronkami. Letala bodo pristajala in vzletala dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih. Ob četrtkih bo letalo pristalo ob 17. uri, poletelo proti Beogradu pa uro kasneje. Cena povratne letalske vozovnice je 565 tisoč lir, prodajajo jih tudi v potovalnem uradu Au-rora. ni še pripravljen načrt, ki bi ga poslali v Rim sočasno s prošnjo za financiranje. Valenti obljublja, da bo razreševanje vprašanj s področja reorganizacije zdravstva odslej stalno na dnevnem redu in da bo na seje posebnega odbora, kjer bodo obravnavali ta vprašanja, redno vabil vse deželne svetovalce z Goriškega, vključno odbornika Fasolo. Parlamentarci pa naj bi se pobrigali za zagotovitev sredstev, potretpih za prenovo splošne bolnišnice. Do tu vse lepo in prav. V drugem delu sporočila pa se Valenti spet loteva polemike in ostro napada pokrajinsko upravo, ki da je sočasno s srečanjem v Trstu, priredila novinarsko konferenco proti gradnji Sole za finančno stražo "proti eni redkih pobud, ki bi utegnila imeti ugodne učinke za našo skupnost”. Pobudniki ne samo, da niso izrekli niti besedice v obrambo bolnišnic, ugotavlja očitno razburjeni župan, ampak skušajo odvzeti Gorici tudi možnosti razvoja, ki se odpirajo. Sporočilo župana se zaključuje z napadom na stranko DSL, ker ga je obtožila, da zganja demagogijo ko je opozoril na nejasnosti in nedorečenosti glede zdravstva. "Ne utegnem razumeti, če so Gorici najbolj nevarni sovražniki zunaj ali znotraj njenih meja”. Tako v sporočilu, ki bo nedvomno spet sprožilo ustrezen odgovor na isti valovni dolžini. Sicer ni prvič, da župana "zanese” in da smo priča takim izpadom. VEČER DOMAČE GLASBE Ansambel Štajerskih 7 Skupaj z godci nastopa Boris Kopitar Župnik P. Gujon bo jutri gost Kulturnega doma Prikaz stanja v Benečiji Nezaslišan dogodek novembra lani, ko je kakih petnajst orožnikov vdrlo v cerkev in zakrestijo v vasici Matajur, prepričani, da bodo našli orožje, ki naj bi ga tam skrival 87-letni župnik Pasquale Gujon, dokazuje, da časi ustrahovanja in protislovenskega rovarjenja v Benečiji še niso mimo. Da je temu tako potrjujejo ponavljajoče se protislovenske "pobude običajnih neznancev”, ki so poškodovali in pomazali dvojezične table, ki jih je dala postaviti špetrska občinska uprava. V ta okvir sodi tudi izredno strupena protislovenska gonja, ki jo vodi mesečnik "La voce dei Golli orienta-li”, v katerem se prepoznavajo znani nacionalisti iz Nadiških dolin. Časopis napada predvsem predsednika gorske skupnosti Fir-mina Mariniča in dolgoletnega borca za slovenstvo in kulturnega delavca Viljema Cerna. Po karabinjerski preiskavi še je postavila zahteva, naj pristojne oblasti odgovorijo, zakaj je sploh prišlo do takšnega dejanja, kdo je orožnike "usmeril” v vasico Matajur in zakaj so preiskovalci kršili zakon, ki uravnava odnose med italijansko državo in Cerkvijo oziroma Vatikanom, saj so prišli v verske prostore brez dovoljenja videmske škofije. Razloge za takšno ravnanje je po vsej verjetnosti treba iskati v pokončnosti župnika Pasquala Gujona, ki se ni ustrašil nacionalističnih prenapetežev niti v najtemnejših časih naše polpreteklosti. Matajurska cerkvica je bila na božično noč pred dvema letoma prizorišče pomembnega dogodka, ko je videmski nadškof Alfre-do Battisti maševal (tudi v slovenščini) med polnočnico in s tem neizpodbitno podprl prizadevanja tamkajšnjih ljudi pri ohranjevanju slovenske kulture in jezika. Ob tem ne gre pozabiti, da se prav v Matajurju že nekaj let odvija ena pomembnejših manifestacij Slovencev iz videmske pokrajine, Srečanje Slovencev, ki ima globok simbolni pomen in je v bistvu nadaljevanje Kamenice. Ne nazadnje pa je marsikoga zbodlo, ko je predsednik Slovenije Milan Kučan izročil gospodu Gujonu najvišje državno priznanje. Zveza slovenskih kulturnih društev in uprava Kulturnega doma sta povabili v Gorico matajurskega župnika, da bi od njega samega slišali, kaj misli o tem dogodku. Jutri, 25. t.m. ob 18. uri bo gost na Srečanju v Kulturnem domu. Nekaj uvodnih misli o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji bo povedal Viljem Cerno, predsednik Zveze Slovencev iz videmske pokrajine. Spet nad spomenik Na sinoCni seji obcinsekga sveta je svetovalec Igor Komel, poleg drugih posegov, v pisni interpelaciji opozoril na vnovično namerno dejanje, ki so ga zagrešili neznanci na partizanskem spomeniku v Podgori. Do vandalskega dejanja je prišlo kmalu zatem, ko je občina poskrbela za namestitev novih Crk in odpravo druge škode, ki so jo povzročili neznanci pred kakšnim tednom. Komel se je županu (ki ga v prvem delu seje sicer ni bilo) za hiter poseg, opozoril pa na potrebo, spričo ponavljajočega se izzivanja, da se taka nekulturna početja najstrožje obsodijo. ________FLAVIA FRANZONI PRODI________ Politična vsebina solidarnosti Soproga Romana Prodija govorita o socialni politiki "Prizadevamo si za socialno ureditev, ki bo v skladu z materialnimi možnostmi vendar tudi v skladu z načeli pravičnosti in enakosti, ki so zapisana v Ustavi”, je že takoj v uvodnem delu svojega posega pojasnila prof. Flavia Franzoni Prodi, ki se je sinoči odzvala vabilu pokrajin- skega koordinacijskega odbora Prodijevega gibanja ter pojasnila eno od pomembnejših poglavij političnega programa Oljke. Prof. Flavia Franzoni, ki je tudi docentka in predsednica na Institutu za sociloške raziskave IRESS, je svoj poseg osredotočila na vprašanje zdravstva in skrbstva, na področji, ki sta temelj takoimenova-ne socialne države ter analizirala različne aspekte prehodnega obdobja. Ob tem je izhajala iz analize stanja v deželi Emilia-Romagna, kjer so prav na tem specifičnem področju opravili pionirsko delo, a je sočasno že mogoCe ugotoviti odklone in napake, ki bi jih kazalo cimprej odpraviti. Ne gre za odpravo socialne države, je poudarila govornica, nasprotno, za iskanje najboljše in najbolj uspešne poti sodelovanja med javnim in zasebnim, pri čemer pa ne sme in ne more biti vodilo le ekonomska raCunica, kajti ta nujno vodi k slabšanju kakovosti uslug, oziroma storitev, ampak mora pridobiti na pomenu solidarnost. Uvodoma je navedla nekaj osnovnih ugotovitev kako o uravnavanju socialnih vprašanj v preteklosti in o sedanjem stanju, ko je socialna država v krizi zaradi različnih dejavnikov in je treba iskati primerne in pametne rešitve, ki so v sodelovanju med javnimi ustanovami in zasebnimi pobudami, vendar pa ob upoštevanju določenih kriterijev, določenih norm. Fracanzanijeva je govorila v dvorani P. Cocolin ne prav številnemu občinstvu, med katerim so bili mnogi predstavniki zadrug, združenj in društev, ki delujejo prav na socialnem področju. Štajerskih sedem prihaja v Gorico. Seveda ne na aufbiks, po čemer so menda Štajerci znani -ampak z najboljšimi nameni, z glasbo, petjem, šalami. Štajerskih sedem bo nastopilo na celovečernem koncertu, v petek, 26. t.m. ob 20.30, v Kulturnem domu. Ansambel, ki je nastal pred dobrimi desetimi leti, ima zelo pester spored glasbenih točk, na področju narodnozabavne glasbe pa se je povzpel v sam vrh lestvice. Poznajo ga v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Švici. V zamejstvu se je začel oglašati proti koncu osemdesetih let, tudi z nastopi na števerjanskem festivalu. Fantje imajo za sabo kakih devetsto nastopov, posneli so vrsto kaset in plošč za slovensko in posebej nemško govorno področje itd. Na koncertu v Kulturnem domu jih bo predstavil Boris Kopitar. Vstopnice za petkov glasbeni večer so v predprodaji v pisarni Kulturnega doma. Ker je zanimanje za nastop precejšnje, organizatorji priporočajo naj si interesenti pravočasno oskrbijo vstopnice. H RAZSTAVE V prostorih Osnovne šole v Romjanu je do konca tega tedna odprta bogata razstava z naslovom "Človek in les”. Pripravili so jo učenci osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Ogled je ob uri pouka. V Kulturnem domu razstavaljata E. Calabre-se in VValter Dusatti. Ogled je vsak delavnik od 9. do 13. ure in v večernem Času ko so v domu prireditve. V Občinski knjižnici v Ronkah je do konca tedna odprta likovna razstava del Oskarja Beccie. PRISPEVKI Za postavitev obeležja prof. Jožetu Peterlinu je gospa Cvetka Tusulin iz Gorice darovala 50 tisoč lir. KINO GORICA CORSO 17.15- 19.40-22.00»Agente 007 - Gol-deny«. PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave bodo sprejemali od 31. januarja do 7. februarja na društvenem sedežu ter poverjeniki. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Ob 9.30, Giuseppina vd. Danielis, iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 11. uri, Adele Tomba vd. Roman-zin, oz splošne bolnišnice v LoCnik; ob 10.10, Giordano Teat, iz bolnišnice sv. Justa v Tržič. GIBANJA / PO ISTATOVI ANALIZI ZA EKONOMSKO TRILETJE 1992 - 1995 Podjetja bi bila za umirjanje inflacije lahko storila več Njihovi profiti so se višali tudi po zaslugi zelo omejene rasti cene dela RIM - Inflacijski vzpon, do katerega je prišlo sredi in na izteku lanskega leta, je sicer za nami, toda obnašanje podjetij od izstopa lire iz evropskega denarnega sistema pa vse do zadnjih mesecev lanskega leta kaže na njihovo majhno občutljivost za nevarnosti visoke inflacije. To je zaključek, ki izhaja iz iz analize stroškov, cen in zaslužka italijanskih podjetij, ki jo je zavod Istat izvedel v obdobju med leti 1992 - 1995. »Najslabše obdobje je za nami,« je dejal odogovorni za ekonomske analize pri Istatu, Enrico Giovanni-ni na včerajšnji tiskovni konferenci, »kar dokazuje konjunkturni zastoj dinamiki cen pri proizvajalcih v lanskem oktobru in novembru. To bo neizbežno vplivalo na inflacijsko stopnjo v prihodnjih mesecih.« Istatova analiza na vsak naCin odkriva, da so se bruto presežki podjetij - tako v rece-sijski fazi kot v obdobju naj-vecje inflacijske rasti - nenehno višali in da je razmerje med profiti in dodano vrednostjo doseglo prav v Času najvisje inflacije (v tretjem trimesečju 1995) rekordno vrednost 43 odstotkov. Istatova ugotovitev je torej posredno že druga kritika na račun italijanskega industrijskega sistema, potem ko ga je pred dnevi že ošvrknil guverner centralne banke Antonio Fazio. Izhajajoč iz dejstva, da »Istat ne daje predvidevanj in da ne izraža sodb, ampak samo uradne ocene«, je Giovannini vseeno dejal, da »podatki statističnega zavoda potrjujejo Fazio ve ugotovitve.« Spomnimo naj, da je guverner preteklo soboto v Fi- rencah pozval podjetja, naj pri gibanju svojega profita upoštevajo potrebo po znižanju inflacijske stopnje. Istatova analiza jemlje v pre-teres triletje, ki je bilo tudi v ekonomskem pogledu zelo razgibano. Po razvrednotenju lire in njenem izstopu iz evropskega denarnega sistema septembra 1992, je prišlo do velike podražitve surovin, delno uvoženih, ki jih podjetja potrebujejo za proizvodnjo dobrin in storitev (za industrijo v ozkem pomenu besede +1,4 v Četrtem trimesečju 1992 in +1,8 odstotka v prvem trimesečju 1993), to pa se je potem neposredno prevesilo na področje cen. Plače so medtem doživljale zelo zmerno rast (cena dela na enoto proizvoda se je v istih obdobjih znižala za 2,3 oziroma zvišala za 0, 4 odstotka), podjetja pa so doživljala tudi zelo ugodna izvozna gibanja, ki so nadomestila zastoj notranjega povpraševanja. Njihovi bruto profiti so se tako na primer konec leta 1992 zvišali za 0,8 odstotka, medtem ko so variabilni proizvodni stroški porasli le za 0,4 odstotka. Sledila je najtrša faza recesije, vendar so podjetja kljub skrbni politiki cen uspela še povečati svoje bruto profite. Konec leta 1993 se je zaCelo povpraševanje prebujati, proizvodnja je začela spet rasti in tako so podjetja po zaslugi omejene cene dela svoje dohodke še povečala. Leta 1994 se je ta trend nadaljeval in ni pojenjal vse do polovice lanskega leta, ko je razmerje med profiti in dodano vrednotjo doseglo kar 47,8 odstotka. SRE ČET PET PON TOR 1581,7 1578,2 15840 1591,1 15970 81,7 10730 10''30 10744 10840 Fantozzi odgovoril • T-i guvernerju Fazni RIM - »Račune za leto 1895 smo dobro o,,ra- posredoval podalkS o nekaterih prihodkih l državno blagajno v letošnjem letu in priložnost izkoristil tudi za odgovor guvernerju centralne banke Antoniu Pazin. »Ne zdi sc mi primerno, da bi ze januarja, ko je javnofinančni manever se v razpravi, kričali o potrebi po korektivnem posegu na področje javnih računov,« ,e dejal Fantozzi m tako neposredno odgovoril guvernerju Banke Italije, ki je preteklo soboto v Firencah izpostavil potrebo po dodatnem finančnem manevru Se pred koncem prve polovice leta. Za zaradi primanjkljaja skrbstvenega zavoda INPS. TRGI / PO SLABEM ZAČETKU Preprečen hujši polom na boiznem in denarnem trgu .MILAN - Potem ko se je več kot deset dni po začetku vladne krize odlično držala, je včeraj za liro prišel negativni dan. Poleg poslabšanja izgledov za rešitev krize, mu je botrovala tudi ošibitev dolarja, tako da je italijanska deviza v enem samem dnevu izgubila pri tečaju z marko kar deset lir. To velja za tečajnico Banke Italije, po kateri je marka veljala 1.084 lir, popoldne pa si je lira nekoliko opomogla do vseh glavnih bankovcev, tako da je »marka nazadovala na 1.080 lir. Na denarnem trgu sicer poslabšanja Urinega tečaja ne dramatizirajo, saj jo bilo pričakovati negativen vpliv ošibitve dolarja, ki so ga notranjepolitični zapleti se povečali. Podobno dvosmerno je bilo tudi včerajšnje gibanje na milanski borzi, za katero je v začetku kazalo, da jo čaka težak sestanek. Potem ko je nazadoval za več kot odstotek, je indeks Mibtel.nepričakovano preusmeril svoje gibanje, na kar naj bi po mnenju opazovalcev vplivale pomirjujoče izjave Silvia Berlusconija o možnosti za rešitev vladne krize. Borzni sestanek se je tako končal z 0, 52-odstotnim napredkom indeksa Mibtel, posli pa so dosegli kar solidno vrednost 749 milijard lir. 23. JANUAR 1996 v LIRAH £2 S valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1566,00 1614,00 nemška marka 1065,00 1097,00 1 francoski frank 311,00 320,00 si holandski gulden 950,00 979,00 it belgijski frank 51,50 53,60 funt šterling 2374,00 2447,00 ul irski šterling 2461,00 2536,00 f= danska krona 275,00 283,00 II grška drahma 6,40 6,80 g t kanadski dolar 1145,00 1180,00 japonski jen 14,80 15,40 |3j švicarski frank 1323,00 1363,00 ?.| avstrijski šiling 151,20 155,80 TŠ S norveška krona 243,00 250,00 it švedska krona 227,00 234,00 portugalski escudo 10,20 10,60 španska pezeta 12,50 13,20 rml § avstralski dolar 1149,00 1184,00 M 9 madžarski florint 11,00 14,00 fA ? slovenski tolar 11,60 12,40 ■ hrvaška kuna 265,00 290,00 ZAVAROVALNIŠTVO / ZARADI TE2AV, ZA KATERE JE DELOMA KRIV TUDI LLQYD ADRIAT1CO Razvrednotenje in dokapitalizacija za koprsko zavarovalnico Adriatic KOPER - Skupščina koprske zavarovalne družbe Adriatic bo 20. februarja sklepala o predlogu, da se zmanjša osnovni kapital zavarovalnice. Največji delničarji družbe Adriatic - Luka Koper, Istrabenz, Interevropa, Splošna banka Koper in Interfin (Primorski finančni center) - predlagajo, naj bi se njena nominalna vrednost od sedanjih 1, 2 milijarde tolarjev zmanjšala na manj kot 200 milijonov. Hkrati so ti družbeniki izrazili namen, da bi zavarovalnico dokapitalizirali z 10 milijoni nemških mark. S temi operacijami naj bi se Adriatic reSil izgube iz predlanskega leta in hkrati izpolnil vse zahteve iz novega zakona o zavarovalnicah. Tekoče poslovanje je bilo v lanskem letu dokaj dobro in pričakujejo, da bo navrglo dobiček za 200 do 300 milijonov tolarjev. Izguba v letu 1994 je znašala 871 milijonov tolarjev. V Adriaticu pravijo, da je nastala predvsem zaradi nedorečene zakonodaje in s tem povezano neurejenostjo za- varovalnega trga. NajveC izgub so imeli z obveznim avtomobilskim zavarovanjem in zaradi neplačanih regresnih zahtevkov na račun bankam izplačanih zavarovalnin za kredite. Mimogrede: vse vec je primerov, ko kreditojemalec ni sposoben odplačevati anuitet banki, ki zato izterja plačilo celotnega dolga do zavarovalnice. Zavarovalnica mora nato uveljavljati to terjatev nasproti dolžniku, ki ni zmogel plačevati niti anuitet. Poleg izgub je Adriatic obremenjen tudi s stroški naložb in razvoja, kar je skupaj naneslo za dobro milijardo tolarjev. Za toliko bo zmanjšan osnovni kapital, kar pomeni, da bo delnica z nominalno vrednostjo 500 mark vredna le Se kakih 10 tisoč tolarjev. Predlagatelji operacije bodo z dokapitalizacijo postali večinski delničarji, vprašanje pa je še, kako bo to sprejel tržaški Lloyd Adriatico, ki je bil doslej največji delničar. Konec leta 1993 je tržaška zavarovalnica kupila 5.864 delnic koprskega Adriatica in za vsako odštela kar 900 mark. S predlaganim razvrednotenjem se bo delež Lloyda zmanjšal od sedanjih 26, 37 na le Se 2, 98 odstotka. Prav Lloyd Adriatico pa je tudi sam prispeval k razvrednotenju koprske zavarovalnice. Septembra 1994 je namreč dobil novega lastnika, nemško zavarovalno grupo Allianz. To je ena najmočnejših zavarovalnih skupin na evropskem in svetovnem tržišču, z nakupom tržaške zavarovalnice pa si je okrepila položaj v Italiji. V koprskem Adriaticu so tedaj ocenjevali, da nove okoliščine ne bodo vplivale na njihovo poslovanje in načrte. Ze leto kasneje, oktobra lani, pa je Lloyd Adriatico pokazal namero, da proda svoj delež za manj kot tretjino nominalne vrednosti. Zaradi te poteze je vrednost delnic padla pod eno tretjino in ni dosegla niti 150 mark. Tedaj so se prvič zamajali temelji koprske zavarovalnice, ki je od nastanka leta 1990 beležila zelo strm vzpon in je vkratkem Času osvojila kar 13-odstotni delež na slovenskem trgu. S hitro rastjo so bili povezani tudi veliki stroški za razvoj in naložbe. Ko so Tržačani nehali podpirati razvojno strategijo Adriatica, je prišlo do krize, ki so jo morali trije ustanovitelji (Luka, Istrabenz in Interevropa) reševati s 6 milijoni mark kratkoročnega kredita. Tedaj je upravni odbor tudi zamenjal dotedanjega direktorja Matijo Blažiča in od januarja letos je na krmilu Mirko Miklavčič, ki je do tedaj vodil koprsko enoto Adriatica. Lansko poslovanje je pokazalo, da Adriatic kljub vsemu Se dovolj trdno stoji. O stečaju ne razmišljajo, saj so s predvideno dokapitalizacijo podane vse možnosti za nadaljnji, Čeprav bolj umirjen razvoj. Ce bo skupština delničarjev takšno rešitev podprla, bosta Splošna banka Koper in Interfin nakazala po dva milijona mark, Luka, Istrabenz in Interevropa pa bodo lanski kredit spremenili v kapitalske deleže. Boris Vuk 12. JANUAR 1956 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4415 1.4455 1.4495 funt šterling 2.2229 2.2229 2,2369 irski funt 2.3005 2.3075 23145 kanadski dolar 1.0574 1.0614 1.0654 nizozemski gulden 89.18 89,29 89.4 švicarski frank 123.97 124.07 124,17 belgijski frank 4,855 4.865 4.875 francoski frank 29.113 29.173 29.233 danska krona 25.805 25.865 25.925 norveška krona 22.71 22.77 22.833 švedska krona 21.835 21.895 21.955 italijanska lira 0.9138 0.9178 0.9128 avstrijski šiling 14.2 14.22 14.24 španska peseta 1.1865 1.1905 1,1945 portugalski escudo 0.9612 0.9442 0.9672 japonski jen 1.3687 1.3702 1.3717 finska marka 33,02 33.1 33.18 23. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1597,820 — ECU — 1993,600 — nemška marka — 1084,000 — francoski frank — 316,370 — funt Šterling — 2419,900 — holandski gulden — 968,020 — belgijski frank — 52,725 — španska pezeta — 12,855 — danska krona — 280,100 — irski funt — 2510,340 — grška drahma — 6,566 — portugalski escudo — 10,451 — kanadski dolar — 1165,020 — japonski jen — 15,134 — švicarski frank — 1347,800 — avstrijski šiling — 154,160 — norveška krona — 247,150 — švedska krona — 233,090 — finska marka — 353,270 — avstralski dolar 1172,000 23. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1568,00 1613,00 nemška marka 1069,00 1094,00 francoski frank 310,00 320,00 holandski gulden 949,00 974,00 belgijski frank 51,70 53,50 funt šterling 2369,00 2449,00 irski šterling 2455,00 2550,00 danska krona 275,00 285,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1143,00 1178,00 švicarski frank 1328,00 1356,00 avstrijski šiling 151,10 155,60 slovenski tolar 11,50 12,00 GORICA / EGIDIO CALABRESE IN WALTER DUSATTI Dvojna razstava v Kulturnem domu V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo vse do 28. t.m. odprta razstava dveh goriških italijanskih slikarjev, in sicer Egidia Ca la brc-seja in VValterja Dusattija. Razstava priznanega goriškega likovnega ”dua" je prva v letošnjem koledarskem letu Kulturnega doma, saj so jo odprli v četrtek, 18. januarja. Na otvoritveni slovesnosti, na kateri se je zbralo precejšnje število ljubiteljev likovne umetnosti iz raznih okrajev go-riške pokrajine, je o obeh slikarjih spregovoril goriški kritik foško Vetrih. Ob tej priložnosti povzemamo misli, ki jih je podal kritik. Egidio Calabrese »Egidio Calabrese se je rodil leta 1935 v Lukani ji, kjer je preživel svojo mladost. S slikanjem se je pričel ukvarjati razmeroma pozno, saj na njegovo prvo osebno razstavo naletimo Sele leta 1976. Odtlej je imel okoli 30 samostojnih razstav in se je udeležil preko 100 skupinskih. Ze deset let z uspehom sodeluje na pregledni razstavi naivne umetnosti v Državnem muzeju v Luzzari, ki so ga ustanovili na pobudo pisatelja Ce-sareja Zavattinija. Poetični svet Egidia Calabreseja je v glavnem povezan s spomini na mladost, preživeto v Lucaniji. Ta svet se nam prikazuje v povsem določenih okvirih in se na platnu odraža v emblematični raznolikosti pejsažev, trenutnih okoliščin, figur in predmetov, ki zelo posrečeno in poetično oblikujejo vizualno izraznost. Avtorja odlikuje sposobnost, da vse nabrane vtise in vso občute-nost, ki jo hrani v sebi, prenese tudi na nas in nam s tem posreduje dediščino preteklosti. Avtorjeva mladostna čustvenost, ko je še z nekoliko naivno duševnostjo opazoval človeško vsakdanjost ter skrivnostno življenje stvari v različnih letnih časih in v različnih urah dneva, najde odmev v stvaritvah, kjer drobne in ozke poteze čopiča prehajajo v širša barvna prekritja ozadja z izpostavo bogate izbire barv, pri čemer tople in svetleče barve preidejo v zmernejše tone. Ne da bi izpustil izpred oči oblikovalno homogenost in simbolične vrednote, se avtor ne odpoveduje natančnemu opisovanju po- drobnosti, ki skušajo priklicati že dolgo izginule: prostor, čas ter utrip tedanjega okolja. Obnova stvarnosti, grajene na spominih, se tako zgosti in preide v znake, podobe in barve. Skratka spomini se spremenijo v slikovno upodabljanje, V tem slikanju ne najdeta mesta hitrost in improvizacija, pravcata sovražnika naravnih ritmov. Na platnih Calabreseja se od časa do časa pojavijo tudi izrazne prvine, ki se od običajnih precej razlikujejo, saj se naslanjajo na aktualno tematiko, z izpostavo družbenih, zgodovinskih in socialnih vprašanj. Tudi to tematiko avtor obdeluje z isto trmo originalnosti in učinkovitosti, ki od nekdaj dajeta pečat njegovim stvaritvam. Ce k temu dodamo še njemu svojevrstne ustvarjalne in oblikovalne rešitve, ki jih v zadnjih delih ponazarja predvsem v neobremenjenosti in večji učinkovitosti, kjer podlage in nebesni svodi niso več tako togi v njegovi premočrtni in barvni enoličnosti, opazimo, da se poteza s čopičem prikazuje v zavestnejši in nežnejši obliki ter z bolj originalnimi pogledi. Jasno nam torej postane, da se Calabrese z vso odločnostjo pomika po poti, ki ga pelje daleč od nekoliko naivnih in poljudnih načinov slikanja, ki je bilo tako značilno na začetku njegove umetniške ustvarjalnosti in ga vedno bolj približuje načinom resnejšega in bolj izobraženega upodabljanja. Walter Dusatti VValter Dusatti se je rodil v Tur-riacu leta 1930, trenutno pa prebiva in dela v Pierisu. Razstavljati je začel leta 1952 v Trstu ter se lahko pohvali z več kot stotimi razstavami, da ne štejemo tistih, ki so jih postavili, ne da bi avtor vedel zanje. Gre predvsem za dela, ki so jih razstavili v tujini galeristi lastniki Dusattijevih del. Leta 1979 je Dusatti prejel prvo nagrado »Pittori triestini«. Dusattija uvrščamo med slikarje tradicionalne smeri upodabljanja, kjer se na eni strani čuti vpliv rahločutnega in dovršenega slikanja flamskih mojstrov, na drugi strani pa realistične smeri devetnajstega stoletja, ki je bolj prizemna in sproščena. Pri njem se občuti tudi vpliv impresionistov, kjer najdemo bolj razgibane in lirično razpo- loženjske sloge slikanja. Prav zato se Dusatti skoraj izkjučno uvkarja s tihožitji in pejsaži. Njegova dela so vsem dojemljiva prav zaradi očitnega sklicevanja na nadrealizem, kjer avtor vso pozornost nameni podrobnostim, ki dajejo povsem svojstven značaj urejeno razvrščenim predmetom in tako oblikuje prijetna in elegantna tihožitja. Njegovo slikanje nam vsekakor pecej razločno razodeva dialektično navzkrižje med težnjo po idealni dovršenosti ter prešernim in nekoliko zbeganim sklicevanjem na resničnost. Ta konflikt skuša avtor skladno izraziti na platnu, kjer se s slogovno različnim načinom sooča z obema njemu najljubšima tematskima usmeritvama. Njegova tihožitja predstavljajo klasično dovršenost v vsej svoji popolnosti in so sad dolgega in poglobljenega opazovanja upodobljenih pedmetov, kjer se avtor skuša poglobiti v njihovo prirodno intimnost in njihovo tonsko svetlo-tem-no razmerje. S tem je Dusatti želel nekoliko omiliti prostorninsko in barvno izstopanje predmetov ter uspel do potankosti izpopolniti njihovo obliko in jim olajšati vključitev v prostor, ki jih obdaja, pri čemer se ne dozdeva, da prostor prehaja v sploščenost in skorajšnjo izničenost, kar avtorju omogoča, da na okusen in intimen način prikaže skrivnostno življenje upodobljenih predmetov. Na drugi strani pa najdemo pejsaže, kjer izstopa zmernejši in komaj zaznaven utrip, še največ jesenski. Neopredeljeni obrisi širijo realistično vizijo stvari in jim s svojimi zredčenimi. in dragocenimi bravami dajejo čudovito in nekoliko sanjavo razsežnost. Barve so včasih nežno zastrte. Ti pejsazi predstavljajo nedvomno najbolj romantični trenutek, ki ga avtor uspe priklicati iz spominov na preteklost, ki jo je preživel v majhnih podeželskih vasicah, in na katero ga še vedno vežejo domotožja.« Razstavo likovnikov Calabreseja in Dusattija prireja Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici. Razstava bo odprta vse do nedelje, 28. januarja, po sledečem urniku: od 9. do 13. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. (ik) NIZ ŠVICARSKE USTVARJALNOSTI Ne sluteni čar raznolikih tolkal V Trstu nastopila skupina Les Taimbours Ponedeljkov koncert skupine Les Tambours du Temps, s katerim se je v gledališču Miela začel niz o švicarski stvarnosti No man’s land, je bil za neglasbenika, ki so mu izrazne možnosti tolkal popolna skrivnost, če drugega ne, prava paša za oči. V štiričlanskem ansamblu imajo namreč glavno vlogo tolkala, z dvema glasbenikoma, ki ustvarjata ogrodje zvokov in ritma, v katerega se vključujejo tuba in saksofon. Na odru so raznovrstna tolkala različnih ljudskih glasbenih izročil, s toplim zamolklim sijajem in nepravilnimi oblikami, ki jih pogojujejo neobdelani materiali, iz katerih so izdelani, postavljena ob bleščeče in pravilne oblike modernih glasbil. Iz te bogate množice tolkal glasbenika izvabljata vsemirje raznovrstnih zvokov: od globokega, zamolklega udarjanja, do tankega kovinskega zvenenja, votlega škrebljanja nežnega pozvanjanja. Skupino Les Tambours du Temps vodi Pierre Favre (na sliki), ki spada med najbolj znane švicarske izvedence za tolkala. Ljubitelji ga si- cer poznajo kot tudi enega najpomembnejših evropskih predstavnikov free jazza. Poleg njega nastopa mlajši Lucas Niggli, z enako občutenim, zdaj nežnim, zdaj živahnim, velikokrat ironičnim igranjem. V ogrodje zvokov, ki jih glasbenika ustvarjata, posega globoki, včasih posmehljivi zvok tube Michela Godarda in še energični saksofon Roberta Ottaviana. Zanimivi koncert je žal privabil le maloštevilno občinstvo - morda so tržaški ljubitelji glasbe utrujeni od obilja pobud v zadnjem obdobju -vendar je številčno skromnost odtehtalo z izrednim navdušenjem, tako da so dolgi aplavzi spet in spet priklicali skupino na oder. (vat) Današnji program v celoti posvečen J. L. Godardu V tržaškem gledališču Miela se nadaljuje niz švicarske sodobne ustvarjalnosti, ki je osredotočen predvsem na filmsko umetnost. Današnji program prireditve, ki jo za švicarski kulturni sklad Pro Helvetia, zadrugo Bonavventura in združenje Alpe Adria Cinema organizira Time Zones Productions, obsega nekaj filmov in video oddaj znanega režiserja J. L. Godarda. Ob 18. uri bodo predvajali kratek film iz leta ’91 Alemagne Neuf-Zero, ob 19. uri bo na sporedu video Sono Godard, ob 21. pa prav tako video Puissance de la parole. Kratek Godardov niz se bo zaključil s filmom iz leta ’90 Nou-velle Vague, v katerem nastopata Alain delon in Domiziana Giordano, predvajali ga bodo ob 21.30. »Švicarski« niz se bo nadaljeval v soboto s »kulturnimi prepletanji«, ko bodo na sporedu filma in koncert »mešane kulture«. Prejeli smo dopis, ki ga rade volje objavljamo. Uprizoritev Tavčarjevega dela Pekel je vendar pekel v našem poklicnem gledališču je prav gotovo zelo dragoceno in uspešno dejanje in za gledalce veliko in zelo vznemirljivo doživetje. Tavčarjev tekst, ki se ga spominjam iz neke mladinske uprizoritve, in seveda iz prebiranja, me je tokrat na novo pretresel in zelo prevzel, saj je vizionarna napoved sedanjega časa v Tavčarjevem delu tragično verodostojna. Tavčarjevo vizijo pekla moramo torej razumeti v ključu življenja danes, saj se bolj ali manj vsi zavedamo, kam nas je pripeljala varljiva tekma po neomejenem blagostanju in neodgovornem načinu življenja. Jurij Maček si želi ven iz tega pekla, ko je že prepozno. Se mi lahko še rešimo? Model življenja, ki ga v svoji omejenosti in kratkotrajni omami napačno razume, se mu zdi prekrasen. (Toda zakaj bi ne užival, dokler morem). Sprejema vse možnosti, ki mu jih daje življenje, privošči si vse, za kar misli, da je višek ugodja. Kaj si more zapeljani in neosveščeni človek tudi v današnjem času bolj želeti kot življenje brez truda v okolju, ki mu nudi vse tisto, za kar v svojem omejenem gledanju misli, da so edine in največje dobrine. A ko pride do spoznanja, da je to življenje urejeno po neki perverzni logiki, po kateri naj bi za vsak problem našli rešitev v točno določenih normah in v do skrajnosti zbirokratiziranem svetu, si ne more več pomagati. Kot vsi njemu podobni, mu ne more biti v pomoč niti svobodna volja, ki si je nikoli ni znal oblikovati niti krepiti s trdim delom. (Tudi z branjem ne). Želi si začeti vse znova, a je prepozno. Tudi obtožba, ki jo imamo tako radi na jeziku, da ni kriv, če je z njim tako, izzveni v prazno. (M.: Torej tudi knjige imate. Ni me sicer volja brati, saj nisem nikoh ničesar bral. B.: Saj vem. Žalostno je namreč prav to, da tu ljudje ne marajo knjig... Mi pa jih ne moremo siliti, da berejo. Popolnoma svobodni so in delajo kar hočejo.) ■ Kako blizu smo že Tavčarjevi viziji našega časa, ko nekritično delamo le to, kar nam vsiljujejo bleščeče podobe po televiziji, ki so nadomestile vse druge vzornike. Kako nas preplavlja puhloglavost do skrajnosti zbirokratiziranega sveta, ko se zdi vse logično urejeno in natančno začrtano. Vpliv te perverzne logike je tako močan, da današnji človek kot Jurij veruje (ali pa je že nehal verovati?) v varljivi svet velikega blagostanja, ko je vse krasno. Goro obsevajo z infrardečimi žarki...Niti mraza ne more bi- ti... Vse je umetno, umetno popolno... Vse je preračunano... In še bi lahko nadaljevala in navezovala današnjo stvarnost na dragoceni Tavčarjev tekst, ki je pretresljivo sodoben in je v letih, ki nas ločujejo od njegovega nastanka, samo še povečal svojo vrednost, kot se dogaja le dobrim literarnim delom. O prepričljivi odrski predstavitvi ne bom govorila. Odlični so bili igralci, ki so svoje vloge na odru resnično živeli. K poustvarjanju zadušljivega vzdušja so pripomogli peklenščki, pa če mislim na tiste, ki so jim dajala podobo dekleta, ali na Belizarja in Bolti-zarja, perverzna v uglajenosti in ustrežljivosti. Vzdušje je dvignila do pre-tresljivosti uveljavljena operna pevka Nora Jankovič (na sliki KROMA), ki živi na odru po režiserjevi zamisli, a ven- dar taka, kot nam jo je ustvaril Tavčar. Sosičeva postavitev Tavčarjevega dela je poglobljena in doživeta. Njegovo občudovanje Sartra pa ga je vendar privedlo do nekaterih nepotrebnih dodatkov, ki pa zunanji podobi igre niso v škodo. Sploh pa se mi ne zdi primemo poudarjanje odvisnosti Tavčarjevega teksta od Sartrovega (povezuje ju zgolj zunanji okvir), saj živi v Tavčarjevem delu naše obodbje, predvsem pa naša naivnost, naša namišljena prebrisanost, naša omejenost in naše zablode... Prav tako neprimerno se mi tudi zdi zamenjava našega pekla (poudarek na prvem polglasnem e) z zmaličenim peklom (poudarek na zadnjem zlogu). Bodisi naš avtor kot naša govorica morata vedno plačevati kak davek. Nada Pertot LJUDJE IN DOGODKI Sreda, 24. januarja 1996 SIMPSONOVIH PRAVNIH TEŽAV ŠE NI KONEC OJ. se sedaj mora zagovarjati pred družinama obeh žrtev Simpsona je zaslišal odvetnik družine Goldman, ki trdi, da so bili odgovori nekdanjega futboiskega asa večkrat na moč protislovni LOS ANGELES -Simpson je med prvim pričanjem o dogodkih v noči, ko sta bila umorjena njegova nekdanja žena in njen prijatelj, na trenutke govoril Sepe-taje, vendar je eden od odvetnikov izjavil, da je po njegovem pričevanju sklepal, da laže. Skoraj štiri mesece po oprostilni sodbi je nekdanji zvezdnik ameriškega nogometa, igralec in televizijska osebnost v odvetniški pisarni v Los Angelesu pod prisego odgovarjal na vprašanja v zasebni tožbi zaradi povzročitve smrti, ki sta jo proti njemu vložili družini obeh žrtev. To je bilo njegovo prvo soočenje z odvetniki tožeče stranke. Med enoletnim kazenskim sojenjem je Simpson izkoristil možnost, da zavrne pričevanje. Primer se je končal z odločitvijo porote, ki ga je oprostila krivde za umora Nicole Brovvn Simpson in Ronalda Goldmana. Po besedah odvetnika, ki je bil navzoč na dolgo pričakovanem pričevanju, je Simpson, ki ga je več ur zasliševal glavni odvetnik družine Goldman Daniel Petro-celli, govoril povsem obvladano in v določenih trenutkih tako tiho, da ga je bilo komaj mogoče slišati. Po besedah odvetnika Goldmanove matere Michaela Brevverja so Simpsona zasliševali v zvezi s pobegom 17. junija leta 1994, ko ga je policija zasledovala vse do njegove hiše v Brentvvoodu. Simpsona so spraševali o njegovih dejanjih in občutkih na dan, ko je televizija predvajala počasen posnetek tega pregona, in o pismu, ki ga je samo nekaj ur pred tem pustil pri svojem prijatelju Robertu Kardashianu, ki ga mnogi razlagajo kot poslovilno pismo. Po besedah Rono-vega očeta Freda Goldmana je Simpson odgovarjal na vprašanja predvsem z da ali ne, občasno pa je zavrnil odgovor na katero od vprašanj. Simpson je dejal, da je bilo »težko, a nujno zreti v oči človeka, prepričanega, da si do smrti zabodel njegovega sina«. Zaslišanje so pogosto prekinjale pripombe Simpsonovih odvetnikov, ki so se pritoževali, češ da določena vprašanja kršijo odnos med odvetnikom in njegovo stranko. Pred stavbo, v kateri je potekalo zaslišanje, je prizor z množico snemalcev in fotografov spominjal na medijski cirkus, ki je spremljal Simpsonovo sojenje. Po koncu šti-riumega zaslišanja se je Simpsonu in njegovim odvetnikom s pobegom skozi garažna vrata uspelo izogniti fotografom. Toda odvetnik Goldmanove družine Brewer je stopil pred mikrofone in novinarjem povedal, da so bili Simpsonovi odgovori v zvezi s sedmimi najvažnejšimi vprašanji protislovni. Trdil je, da Simpson ni povedal resnice. »Nič od tega, kar je povedal v preteklosti, se mi ne zdi verodostojno. Moje mnenje se na temelju tega pričevanja ni spremenilo.« Brevver je povedal, da bodo Simpso- na v torek zaslišali v zvezi z dogodki v noči, ko sta se zgodila umora. Napovedal je, da bo zaslišanje bržkone trajalo od pet do sedem dni. Čeprav je bil Simpson oproščen in je ves čas odločno zatrjeval, da je nedolžen, predhodno zaslišanje jasno kaže, da njegovih pravnih težav še ni konec. Prepričani o njegovi krivdi in trdno odločeni, da jo tudi dokažejo, so sorodniki obeh žrtev vložili tožbo, ki Simpsonu sicer ne grozi z zaporom, vendar pa bi ga utegnila stati več milijonov do- larjev odškodnine. Sojenje se bo začelo 2. aprila. Odvetniki, ki sta jih najeli družini žrtev, upajo, da bo to pričevanje okrepilo obtožbe proti Simpsonu. Krivda v civilni tožbi se določa po manj strogih merilih kot v primeru kazenskega procesa. Sodnik je odvetnikom prepovedal odgovarjati na novinarska vprašanja v zvezi z zaslišanjem. Kopije zapiskov bodo objavljene pozneje, medtem ko bodo videoposnetek zapečatili. Jetniku ne dovolijo imeti ženske lutke JERUZALEM - Izraelsko vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo obsojenca, da bi ob sebi v zaporu smel imeti Zensko lutko, ki se jo da napihniti. Sodišče je namreč upoštevalo argumente vodstva zapora, ki je trdilo, da bi 35-letni zapornik Amir Hazan lutko lahkouporabil pri pobegu ah da bi v njej skril mamila. Dejali so tudi, da bi lutka utegnila povzročiti spore med jetniki. »V zaporu sem od svojega štirinajstega leta. Ce bi ob sebi imel žensko, potem lutke ne bi potreboval,« je izjavil Hazan, ki je tokrat zaradi nasilnih dejanj obsojen na deset let zaporne kazni. Jezikovna občutljivost Francozov PARIZ - Drogerija v alpskem mestecu Chambery je prva trgovina v Franciji, ki bo v skladu z novim zakonom, s katerim nameravajo zajeziti poplavo »frankangleščine«, morala plačati globo. Gre za podružnico trgovin z lepotnimi proizvodi, ki ima matično podjetje v Veliki Britaniji. Ker na prodajne proizvode niso napisali navodil in značilnosti prozvodov v francoščini, ampak le v angleščini, jim je lokalno sodišče naložilo 200 dolarjev globe. Zakon, po katerem so bili obsojeni, so sprejeti leta 1994. Z njim pa je določeno, da so vse etikete in navodila na proizvodih, oglasi ter javni napisi v francoščini. Večina Britancev je naklonjenih ločitvi Charlesa in Diane LONDON - Kar tri četrtine Britancev je naklonjenih ločitvi prestolonaslednika, princa Charlesa, in princese Diane. Samo 57 odstotkov jih meni, da ločitev ne bi smela biti ovira, da princ Chares pride na prestol. Britanska kraljica Elizabeta II. je prejšnji mesec od sina in snahe zahtevala čimprejšnjo ločitev, princesa Diana pa v zadnjih dneh pogosto obiskuje odvetnike. Sedemdeset odstotkov anketirancev je prepričanih, da sta tako Charles kot Diana v največji možni meri izrabila medije, da bi se javnosti prikazala v najlepši luči. V Parizu kmalu novih 13 kilometrov kolesarskih stez PARIZ- Potem ko se je v času decembrskih stavk uslužbencev javnega prometa, ki v francoski prestolnici niso nobena redkost, v Parižanih znova prebudil kolesarski duh, je pariški Zupan Jean Tiberi napovedal, da bo francoska prestolnica kmalu dobila trinajst kilometrov novih kolesarskih stez, ki bodo povezovale sever z jugom in vzhod z zahodom velemesta. Sestidlometrska os sever-jug se bo začela v znanstvenem parku La Villette in bo vodila do mestne hiše, kjer se bo razcepila v dve veji: ena bo vodila na Montpar-nasse, druga pa do nove operne Mše na Place de la Bastille in naprej v primestno četrt Vincennes, znano predvsem po čudoviti graščini. Tam se bo začela sedemkilometrska os vzhod-zahod, ki bo skozi središče mesta pripeljala v Bulonjski gozd. Med decembrsko stavko si je s kolesi pomagalo kar 380 tisoč Parižanov, medtem ko jih sicer kolesari približno 140 tisoč. TIRANA / PO PADCU KOMUNIZMA Seksualna revolucija zajela doslej konservativno Albanijo TIRANA - Spolnost je bila v Albaniji vedno tema, o kateri se ni govorilo. Toda z odpravo komunizma in odprtjem države proti Zahodu je tudi tam prišlo do seksualne liberalizacije, ki v konservativni albanski družbi pušča vidne sledi. »Po desetletjih zatiranja vsega, kar je bilo kakorkoli povezano s spolnostjo, naša država zdaj doživlja nekakšno seksualno revolucijo,« opaža Edmond Drago-ti, eden vodilnih psihologov tiranske univerze. V vseh večjih albanskih mestih je zdaj mogoče kupiti časnike in revije s pornografsko vsebino. Večina kinodvoran se preživlja s predvajanjem pornografskih filmov, v vseh šolah so uvedli spolno vzgojo, homoseksualci pa so se povezali in ustanovili svojo organizacijo. Po mnenju strokovnjakov se posledice liberalizacije na področju spolnosti kažejo zlasti v skokoviti rasti števila razvez, ki sedaj zadevajo kar četrtino vseh zakonov. Tudi povečanje števila splavov - en splav na tri rojstva -naj bi šlo na račun te nove spol- ne svobode. Temi spolnost in ljubezen sta bile v Albaniji nekoč tabuizirani predvsem zaradi komunističnega sistema in albanske tradicije. Moški so imeli skoraj neomejeno oblast nad ženskami. V nekaterih delih države je bilo celo v navadi, da so moški lahko ubili svoje žene, če so bile »neposlušne.« Na severu Albanije pa so tašče po »opravljeni« poročni noči preverjale posteljnino, da bi ugotovile, ali je bila nevesta res še nedolžna. Komunisti so podprli ohranitev teh strednjeveških običajev: prepovedali so kontracepcijska sredstva in splave, ter skoraj popolnoma onemogočili ločitve zakonov. Za zunajzakonske ali predzakonske spolne odnose so bile zagrožene izredno hude kazni. Moški in ženske naj bi šele v zakonu pridobili prve spolne izkušnje in nato v dobrobit socializma spočeli čimveč otrok. Poleg tega so se za večino zakonskih zvez med seboj dogovorile družine, tako da so bile poroke iz ljubezni več ali manj izjema. Ce je poročeni moški imel spolni odnos s kakšno drugo žensko (seveda pod pogojem, da se je to izvedelo), se je država zelo nasilno odzvala na njegovo prešuštvo: posledica tega je bila izguba delovnega mesta ter prevzgoja s pomočju težaškega dela na državnih kmetijah. Prešuštnice pa so bile javno označene za »kurbe«. »Seksualne prepovedi v povezavi s komunistično politiko zatiranja so pri ljudeh izzvale neko psihiho-loško travmo,« je ugotovil Dra-goti. Po koncu komunistične vladavine leta 1990 sta minili še dve leti, preden so se lahko albanski igralci prvič javno poljubili. Na vseh stavbah v Albaniji pa so kot gobe po dežju zrasle satelitske antene. Albanci so se zanimali predvsem za večerne filme nemških programov kot sta Pro 7 in RTL-2. »Odnos ljudi do spolnosti in ljubezni se je v zadnjih petih letih korenito spremenil,« je ugotovil Dragoti. »Predvsem v mestih ljudje raje skrbijo za lastno ugodje, kot pa da bi upoštevali starodavne prepovedi.« Zima v MUnchnu Snežna odeja se je v Munchnu pred Nymphenburškim dvorcem spremenila v ledeno skorjo, na kateri so najmlajšiu vprizorili hokejsko tekmo (Telefoto AP) MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Ameriške grožnje so bile zelo prepričljive Vlado BiH noče tvegati zapletov, zato bo izpustilo ujetnike SARAJEVO, MOSTAR (Reuter, dpa) - Vlada Bosne in Hercegovine je včeraj napovedala, da bo kmalu izpustila preostale vojne ujetnike, ki jih zadržuje v svojih zaporih. Odločitev so oblasti sprejele po tem, ko so Združene države Amerike zagrozile, da bodo blokirale finančno in vojaško pomoč BiH, Ce ujetniki ne bodo kmalu na svobodi. Posebni ameriški odposlanec John Shattuck je po pogovoru z bosansko-herce-govskim predsednikom Alijo IzetbegoviCem povedal, da mu je predsednik osebno zagotovil skorajšnjo izpustitev ujetnikov, kar je tudi določilo daytonskega mirovnega sporazuma. Shattuck je še izjavil, da je tudi srbski predsednik Slobodan Miloševič obljubil pomoč. Pritisnil bo na bosanske Srbe, da bodo izpustili še približno tisoč vojnih ujetnikov, ki naj bi jih po nekaterih podatkih zadrževali v skrivnih taboriščih. Grožnje z blokiranjem pomoči vladi v Sarajevu je ja- sno predstavil ameriški zunanji minister VVarren Chri-stopher. »Opremljanja in urjenja vladne vojske ne bomo izvajali, Ce mirovni sporazum ne bo spoštovan. Vlada ne bo mogla dobiti pomoči za obnovo, Ce ne bo izpol- njevala določil sporazuma,« je povedal vodja ameriške diplomacije. Ameriška vojaška pomoč je za BiH ključnega pomena, saj so ZDA - poleg Turčije - doslej edina država, s katero je sarajevska vlada sklenila sporazum o usposabljanju svoje vojske. Operacija Iforja sicer poteka v skladu z načrti in brez večjih zapletov. Včeraj se je zgodila nesreča, ko je danski tank tipa Leopard med izvidnico približno petnajst kilo- metrov južno od Doboja zapeljal na mino. Pri tem so biti štirje danski vojaki lažje ranjeni, zanje pa so poskrbeti v ameriški vojaški bolnišnici v Tuzli. V ponedeljek pa so ameriški vojaki na demilitariziranem območju južno od Tuzle razorožili 25 vladnih vojakov in uničiti njihovo težko orožje. Medtem se razmere v razdeljenem Mostarju urejajo. Upravitelj mesta, Nemec Hans Koschnik, se je včeraj na ločenih pogovorih sešel z županom muslimanskega dela Mostarja Safetom OruCeviCem in njegovim hrvaškim kolegom Mijom BrakoviCem. Koschnik je predlagal, da bi mesto upravno razdelili na sedem četrti, od katerih bi Muslimani in Hrvatje upravljati po tri, sedma pa bi bila pod skupno upravo. Cesta bratstva in enotnosti spet prometna ZAGREB (Reuter) - Avtocesto Zagreb-Beograd naj bi po napovedih predstavnikov Združenih narodov odprti še ta teden. Vodja informacijskega urada ZN v Zagrebu Philip Arnold je včeraj povedal, da so srbske in hrvaške oblasti dovolile odprtje blokiranega dela ceste, po kateri naj bi že jutri stekel promet za vozila svetovne organizacije in zveze Nato. Avtocesta je bila zaprta od spomladi leta 1992. Kučan in Spinetti o slovensko-italijanskih odnosih LJUBLJANA - Predsednik republike Milan Kučan je včeraj sprejel veleposlanika Republike Italije v Sloveniji Massima Spinettija, in sicer na njegovo željo. Veleposlanik Spinetti je predsednika Kučana seznanil s svojim dosedanjim delom v Sloveniji in z dejavnostmi, ki bodo na vseh področjih poglobile sodelovanje med državama. Sogovornika sta se dotaknila tudi elementov, ki ovirajo napredek v dvostranskih odnosih, zlasti optantskega vprašanja. Milan KuCan je znova izrazil prepričanje, da obujanje zamer iz preteklosti ne more koristiti ustvarjanju prijazne prihodnosti, pri Čemer je opozoril na dejstvo, da se zgodo- vinske bilance preprosto ne morejo izteči v prid Italiji. Predsednik republike se je včeraj sešel tudi z veleposlanikom Japonske Cujo-šijem Kurokavo, ki se poslavlja od Slovenije. Izmenjala sta stališča o aktualnih dogodkih v svetu in dosedanjem sodelovanju med državama, ki po mnenju obeh sogovornikov predstavlja dobro osnovo za nadaljnji razvoj odnosov. Milan Kučan se je Kurokavi zahvalil za njegov trud in mu zaželel veliko uspeha pri opravljanju novih dolžnosti. Dosedanjega veleposlanika Japonske je včeraj sprejel tudi zunanji minister Zoran Thaler. JAVIER SOLANA Sl JE ZADAL POMEMBNO NALOGO Utrditi vezi med Natom in EU BRUSELJ - Novi šef Nata Javier Solana se je, opogumljen s francosko odločitvijo o približanju tej organizaciji, odločil utrditi vezi med Natom in Evropsko unijo. Nato in EU se širita na vzhod in krepita sodelovanje z južnimi sosedami. Obe organizaciji sta prav tako globoko vpleteni v bosansko krizo. S francosko privolitvijo sta Nato in Evropska unija zavezana tudi k razvijanju evropske varnostne in obrambne identitete s hkratnim priznavanjem zavezništva ZDA. Oborožen s temi dejstvi namerava Solana, ki je zdaj razbremenjen španskega predsedovanja EU, zagotoviti, da pomanjkljivo usklajevanje v preteklih letih prerase v trdno sodelovanje v prihodnosti. »Generalni sekretar namerava odnose postaviti na širše in trdnejše temelje,« je po Solanovem delovnem zajtrku s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem in komisarjem za zunanje zadeve Evropske unije Hansom van den Broekom de- jal neki predstavnik Natovega poveljstva. Uradniki Nata in Evropske unije so se v zadnjih letih že večkrat srečali neposredno ati s posredovanjem Zahodnoevropske unije (WEU), vendar so se srečanj na vrhu izogibali. Zato si Solana želi več rednih pogovorov z višjimi uradniki EU. Obe organizaciji nameravata v prihodnosti vključiti v svoje članstvo nekdanje države vzhodnega bloka, pri čemer morata računati tudi na rusko občutljivost glede tega procesa. Poljski predsednik Aleksander Kwašniewski je pred kratkim ponovil že izrabljeni stavek: »Čeprav ni nobene neposredne povezave med članstvom v obeh organizacijah, mora obstajati vsaj osnovna koordinacija.« Vzhodnoevropejci si želijo vključitve v obe organizaciji, čeprav iz različnih razlogov. Nekatere države so že podpisale sporazum o pridruženem Članstvu, kar jih bo sčasoma tudi polnopravno vključilo v EU. Tiste države, ki bodo izpolnjevale nogoje, se bodo lahko šest mesecev po koncu revizije maa- strichtskega sporazuma, ki se začne marca in bo vključevala pogovore o evropski obrambi, zaCele pogajati o rednem članstvu v uniji. Približevanje nekdanjih satelitov petnajsterici pa Rusov ne skrbi toliko kot vključevanje v Nato, s katerim je podpisalo Partnerstvo za mir že 27 držav, tudi devet Članic nekdanjega varšavskega sporazuma. Nato upa, da bo prav mirovna operacija v Bosni razpršila ruske strahove in odprla možnosti za bolj odprto sodelovanje. Jeremy Lovell / Reuter ■ : CIA PREVIDNO RAZISKUJE MILOŠEVIĆEVO VPLETENOST V VOJNE ZLOČINE Pravica ne sme poznati izjem James Risen, Jim Mann, International Herald Tribune VVASHINGTON - Ameriški obveščevalni krogi so zaceli postopoma in potihem raziskovati občutljivo zadevo o vpletenosti sr-Jjskega predsednika Slobodana Miloševiča v vojne zločine, zagrešene na tleh nekdanje Jugoslavije, zlasti v Bosni in Hercegovini. Clintonova vlada je v zadnjih nekaj mesecih naročila CIA in Se nekaterim obveščevalnim službam, naj začnejo tesneje sodelovati s haaskim sodiSCem za vojne zločine, storjene na Balkanu. Glavni tožilec Richard Goldstone se trudi odkriti vse zločince, od tistih, ki so pobijali z lastnimi rokami, do naročnikov oziroma političnih in vojaških vrhov. Obveščevalne organizacije, kot na primer National Security Agency (NSA), ki nadzira evropske in druge prekomorske telefonske komunikacije, so dobile nalogo, naj prerešetajo vsa poročila in preverijo, ali je v njih karkoli glede Miloševiča, kar bi bilo treba izročiti mednarodnemu sodišču. Ameriški uradniki pravijo, da doslej še niso dobili trdnih dokazov, hkrati pa zatrjujejo, da se preiskava nadaljuje. Medtem ko ameriške sile prihajajo na Balkan, da bi zagotovile izpolnjevanje določil daytonskega sporazuma, možnost Milo-ševičeve vpletenosti v vojne zločine grozi z ogrožanjem vsega, kar je uspelo doseči ameriški diplomaciji. MiloševiCevo sodelovanje je bilo ključnega pomena za sodelovanje bosanskih Srbov, kar se je tudi pokazalo ob izpustitvi francoskih pilotov decembra lani. Ameriški vladni uradniki priznavajo, da so zaskrbljeni glede posledic, ki bi jih imela obtožba Miloševiča za vojne zločine. Ne nazadnje so obveščevalnim službam naročili, naj izročijo vse dokazno gradivo, potem ko se je Goldstone pritožil, da ZDA od ustanovitve ne sodelujejo z mednarodnim sodiščem za vojne zločine. Priznani sodnik iz Južne Afrike Richard Goldstone jemlje svojo nalogo, odkar ga je Varnostni svet ZN leta 1994 imenoval na položaj predsednika sodišča, zelo resno. Zaradi tega je ameriška vlada prišla do zaključka, da bo ne glede na škodo, ki bi jo preiskava o Miloševičev! vpletenosti v vojne zločine lahko povzročila daytonskemu mirovnemu sporazumu, zanjo dolgoročno nedvomno slabše, Ce jo obtožijo zanemarjanja njegovega sodelovanja v vojnih grozotah. Na mednarodnem sodišču v Haagu dela 22 oseb iz ameriških vladnih organizacij, kot so FBI, pravosodje, obrambno ministrstvo in druge. Se vec pa jih v okviru ameriških obveščevalnih služb dela v VVashingto-nu, kjer iščejo dokaze, kdo je najbolj odgovoren za vojne zločine v Bosni in Hercegovini. Uradniki v VVashingtonu trdijo, da sta predsednik Bill Clinton in državni sekretar VVarren Christopher konec lanskega leta poslala obveščevalnim delavcem jasen ukaz: »Nobenih izjem!« Isti uradniki hkrati opozarjajo, da ne bo preprosto sestaviti solidno obtožnico proti srbskemu predsedniku. Miloševič je bil, kot poročajo viri obveščevalcev, vedno zelo pazljiv, kaj je komu povedal po telefonu ali napisal v pismu. Vse do novembra lani so prizadevanja haaškega sodišča za boljše sodelovanje ameriških obveščevalnih organizacij omejevale birokratske ovire, nepripravljenost osebja za pomoC in nedostopnost vodilnih uradnikov. Ameriška pomoC sodišču pa je bistvenega pomena, ker imajo ZDA najveCjo prisluškovalno mrežo in najbolj izpopolnjeno satelitsko tehniko fotografiranja. Neki uradnik je nekoč dejal: »Ce je v interesu ZDA, da nekoga označijo za zločinca, kot so to storili s Sadamom Huseinom, potem to zlahka storijo. Leta 1995 so se odločili, da je Miloševič lahko tudi koristen, zato iz njega niso naredili Huseina.« Stvari so se začele spreminjati, odkar je Goldstone septembra lani v VVashingtonu odločno protestiral zaradi nesodelovanja ZDA. Neposredna posledica tega protesta je bil prost dostop do uradnikov na naj višjih položajih. Haaški tiskovni predstavnik je pred kratkim izjavil, da je Richard Goldstone sedaj zadovoljen z ameriško podporo. ; NOVICE Minister Šter sprejel nizozemskega veleposlanika LJUBLJANA - Slovenski notrajni minister Andrej Ster je sprejel nizozemskega veleposlanika na Dunaju Joosta Van Ebbenhorsta Tengbergna. Sogovornika sta precej besed namenila sodelovanju na področju razvoja državne uprave. Nizozemski veleposlanik je zelo ugodno ocenil nedavni Sterov obisk na Nizozemskem, kjer je Slovenija predstavila načrte za posodobitev uprave. Dogovorila sta se tudi za okrepitev stikov med policijama obeh držav. Veleposlanik Tengbergen je včeraj obiskal tudi Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer ga je sprejel predsednik SAZU France Bernik. V pogovoru sta se dotaknila mnogih vprašanj, pomembnih tako za najvišjo slovensko znanstveno in umetnostno ustanovo kot za Kraljevino Nizozemsko. Tengbergen je obljubil posredovanje pri navezavi stikov med SAZU in nizozemsko Kraljevo akademijo. Zagreb dobiva novega, še vedno opozicijskega župana ZAGREB - Združena zagrebška opozicija, ki so ji prebivalci hrvaške prestolnice na lokalnih volitvah zaupali oblast, bo na današnjem skupščinskem zasedanju oblast skušala končno tudi prevzeti. Včeraj je namreč novi predsednik mestne skupščine Zdravko Tomac v imenu opozicije na tiskovni konferenci povedal, da bodo danes zmagovite stranke izbrale novega zagrebškega župana, s Čimer naj bi odpravile dolgotrajno blokado izvršne oblasti v prestolnici. Z imenovanjem novega župana - namesto Gorana Graniča, ki ga Tuđman nikakor ni hotel potrditi - bodo predsedniku republike in njegovi HDZ dali priložnost, da opoziciji vendarle dovolita izvajati oblast v Zagrebu. Kdo naj bi bil novi Zupan, bo znano danes, v igri pa so menda tri imena - Stipe Mesič, Radomir Gačič in Silvije Degen. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bodo v primeru, Ce bi se opozicija odločila za Mesiča, možnosti za konec politične krize zelo majhne. Težko je namreč verjeti, da bi Tuđman dal zeleno luc nekdanjemu sodelavcu, s katerim se je pozneje sprl in ga razglasil za »nevarnega disidenta«. (G. G.) Cassese in Shuttack v Beogradu BEOGRAD - Vrhovni sodnik haaškega sodišča za vojne zločine Antonio Cassese se je vCeraj v srbski prestolnici sešel z zunanjim ministrom ZRJ Milanom Milutinovičem. Novinarji so po sestanku zaman Čakali na uradno izjavo katerega od sogovornikov, izvedeli pa so, da sta razpravljala o načinih sodelovanja med sodiščem in jugoslovanskimi oblastmi. V Beogradu se je včeraj mudil tudi John Shuttack, pomočnik ameriškega državnega sekretarja za Človekove pravice, ki ga je sprejel Slobodan Miloševič. Shuttack je po pogovorih povedal, da mu je srbski predsednik obljubil, da bo srbska stran v BiH brezpogojno in enostransko osvobodila vse vojne ujetnikov. Ameriški diplomat je izjavil tudi, da tisto, kar je videl ob obisku Srebrenice in Kaknja, povsem odgovarja trditvam beguncev o množičnih pobojih. (M. M.) SVET Sreda, 24. januarja 1996 AFERA WHITEWATER Hillary na zaslišanju Obremenilni »izginuli« dokumenti VVASHINGTON (Reuter) - Prva dama Združenih držav Hillary Rodham Clinton je včeraj prejela poziv preiskovalnega sodiSCa, ki jo bo zaslišalo v zvezi z nedavno odkritimi dokumenti, ki jih zadnji dve leti »ni bilo mogoče najti«. Gre za pomembne dokumente, povezane s preiskavo nepremičninske afere Whitewater, ki razkriva temno preteklost predsedniškega para. Ta poziv predstavlja zelo pomemben del afere, ki je »tlela« že od vselitve Clintonovih v Belo hišo, »razneslo« pa jo je prav na začetku volilnega leta. Vpletenost Hillary Clinton v afero predstavlja trd oreh tudi za njenega soproga, ki se bo novembra potegoval za drugi predsedniški mandat, za Clintonove republikanske tekmece pa je afera Whitewater in delež prve dame v njej koristno orožje v predvolilni kampanji. Gospa Clinton bo prva soproga ameriškega predsednika, ki bo morala pričati pred preiskovalnim sodiSCem. To bo skušalo ugotoviti, ali si je Hillary prizadevala izkriviti resnico in namenoma »izgubila« sporni računski dosje. Hillary in Bill Clinton sta že večkrat odločno javno zani- Gospa Clinton bo skušala prepričati sodišče, da ni namenoma »izgubila« spornega dosjeja (Reuter) kala, da sta v preteklosti ravnala nezakonito, obtožbe pa sta označila kot načrtne nizke udarce političnih nasprotnikov. Razlog za zaslišanje Hil-lary Clinton so (računski) dokumenti iz obdobja, ko je bila odvetnica v ugledni KRONOLOGIJA Od najdbe lislin do sodnega poziva Hillaryjina pot do zaslišanja na preiskovalnem sodiSCu: 15. januar: Prva dama izjavi, da so nekateri svetovalci Bele hiSe napačno razumeli njene pripombe tik pred tem, ko so bili odpuščeni nekateri uslužbenci Potovalnega urada. Istega dne Hillary Clinton tudi izjavi, da utegne zaprositi za pričanje pred preiskovalno komisijo senata, ki se ukvaja z afero Whitewater. 16. januar: Uslužbenka Bele hiSe Ca-rolyn Huber nastopi pred preiskovalnim sodiSCem v Arkansasu in pojasni, kako je odkrila dolgo iskane dokumente in računski dosje prve dame. 19. januar: Predstavniki Bele hiše izjavijo, da se je Hillary Clinton zmotila, ko je med turnejo, na kateri je predstavljala svojo knjigo, izjavila, da sta z možem leta 1992 razkrila vse podatke, ki sta jih imela v zvezi z afero Whitewater. 21. januar Sef Clintonovega kabineta izjavi, da je republikanska kongresna preiskava vloge Hillary v aferi VVhitevva-ter čedalje bolj podobna »političnemu nadlegovanju«. 22. januar: Bela hiša sporoči, da bo gospa Clinton pričala pred preiskovalnim sodiSCem. Njen odvetnik preiskovalni komisiji v senatu pove, da je prva dama pripravljena odgovoriti na pisna vprašanja. odvetniški družbi v Arkansasu, njen mož pa je bil takrat guverner te zvezne države. Gre za dokumente, za katere je vodja preiskovalne komisije v senatu Alfons D’Amato večkrat zahteval, naj mu jih Bela hiša izroči. Sporno gradivo je bilo - sodec po trditvah predstavnikov Clintonove administracije - »izgubljeno«, 4. januarja pa jih je po dveh letih slepomišenja nasla direktorica osebne korespondence Clintonovih Carolyn Huber, ki je prejšnji teden predstavnikom preiskovalne komisije v senatu povedala, da je nanje naletela že avgusta lani, in sicer v knjižnici predsednikovega zasebnega dela Bele hiše. Sporni dokumenti poleg računskih podatkov razkrivajo podrobnosti odvetniškega dela gospe Clinton v 80. letih, ko je opravljala odvetniške storitve za stano-vanjskoposojilno banko in hranilnico Madison, katere lastnik je bil poslovni partner Clintonovih v poslu, znanem pod imenom Whi-tevvater. Hillary Clinton je izrazila zadovoljstvo nad odkritjem dokumentov, ki bodo po njenih trditvah doka-zali le to, kar že ves Cas zatrjuje - da je bilo namreč njeno sodelovanje s posojilno banko Madison zanemarljivo, kar bi razblinilo tudi obtožbe, po katerih naj bi Clintonova ter njuni poslovni partnerji iz Madisona s propadlim nepremičninskim poslom Whitewater ameriške davkoplačevalce spravih ob 60 milijonov dolarjev. Huberjeva je v Beli hiši nasla tudi dokmente, ki jih je od Clintonovih pred dvema letoma s sodnim odlokom zahteval neodvisni preiskovalec afere VVhitevvater, a so zanje trdih, da kopij ni mogoče najti, izvirniki pa so izginili iz pisarne Hi]laryjine odvetniške družbe. Gospa Clinton bo o skrivnostnih izginotjih in Se marsičem pričala pred preiskovalno komisijo skupaj s tremi svetovalci Bele hiSe in njenimi osebnimi odvetniki. KOMENTAR Družbeni aktivizem Hillaij za odštel Medijska razgaljenost prve dame ZDA v zvezi z afero Whitewaterin drugimi podrobnostmi njene bližnje in daljne preteklosti je v širšem delu ameriške javnosti dokončno zakoreninila »izkrivljeno« podobo Hillary Clinton. Ce za trenutek pustimo ob strani domnevne nepravilnosti in morda celo kaznivo dejanje, ki naj bi ga prva dama - ta je sicer na seznamu sto najbolj uspešnih odvetnikov v ZDA - zakrivila v preteklosti, je sistematično klestenje njenega poslovnega in družbenega ugleda od trenutka, ko je prestopila pmg Bele hiše, vendarle nekoliko preveč očitno in na trenutke tudi neokusno. Dejstvo, da je Hillarg Clinton drugačna prva dama, kot so jih bili Američani vajeni doslej, bržkone ni moteče le za tisti del ameriške javnosti, ki ne more razumeti, zakaj se Clintonova soproga ne more sprijazniti s tradicionalno vlogo (večine) njenih predhodnic v Beli hiši - torej z narekovanjem modnih smernic z bolj ali manj okusnim oblačenjem, pogovori o najljubšem kosilu prve družine ter občasnim obiskovanjem dobrodelnih prireditev in ustanov - ampak gre v nos zlasti glasnikom republikanske revolucije. Hillarg Clinton je po njihovih besedah prava Čarovnica, ki se vmešava v (politične) zadeve, ki niso njena stvar, kot je denimo reforma zdravstva. Čeprav so Hillaij Clinton celo njeni politični nasprotniki v trenutku slabosti priznali izredne poklicne sposobnosti, so isti ljudje že naslednji trenutek zaceli rovariti proti njej in opozarjati, da je prva dama »hudič in svetnica« hkrati, pri tem pa so poskrbeli, da so si ljudje zapomnili in se tudi prepričali, da je predvsem prvo. Vse zlo prve dame bržkone izvira predvsem iz njene nadpovprečne poklicne sposobnosti in ne nazadnje tudi v politiki. Ce bi te njene odlike položili v moškega povzpetnika ob Potomacu, do Skandala takšnih razsežnosti nikoli ne bi prišlo, saj je spretno izmikanje razkritju podrobnosti iz minulih let včasih zelo preprosto obrniti seEi v prid - z uspešno in privrženo skupino sodelavcev. Naj je Hillary v času svoje odvetniške kariere zakrivila le pol tega, kar ji očitajo - in za to naj tudi odgovarja - je pri vsem skupaj žalostno le to, da so zagreti sovražniki prve dame uspeSno očrnili njeno edino res nesporno odliko - predanost družbenim spremembam v prid ljudi, ki jih najbolj potrebujejo. V prizadevanjih za rešitev New Deala in socialne varnosti ter za zagotavljanje pravic otrokom in ženskam je Hillary - tudi po zaslugi svojih poklicnih ambicij v washingtonskem kotlu - končala pri reševanju same sebe. Barbara Sark Steve Forbes se nevarno bliža Bobu Dolu VVASHINGTON (Reuter) - Steve Forbes, premožni založnik in zagrizeni konservativec, je vse kaj drugega kot »običajen« kandidat za predsednika ZDA. Ko je vstopil v predvolilno tekmo, ni bilo nikogar, ki bi mu prisodil možnosti za ogorčen boj z zvenečimi imeni političnih tekmecev, kot je predsednik Bill Clinton oziroma voditelj republikanske večine v senatu Bob Dole. Kljub medlim komentarjem, s katerimi so ameriški mediji pospremili Forbeso-vo odločitev, da se bo potegoval za predsednika, 48-letni založnik iz New Jearsya prepričljivo stopa v soj medijskih žarometov. Sodec po javnomnenjskih raziskavah se je nevarno približal »paradnemu konju« republikanske stranke Bobu Dolu, v nedavno opravljeni fiktivni anketi CNN, v kateri se je Forbes pomeril s predsednikom Clintonom, pa so volilci premožnemu konservativcu namenili le sedem točk manj kot Clintonu. Pohticni analitiki sicer ob teh podatkih le zmahujejo z roko, CeS da je Forbes -zdaj ko mu je uspelo priti na prve stra- ni osrednjih ameriških Časnikov - šele pred vhodom v vice in na dolgi poti do pekla. Sele zdaj imajo namreč pikantne podrobnosti iz njegovega življenja pravo težo za medije, ki bodo Forbesa nedvomno vzeli pod drobnogled, na ugoden trenutek pa Čakajo tudi njegovi politični nasprotniki. Voditelj televizijske mreže je Forbesa pred dnevi že vprašal, ali so govorice o tem, da si prizadeva kupiti zmago, resnične, v zadnjem času pa glasno odmevajo tudi Forbeso-va reklamna sporočila, ki cmijo njegova tekmeca Dola in Phila Gramma. NEWYORŠKI ŽUPAN RUDOLPH GIULIANI »Očistil sem ulice svojega mesta« Kljub vidnim uspehom Giuliani še nikoli ni bil tako nepriljubljen New York je pred dvema tednoma prizadel snežni vihar, zaradi Cesar se je v življenje v velemestu dobesedno ustavilo. Gospodarstvo je bilo povsem ohromljeno. Po nekaterih ocenah bo izpad dohodka presegel milijardo ameriških dolarjev. Položaj na vseh drugih področjih pa se izboljšuje. Število kriminalnih dejanj se zmanjšuje, hoteli so polni turistov in poslovnežev, ustavilo se je tudi dolgotrajno upadanje števila delovnih mest v zasebnem sektorju. Zasebna podjetja so po petnajstih letih vnovič zavzela pomemben prostor na manhattanski 42. ulici, ki je nekoC slovela kot najve-Cje podjetniško območje. Rudolphu Giulianiju, ki je prvi republikanski župan New Yorka, je zaradi vsega tega mogoče odpustiti njegovo samohvalo. »Mesto je bilo do mojega prihoda pretirano razsipno, izgubilo je veC tisoč delovnih mest, poleg tega ni bilo privlačno za nove vlagatelje,« je dejal Giuliani. Povedal je Se, da se je New Yorka oprijel predznak zelo nevarnega mesta, v katerem življenjska raven vidno upada. Po samo dveh letih iz potapljajoče se ladje spremenilo v cvetoCe in hitro napredujoče mesto. Vsak župan taksnega mesta bi bržkone upravičeno pričakoval, da bo njegova priljubljenost naraščala, toda Giulianova priljubljenost med NewyorCani je na najnižji točki do zdaj. Eden od razlogov za to se morda skriva v njegovi osebnosti. Ce bi namreč Giuliani obiskoval Solo šarmantnosti, bi jo bržkone izdelal z zelo slabim uspehom. Predvolilnega boja se je namreč lotil brez kakršnihkoli političnih izkušenj, vendar mu je zaradi ostrega in brezkompromisnega stališča do kriminala in mafije uspelo za las premagati demokratskega protikandidata Davida Din-kinsa. Od takrat je požel veliko priznaj, ker mU je uspelo zmanjšati stopnjo kriminala in očistiti ulice. Toda zaradi načrtov o omejitvi socialnih ugodnosti, s čimer namerava ublažiti nenehne mestne denarne težave, je zaslovel kot sovražnik revežev. Giuliani trdi, da je New York z zmanjšanjem stopnje kriminala postal privlačnejše mesto. »Zdaj je' že 130 ah 140 mest z višjo stopnjo kriminala, kot jo ima New York. Zdaj je to najbolj varno med velikimi ameriškimi mesti.« Giuliani meni, da se je tudi njegova kampanja za boljše življenjske razmere izplačala, »Ljudje mi govorijo, da nekatere družbene nevarnosti, kot je bilo nasilno prosjačenje, izginjajo. Ljudje vidijo, da so ulice čistejše.« Newyorški župan si lasti tudi velike zasluge za izboljšanje gospodarskega položaja v mestu. Štiri leta pred njegovim prihodom je New York izgubil 400 tisoč delovnih mest, v dveh letih njegovega županovanja pa jih je vnovič dobil 70 tisoč. Skromen, a obetaven začetek. Poleg teh ukrepov je Giuliani potegnil tudi nekaj kontroverznih potez. Takoj po prihodu na položaj je odpustil sedemnajst tisoč javnih uslužbencev, njihovo delo pa zdaj opravljajo nezaposleni, ki v zameno za socialno varnost Čistijo parke ali delajo v oddelku za mestni promet. Odpravi teh delovnih mest je sledil privatizacijski program, po katerem so prodali državno televizijo in radijsko postajo ter tri od enajstih bolnišnic. Giuliani ni povedal, ali se bo potegoval še za en mandat. »Ko sem zasedel položaj mestnega župana, sem ugotovil, da je to zelo zahtevno delo, ki morda sploh nima prihodnosti. Toda Cez trideset let bom -Ce mi bo zdaj uspelo izvesti vse reforme, ki sem si jih zadal - na svoje delo zelo ponosen,« je dejal Giuliani. Financial Times Prva generacija diplomantov bo prišla še letos iz šolskih klopi Bomo lahko Slovenci v prihodnje bolj ponosni na svoje predstavnike v tujini? LJUBLJANA - »Slaba diplomacija ne more in ne zna izkoriščati komparativnih prednosti države, dobra diplomacija pa bo znala izkoristiti vse elemente države v mednarodni politiki, uporabiti njene potenciale in nadomestiti pomanjkljivosti. Slovenija potrebuje visokokakovostno diplomacijo in s tem diplomatsko akademijo, ki bo znala zagotoviti tudi stalno kvaliteto diplomatske službe. Slovenija doslej ni imela organiziranega sistematičnega izobraževanja za svoje diplomate,« je bilo zapisano v informaciji o dejavnosti ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) konec lanskega leta. Poslej bo drugače. Konec februarja ali v začetku marca naj bi se začela na slovenski diplomatki akademiji Solati prva generacija bodočih predstavnikov slovenske države v tujini, je dejal vodja službe za analize in planiranje na MZZ in vodja skupine, ki pripravlja projekt diplomatske akademije, dr. Milan Balažič. Približno deset do petnajst ljudi - njihova povprečna starost je trideset let - ki so vsi že vsaj par let zaposleni na MZZ, bo za leto dni oziroma dva semestra sedlo v šolske klopi. Konec leta naj bi z nove akadenije že prišla prva generacija specialistov za mednarodne odnose, takšen naziv bodo dobili tisti, ki bodo uspešno končali ta podiplomski specialistični študij. Kot je dejal Balažič, so se na ministrstvu odločali, ali naj bo študij interne narave ali pa naj vzpostavijo stike z univerzo in tako povežejo teoretična znanja fakultet s praktičnimi znanji na ministrstvu. Končno je prevladala slednja možnost, univerza pa naj bi program diplomatske akademije že verificirala. MZZ pri ustanavljanju akademije - idejo zanjo je dal sam minister Thaler -sodeluje s fakulteto za družbene vede, ki je po vsebinski plati nosilka programa, pa tudi s pravno fakulteto, pričakujejo pa tudi sodelovanje z ekonomsko fakulteto, ker se bo program z leti tudi širil. Snovalci slovenske diplomatske akademije so obiskali kar nekaj diplomatskih akademij, predvsem v sosednjih državah, kjer so si nabrali nekaj izkušenj s tega področja. Akademijo bo vodil programski svet, v katerem bo sedelo osem neprofesionalnih članov, od tega bo štiri imenoval minister, štiri pa fakulteta oziroma univerza, s čemer bo zagotovljen vpliv ministrstva in univerze. Na akadenijo se bodo lahko vpisali praviloma le diplomanti družboslovnih fakultet, dopuščene pa bodo tudi izjeme. »Želimo, da bi bil ta študij eliten, v dobrem smislu te besede,« je dejal Balažič. Predmetnik diplomatske akademije je v glavnem že sestavljen. Deli se na temeljne predmete, pri katerih pa ne bo šlo za ponavljanje znanj z dodiplomskega študija, am- pak se bo v glavnem delalo na »čase studies«, drugi del pa bo specialističen. Slušatelji bodo poslušali naslednje predmete: mednarodno pravo, mednarodni odnosi, zunanja ekonomska politika Slovenije, varnostni elementi slovenske zunanje politike, zgodovina diplomacije, zgodovina Slovenije, tuji jezik v sodelovanju z Britanskim svetom in predmet diplomatske veščine, ki je sklop večih predavanj, kjer bo govor o uporabnih znanjih, ki so potrebna za vsakega diplomata (diplomatski protokol, diplomatska korespondenca, diplomatsko komuniciranje in obnašanje, analitika in tehnika pogajanj, psihoanaliza). Pri vsakem predmetu bo na koncu izpit, izdelati in zagovarjati pa bo treba tudi specialistično nalogo, ki bo nekakšna diplomska naloga. Nosilci predmetov bodo doktorji znanosti s habilitacijo, pri vsakem predmetu pa bo sodelovalo več ljudi. Največ jih prihaja s fakultete za družbene vede in s pravne fakultete. Vabljeni bodo tudi tuji predavatelji. Studij bo prvo leto potekal v prostorih vlade, dolgoročno pa bodo na MZZ poskušali poiskati primernejšo lokacijo. Šolnina zaenkrat ni predvidena, stroške bo pokrilo samo ministrstvo. »Tako je predvsem zato, ker potrebujemo precej novih diplomatov z ustreznim znanjem, saj bi morali v bližnji prihodnosti - pričakujemo, da nam bo to uspelo v obdobju petih letih - pregnesti celotno slovensko diplomacijo, tako tisto v tujini kot tisto na ministrstvu doma,« pravi Balažič. Tuji državljani in kandidati, ki niso zaposleni na MZZ, prvo leto še ne bodo imeli možnosti vključitve na akademijo, kasneje pa naj bi prihajalo tudi do izmenjav študentov in profesorjev z nekaterimi Sloveniji bližnjimi državami. Kljub veliki potrebi po diplomatskem kadru pa s šolanjem na diplomatski akademiji ne bodo začeli spomladi, če bi se pojavile kakšne koli težave, ampak bodo začetek šolanja raje prestavili na jesen, da ne bi delali polovičarsko in nekvalitetno, je zaključil Balažič. Bernard Pesjak ŠENT / STROKOVNJAKI O DUŠEVNEM ZDRAVJU Skoraj polovica bolniških dopustov zaradi duševnih težav Za duševne bolnike, ki živijo doma, bi morale bolje poskrbeti socialne službe LJUBLJANA - Predstavniki organizacije Sent so na včerajšnji tiskovni konferenci povedali, da so posamezniki z duševnimi motnjami, ki živijo doma, diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki se zdravijo v bolnišnicah ali stanujejo v raznih njim prilagojenih skupnostih. Predsednik te organizacije za duševno zdravje Nace Kovač je povedal, da je v drugi polovici lanskega leta pri njih iskalo zaposlitev v posebnih delovnih pogojih več kot šestdeset oseb. Sentovci pozivajo ustrezne vladne službe, naj jim pomagajo pri ustanavljanju dnevnega delovnega centra. Ta naj bi omogočal zaposlitev posameznikom, ki so se zdravili v psihiatričnih bolnišnicah in jih je to »ožigosalo«, zato ne morejo najti dela. Delodajalci se namreč bojijo, da bi ti iskalci zaposlitve spet zboleli, ti pa se bojijo zavrnitve, zato za službo s težavo zaprosijo. Izdatnejšo pomoC države pogrešajo predvsem pri reševanju stano- vanjskih problemov svojih uporabnikov. V Sentu si prizadevajo za boljše sodelovanje medicine in socialnih služb. Zdi se jim, da delavci centrov za socialno delo sedijo v svojih pisarnah in Čakajo, da bodo ljudje s problemi prišli prosit za pomoč. Patronažna sestra Nedeljka Luznar je včeraj opozorila, da edino njihova služba duševne bolnike redno (pogostost obiskov določajo po lastni presoji) obiskuje doma. »Zaradi reorganizacije zdravstvene službe pa se bojimo, da bodo naši varovanci za te obiske prikrajšani, saj bo po novem oseba s psihičnimi motnjami upravičena le do dveh obiskov na domu letno,« je opozorila Luznarjeva. Patronažne sestre so o tem govorile na ponedeljkovem seminarju o skrbi za osebe s psihozo v skupnosti. Vesna Švab. psihologinja in sodelavka Senta, je dejala, da letos pripravljajo izobraževalni program za sodelavce, na katerem naj bi se v prihodnosti izobraževali vsi, ki delajo z osebami v duševnih stiskah v skupnosti. KovaC pa je poudaril, da so za uresničevanje njihovih nalog potrebni tudi sistemski ukrepi, predvsem ustrezna zakonodaja in finančna sredstva. »Reševanje problemov na področju socialnega zdravja ni le naloga ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ampak bi morala pri tem sodelovati tudi druga ministrstva in ostale službe,« je pozval KovaC. Menil je tudi, da moramo v Sloveniji načrtno spodbujati nastanek skupin za samopomoč in drugih oblik samoorganizacije. Zaenkrat imamo pri nas dve stanovanjski skupnosti za duševne bolnike, za kateri je država prispevala le minimalna sredstva. Sergeja Sirca ZLSD / SEJA SVETA STRANKE Obljubljenih sto tisoč novih delovnih mest postajo resničnost LJUBLJANA - Aktualna politična vprašanja in priprava volilnega programa sta bili temi, zaradi katerih se je sinoči sešel svet Združene liste socialnih demokratov. Kot je v analizi trenutnih političnih razmer dejal predsednik sveta in minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc, je v zadnjem Času kar nekaj dokazov za to, da vladna koalicija kljub ideološki raznolikosti partneric deluje usklajeno in državotvorno, pri Čemer je omenil sprejetje proračuna za leto 1996. Po njegovem prepričanju je sprejetje proračuna dokaz, da so tri vladne stranke sposobne sebične strankarske interese podrediti nacionalno pomembnim temam, kar ministra utrjuje v prepričanju, da bo koalicija mandat, ki ga je sprejela, izpeljala do konca. Povedal je tudi, da se v stranki zavzemajo za selektiven pristop pri sprejemanju zakonodaje, saj bi bilo treba pospešiti sprejemanje zakonov, ki bi urejevali volilno zakonodajo, denacionalizacijo, socialo, zaposlovanje in zakonodajo s področja sodne veje oblasti. V zvezi z zadnje Čase precej izpostavljeno temo sprememb volilne zakonodaje je dejal, da gre v osnovi za dve vprašanji; za spremembo delovanja proporcionalnega sistema in za vprašanje praga za vstop v državni zbor. O obeh temah pogajanja med koalicijskimi partnericami Se potekajo. Kot izhodišče za pripravo volilne strategije je Bohinc omenil dva dokumenta, in sicer pre- dvolilni program izpred treh let in pol ter program, ki so ga sprejeli na slovenjegraškem kongresu ob koncu lanskega leta. Po njegovem prepričanju je stari predvolilni program pomemben zato, ker lahko skozi njegovo analizo javnosti pokažejo, kaj od obljubljenega so dosegli. Kot v javnosti najbolj izpostavljeno obljubo je Bohinc omenil obljubo o sto tisoč novih delovnih mestih, ki jo politični tekmeci radi vlečejo na piano kot zgled demagogije, čeprav to pogosto počnejo brez argumentov. Tako naj bi na ministrstvu za delo obstajali podatki, po katerih se je število novih delovnih mest v zadnjih treh letih in pol približalo tej številki, elani sveta pa so bili mnenja, da jo utegnejo doseči Se pred volitvami. Tudi o drugih predvolilnih geslih je menil, da so v večji ali manjši nieri postala resničnost, za tista, s katerimi se to ni zgodilo, pa je Bohinc dejal, da jim nista bili naklonjeni koalicijski partnerici ali pa stanje v družbi. Kot gost je na seji sveta nastopil vodja projekta Slovensko javno mnenje prof. dr. Niko Toš, ki naj bi »po lastni presoji izbral teme, ki bi jih ZLSD utegnila vključiti v svoj program«. Kot teme, ki so v zavesti Slovenca najbolj izpostavljene, je Toš omenil zaposlovanje, socialno varnost in strah pred izgubo službe, s Cimer se po identificiranju problemov Slovenci in Slovenke uvrščajo v družbo pripadnikov zahodnoevropskih narodov. Antiša Korljan MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE / POROČILO O DELU V LANSKEM LETU Sodišča še vedno mučila veliko dela in premalo sodnikov No razpravo v državnem zboru čaka že trinajst zakonov LJUBLJANA - Naloga ministrstva za pravosodje je, da ustvarja primerne razmere za delo sodišč, je na včerajšnji novinarski konferenci dejala ministrica za pravosodje Meta Zupančič, ki je predstavila poročilo o delu ministrstva v preteklem letu in načrte za letos. V začetku lanskega leta je bila reorganizacija sodstva in državnega tožilstva sicer zaključena, vendar je izvajanje zakona o sodiščib, zakona o državnem tožilstvu in zakona o sodniški službi pokazalo določene nejasnosti oziroma pomanjkljivosti. Zato so lani pripravili noveli zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi. Tako kot je leto 1994 zaznamovalo sprejemanje zakonov s področja kazenskega prava, je lansko leto - enako bo veljalo tudi za letošnje leto - zaznamovalo sprejemanje zakonodaje s področja civilnopravnih razmerij. Tako so bili lani sprejeti štirje zakoni, na prvo oziroma drugo branje v državnem zbom pa Caka Se trinajst zakonov, ki so po besedah državnega sekretarja za pravosodje Jožeta Gradnika nadaljevanje obravnav iz preteklih let ali pa predlogi novih zakonov. Med njimi bodo posebne razprave deležni predlog zakona o prekrških, predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja in predlog zakona o lastnini in drugih stvarnih pravicah. Po Gradnikovem mnenju bo največ prahu dvignil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi, saj je bistvena hiba pri delu sodstva nezasedenost okrajnih sodisc. Med drugimi ukrepi za izboljšanje stanja naj bi na primer spustih prag za vstop v sodniško prakso za dve leti, in sicer s trideset na 28. V nadaljevanju so predstavniki ministrstva za pravosodje postregli s statističnimi podatki, ki dokazujejo slabo kadrovsko zasedbo so-dic. Tako je bilo 30. septembra lani na okrožnih sodiščih od 212 sodniških mest zasedenih le 176, na okrajnih sodiščih pa jih je bilo od 277 zasedenih le 188. Najbolj kritično stanje je trenutno v Slovenj Gradcu, Kranju, na Ptuju, v Slovenski Bistrici in tudi v Ljubljani, kjer je od skupnega števila sodniških mest zasedenih le 45 odstotkov. Slovenska sodišča se ubadajo tudi z velikim številom nerešenih zadev. Tako je bilo prvega januarja lani na okrožnih sodiščih 89.390 nerešenih zadev, od tega je bilo največ gospodarskih pravdnih zadev, na okrajnih sodiščih pa je bilo nerešenih kar 201.091 zadev. Svetovalec vlade in predsednik komisije za pogojne izpuste Miha VVohinc je dejal, da se v trinajstih kazenskih poboljševalnih zavodih in prevzgojnem domu za mladoletnike srečujejo predvsem s težavami tehnične narave, glede izvrševanja kazenskih ukrepov pa je dejal, da lani niso ugodili nobenemu pomilostitvenemu zahtevku posameznikov, da pa so ob dnevu samostojnosti pripravili 28 predlogov za pomilostitev po uradni dolžnosti. Postregel je tudi s podatkom, da je bilo prvega januarja letos v trinajstih zavodih, v katerih je trenutno prostora za 1095 zapornikov, zaprtih 444 ljudi. Vesna Vukovič V ŠPETRSKI BENEŠKI GALERIJI BODO V PETEK, 26. t.m., ODPRLI FOTOGRAFSKO RAZSTAVO FABIA DEVETAKA. Razstava Listi, oblike, barve bo odprta do 5. februarja, in sicer vsak dan (razen ob nedeljah) od 17. do 1). ure. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Jutri, 25. t. m., ob 19.00 (red F) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isolde«. Ponovitve: sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 24. t.m.. ob 16: uri (red sreda popoldan): Plexus T »II prigioniero della seconda strada* Neila Simona. Režija Tonino Pulci, nastopa Massimo Dapporto. V Abonmaju: odrezek 6-rumen. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »11 ritorno di Scaramouche« (odrezek 18-bel), » Le Troia-ne« (odrezek 19- bel), »Ma non e una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno neila vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-ru-men). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto, 27. t.m., ob 20.30 premiera F. Ve-berjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivel-li. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beru-schi. TRŽIČ v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«. Občinsko gledališče V ponedeljek, 5. in KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 24. t. m., ob 19.00 Mozart »Die versteckte Gartnerin«. Jutri, 25. t.m., ob 20.00 J. Strauss »Netopir« -opereta; ponovitev v soboto, 27. t.m. ob 19.30; ob 20.00 - Gostovanje »Kaiser Joseph II. und die Bahnwarterstocher» - scensko branje z B. Jeschenkom. Dvojezična trgovska akademija (Janežičev trg 1) - danes, 24. t.m., od 9.00 do 15.00 - dan odprtih vrat »Zaključena poklicna izobrazba, možnost Studija, priznanje EU-diploma». HODIŠE Pri Svetiju na PleSerki (Gostilna Allesch)- V soboto, 27. t.m., ob 20.00 - Hodiski ples, igrajo Koroški muzikanti. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ZGONIK Športno kulturni center: v nedeljo, 28. t. m., ob 18. uri vabi Zadruga Ars Nova na »Vanka in Tonca show«, ob 10-letnici delovanja. TRST Glasbena akademija (Ul. Torino 22/11. nad-str.) sporoča, da 26. januarja ob 20.30 se pričnejo tečaji za zborovodje in skladatelje, ki ga vodi S: Sacher. Za informacije telefonirati na St. 040/313124 ali 312513. TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 recital sopranistke Gemme Bertagnolli in pianista Antonia Ballista. V Četrtek, 15. februarja 96, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Dvorana Tripcovich Danes, 24. t. m., ob 18. uri »Ura z...«: srečanje z baritonom Ursom Markusom, ki nastopa v operi »Tristan und Isolda« v vlogi Kurvvenalda. Na klavir ga bo spremljala Nataša KerSevan. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Jutri, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert pianista Andrea Padova. Na sporedu Bach, Chopin in Liszt. Naslednji koncert bo v Četrtek, 8. februarja 1996 - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kita- ra) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell. »No man's Land« Do 31. t.m. se bo v gledališču Miela v sklopu prireditev Filmskega festivala Alpe Adria zvrstilo 8 glasbenih in filmskih srečanj. V soboto, 27. t. m., ob 21. uri koncert Francisa Bebeya. Kavarna Tommaseo Danes, 24. t. m., ob 22. uri koncert s skupino Forma viva jazz trio & Mojca Maljevac. Gledališče Cristallo V petek, 26. t. m., ob 20.30 koncert godb občinskih rikreatorijev Gentili in Toti, ki ju vodi Roberto Tramontini ter PZ devinskega Zavoda združenega sveta. Vstop prost. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1995/96 Jutri, 25. t. m., ob 20.30 Glasba 19. stoletja v goriskih arhivih. Izvajalci Alessandro Arbo in vokalno-instrumentalna skupina. TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2: do 2.2. razstavlja Gianni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih). Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/1) Do 29.2. je na gled razstava slikarja Bruna Munarija.Urnik: ob delavnikih 17-20. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . gorica Kulturni dom: do 28. t. m. razstavljata go-riska slikarja W. Dusatti in E. Calabrese. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. SPETER - Beneška galerija V petek, 26. t. m., ob 19. uri otvoritev foto- grafske razstave Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 28.t.m., razstavlja nizozemski umetnik Karel Appel. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. Hiša umetnikov (Goethe park 1): do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995. BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Sprin-gerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. SNG LJUBLJANA Erjavčeva 1 Danes, DIVAMA Kr|a' ..--------- W. Al len: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (foto), za IZVEN (KONTO). Jutri, 25. januarja, ob 14. uri: Ivan Cankar: HLAPCI. Zaključena predstava za srednji Soli iz Murske Sobote in Slovenj Gradca. Mala drama Danes, 24. januarja, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN in KONTO. I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Jutri, 25. januarja, ob 20. in 22. uri, za IZVEN in KONTO. PREMIERA. Sobota, 27. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana Premiera bo jutri, 25. januarja, ob 20. uri. RAZPRODANO! Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana: DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: danes, 24., v petek, 26., in nedeljo, 28. januarja, ob 20. uri in 29. januarja ob 21. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 Alfred Jarry: KRALJ UBU Danes, 24. januarja, ob 19.30, za abonma RED 0 in IZVEN. Jutri, 25. januarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Petek, 26. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO Sobota, 27. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Mala scena Tony Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Torek, 30. januarja, ob 21. uri. PREMIERA. Četrtek, 1. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDAUŠĆE Krekov tra 2. Ljubljana Petek, 26. januarja, ob 19.30: D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO. Nedelja, 28. januarja, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODL, vesela igra za otroke. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder Jutri, 25. januarja, ob 19.30: B. Jakopič: VEČER POEZIJE LILI NOVY, za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Zijah A. Sokolović: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC. Petek, 26. januarja, ob 20. uri. Nedelja, 28. januarja, ob 20. uri: Nepopravljivi optimisti: DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 28. januarja, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubljana s t e n * s t z- UtiABSFtBUe G I I S « M 4 £ $ Danes, 24. januarja: G. Biichner: LEONCE IN LENA, za IZVEN in KONTO. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Sreda, 31. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Režiser Vito Taufer. Gostovanje v Kranju. Danes, 24. januarja, ob 14.00. in 19.30. Jutri, 25, januarja, ob 19.30. Petek, 26. januarja, ob 19.30. Sobota, 27. januarja, ob 19.30. Sobota, 27. januarja, ob 19.30: T. M. Flavt: KAZINA. Gostovanje na Dnevih komedije v Celju. Gledališče Petek, 26. januarja, ob 20. uri: F. Kafka: AMERIKA. Gostovanje Drame SNG Maribor. Nedelja, 28. januarja, ob 19. uri: B. Slade: OB LETU OSOREJ. Glasba Ponedeljek, 29. januarja, ob 19.30: Koncert japonske skupine TABLATU-RA. Program: stara japonska glasba in glasba evropske renesanse. Torek, 30. januarja, ob 19.30: KOMORNI VEČER - TROBILNI TRIO: Stanko Arnold, trobenta; Radovan Vlatkovič, rog; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. Program: J. F. Mic-hel, C. Saint-Saens, G. Enesco, J. Golob, F. Pou-lenc, N. Rota. Razstave CIRIL TAVČAR (1904-1980). Obsedenost z ustvarjanjem. Prva eksluzivna predstavitev slovenskega arhitekta in oblikovalca. Razstava bo na ogled do 30. januarja. Film MIKE LEIGH OBDOBJE BBC Danes, 24. januarja, ob 20. uri: Home Sweet Home KUD FRANCE PREŠEREN Karunova 14. Ljubljana Jutri, 25. januarja, ob 20. uri: HIC ET NUNC in DICKV B. HARDV. Petek, 26. januarja, ob 23.30: KLUBSKI VECER,-Rokenrol party z bendom PIKO & PILOTI. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Danes, 24. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene sole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. GRAD FUŽINE LJUBLJANA Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT. Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas-Fritzsch (Zvvickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, Čembalo. Program: G. P. Telemann: Tri sonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso conti-nuo. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana Petek, 26. januarja: RISING SUN RA VE. DJ Stefano Noferini (I), DJ Christian Hornbostel (I), DJ Alessandro Decillia (I), DJ Nadja (I), DJ Umek (SLO) in DJ P-Twin (SLO). SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Jutri, 25. januarja, ob 19.30: Matjaž Drevenšek, saksofon; Zoltan Peter, klavir. METELKOVA Danes, 24. januarja: koncert ceske skupine UZ JSME DOMA. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Bal-dessarja THIS NOT THAT. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja v Sloveniji. RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE. Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja. GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40, Ljubljana V galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek. GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana 5 0 0 V galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoicija Hajasija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA. JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 7. Ljubljana VOJAŠNICA 4. JULIJ - METELKOVA. Razstava natečajnih del za urbanistično ureditev (do 30. januarja). GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana GALE R I J A STASI T B G 2 t t J tl s L J A x A Borut Hlupic Soya Holland. Ljubezniva vesoljska ladja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Ljubljana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA. Mestni trg 5 V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar. GALERIJA FARA Cesta talcev 2, Skofia Loka V galeriji je do 12. februarja na ogled razstava fotografij-Eda Marušiča. AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE. Trg francoske revolucije 2. Liubliana Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE. V galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk. H NOGOMET h donss proti Walesu * Tekma bo vTerniju TERNI - V okviru priprav na zaključni del evropskega nogo-melnega prvenstva se bodo »azzurri« drevi v Terniju pomerili z reprezentanco Walesa. Srečanje se bo začelo ob 20.30. Moštvi bosta igrali v naslednjih postavali: Italija: Peruzzi, Ferrara, Carboni, Di Mat-teo, Costacurta. Apol-loni, Di Livio, Alberti- 111 Svmons' VViUiamsl Coleman, jenkins. HllgtlBS. Sodnik: Goethais TV prenos po RAI 1 ob 20.25 TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Chanda Rubin izločila Sanchezovo Monika Seleš v četrtfinalu n i imela težav z Ivo Majali - Tudi Chang že v polfinalu MELBOURNE - Američanka Chanda Rubin se je z zmago v tretjem nizu s 16:14 nad tretjo nosilko Španko Arantxo Sanchez Vicario uvrstila v polfinale odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu. Potem ko se je prvi niz končal s 6:4 v korist mlade Američanke in drugi s 6:2 za Katalonko sta igralki za končno odločitev potrebovali kar 30 iger ali dve uri in 22 minut. V polfinale se je uvrstila tudi prva nosilka Američanka Monika Seleš, ki je s 6:1 in 6:2 odpravila Hrvatico Ivo Majoli. Neprimerno lažje delo je imela Novosadcanka Monika Seleš, ki je dosegla že 26. zaporedno zmago v Avstraliji, ob tem, da je v 10 nizih oddala le 17 iger. Zlasti v prvem nizu je Seleševa dokazala, da je z nekaj kilo- Chanda Rubin (AP) grami manj kot pred pol leta še vedno ena najboljših teni-sacic na svetu. Pri moških si je kot prvi polfinale zagotovil American Michael Chang, ki je s 6:0, 6:2 in 6:4 premagal Šveda Mikaela Tfilstroma. 105. igralec na svetu, ki je prav gotovo eno najvecjih presenečenj Melbourna. Z zmago v osmini finala nad tretjim nosilcem Avstrijcem Thomasom Musterom je dosegel svoj najveCji uspeh kariere in se bo na prihodnji lestvici ATP spustil med prvih sto na svetu. Nasprotnik Changa v polfinalu bo zmagovalec dvoboja med Američanoma Jimom Cou-rierjom in Andreom Agassijem, ki so ga zaradi hudega dežja prekinili pri stanju 5:4 in 15:15 za Courierja. Izidi četrtfinala - Zenske: Monika Seleš (ZDA, 1) - Iva Majoli (Hrv, 7) 6:1, 6:2, Chanda Rubin (ZDA, 13] -Arantxa Sanchez (Spa, 3) 6:4, 2:6, 16:14; moški: Michael Chang (ZDA, 5) -Mikael Tillstrom (Sve) 6:0, 6:2, 6:4, Jim Courier (ZDA, 8) - Andre Agassi (ZDA, 2) 5:4 - prekinjeno. H TESNEJŠI STIKI MED ZSŠPI IN ITALIJANSKO UNIJO Organizacija šporia ■v okviru IU sledi menam, da bi še v večji meri vzpodbudila trajnejše oblike. Med drugim je Sergio Del-športno dejavnost med pripadniki Italijan- ton predlagal športne igre manjšin, ki živijo ske narodnostne skupnosti, ki Živi v Slove- na našem področju v Italiji, Sloveniji, Hr-niji in Hrvaški. vaški in Avstriji. Seminarju je prisostvoval Po uvodnih referatih, ki so jih imeli od- tudi predsednik IU Giuseppe Rota, ki je profesor iz Umaga Silvano Pelizzon in de- da bo vodstvo organizacije maksimalno lezni predsednik UISP Luciane Lamberti, podprlo prizadevanja in napore športnikov, se je v popoldanskih urah razvila živahna V večernih urah pa so v istem kraju na-diskusija. M je dokazala kako raste v vrstah gradili najboljše italijanske športnike za leto italijanske narodne skupnosti interes za 1995. V posameznih kategorija so zmagali: športno dejavnost, saj so uvideli, da jim je ta mlade nade: Fausto Budicin (nogomet) in lahko v veliko pomoč pri uveljavljanju nfr Nedeljka Mataija (atletika); kadeti: Raul Prirodne identitete. Športna dejavnost med Ita- vileggi (plavanje) in Sabina Klabot (tenis); lijani v Sloveniji in Hrvaški je že precej raz- mladinci: Tomy Senčic (veslanje in atletika) vita in posamezniki dosegajo tudi dobre re- ter Barbara Fatur (plavanje); dani: Erik Tul zultate, vendar ne v sklopu klubov, ki bi de- (veslanje) in Vesna Dekleva (jadranje). Kot lovali v okviru organiziranosti narodne sku- športni delavec je bil nagrajen Seigio Del- pnosti. Zato so si zadah ambiciozen progam ton. Nagrajevanju so prisostvovale tudi Ste- ustanavljanja vsaj nekaj klubov, v katerih bi vihre osebnosti iz nase dežele med katerimi pripadnosti Pri tem jim bodo se kako kori- K.G. NOVICE Evropski košarkarski pokali: za Buckler še ni vse izgubljeno MILAN - V euroclubu ima bolonjski Buckler še nekaj upanja za uvrstitev med osem najboljših. Jutri mora premagati Benfico, nato pa naslednji teden v Tel Avivu še Maccabi. Benetton ima manj skrbi, toda v Leverkusnu! ga proti Bayerju nedvomno Caka težko delo. V KoraCevem pokalu pa bo že padla odločitev o polfinalistih. Teamsystem in Stefanel sta z zmagama v Pesaru in Vareseju že v veliki prednosti, toda Scavolini in Cagiva se ne predajata vnaprej. Poraz Smelta Olimpije VVLOCLAVVEK - V 9. krogu evropskega pokal je včeraj slcovenski prvak Smelt Olimpija gostoval v VVloclavveku, kjer je izgubil z domačim WTK Nobi-les s 97:85 (53:50). Asprilla vse bližji Newcastlu PARMA - Vse kaže, da je ločitev med Parmo in kolumbijskim nogometSaem Faustinom Asprillo vse bližja. Vodilna ekipa angleškega prvenstva Nevvca-stle je namreč zanj ponudila skoraj 17 milijard lir in kot je izjavil sam Asprilla, manjka samo še njegov podpis pod dogovorom. H SUPERVELESLALOM ZA SP Avstrijec Hans Knauss slavil drugič v karieri VALLOIRE - Avstrijec Hans Knauss je v Valloireu osvojil prvo mesto v moškem superveleslalomu za točke svetovnega pokala v alpskem smučanju. To je po veleslalomski zmagi v Alta Badii (12. decembra 1995) njegova druga zmaga v karieri. Drugo mesto je z 0.26 sekunde zaostanka osvojil Norvežan Atle Skaardal, tretji pa je bil Šved Fredrik Nybeig, ki je za zmagovalcem zaostal nadaljnji dve stotinki. Izidi: 1. Hans Knauss (Avt) 1:01.29, 2. Atle Skaardal (Nor) 1:01.55, 3. Fredrik Nyberg (Sve) 1:01.57, 4. Gunther Mader (Avt) 1:01.63, 5. Alessandro Fattori (Ita) 1:01.71, 6. Luc Alphand (Fra) in Daron Rahlves (ZDA) 1:01.72, 8. Kjetil-Andre Aamodt (Nor) 1:01.92, 9. Peter Runggaldier (Ita) 1:01.93,10. Kristian Ghedina (Ita) 1:02.01 Vrstni red v svetovnem pokalu - superveleslalom (po treh tekmah): 1. Atle Skaardal (Nor) 200, 2. Hans Knauss (Avt) 189, 3. Lasse Kjus (Nor) 180, 4. Fredrik Nyberg (Sve) 141, 5. Richard Krofi (Avt) 125; skupno (26): 1. Lasse Kjus (Nor) 956, 2. Gunther Mader (Avt) 753, 3. Michael von Grunigen (Svi) 726, 4. Hans Knauss (Avt) 666, 5. Alberto Tomba (Ita) 616. NAMIZNI TENIS / PO TEKMI V COCAGLIU Kljub porazu krasovke povsem zadovoljile Zenska Al liga Kot smo že na kratko poročali o gostovanju Kraso-vih prvoligašic v Coccagliu, so obstajale možnosti, da bi Kras Adria Caravan lahko remiziral z državnim prvakom. V drugem delu je Coccaglio vključil v igro 14-letno kitajko Chen, ki pa je oba dvoboja izgubila. Res pa je, da je morala Ana Ber-san vložiti v prvi dvoboj sobotnega večera z njo mnogo vzdržljivosti in koncentracije, Wang pa z rojakinjo ni imela problemov, pac pa je nekoliko prelahko začela dvoboj z najboljšo nasprotnikovo igralko Merendo, Četudi tu ni bila pod vprašajem zmaga Krasove Kitajke. Prva Krasova postava je torej dosegla tri točke in Zal je rezultat ostal pri njih. Druga jakostna ekipa sestričen Milic je namreč imela trikrat lepo priložnost za uspeh. V borbi z zrelima in renomiranima igralkama, kot sta Analisa Dini (st. 18) in Giorgia Zampini (št. 12), katerih dvoboji so vsi terjali dodatni niz, je Katja Milic je v Coccagliu igrala s tisto za- Obvestila SD POLET vabi na redni in izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. . Informacije od 17.30 do 18. ure na St. 226261 (Moreno). SK DEVIN priredi v nedeljo, 28. t.m., IX. Pokal prijateljstva treh dežel, ki bo v Trbižu. Prijave sprejemajo na tekst, ali faxu 220423 do 12. ure 25. t.m. Toplo vabljeni vsi zamejski smučarji. Istočasno klub sporoča, da prireja istega dne tudi avtobusni smučarski izlet. Za informacije in prijave pok-licati št. 200782 (Francko) in 200236 (Bruno). SK BRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m. avtobusni izlet v Trbiž ob priliki pokala prijateljstva dežel. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah v četrtek, 25. t. m., od 19. do 20.30. Za informacije tel. na St. 212859 ali 299573. NOGOMET / DEŽELNO IN POKRAJINSKO PRVENSTVO ZA MLADINCE Juventina, Primorje in Vesna ostali praznih rok Naraščajniki združene ekipe Zarja Adriaimpex nadaljujejo z uspešnimi nastopi - Tekme Gaja - Kras ni bilo MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - Pro Gorizia 0:2 (0:0) JUVENTINA: Zanier, Pibiri, Frutti, Milotti, Trampuš, Franchi, Padovani, Gallo, Ballaben, Macuz-zi, Izzo. Standreško moštvo je proti premočni Pro Gorizii izgubila le z dvema goloma razlike iri je s prikazano igro povsem zadovoljila. Naša ekipa je po 20 minutah celo ostala le z desetimi nogometaši na igriSCu, ker je bil izključen Izzo. Z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti pa je Juventini uspelo držati v Sabu nasprotnike do sredine drugega polčasa, ko je padel prvi gol. Deset minut pred koncem pa so gostje dosegli še drugi zadetek. Tudi gostitelji so imeh nekaj priložnosti za gol. OSTALI IZIDI: Aquileia - S. Can-zian 1:1, Cormonese - San Sergio 1:2, Ponziana - Mossa 1:0, Ronchi -Gradese 4:0, Sangioigina - San Lui-gi 0:3, Staranzano - Itala S. Marco 3:0 VRSTNI RED: Pro Gorizia 40, Ronchi 39, San Sergio m Ponziana 36, Juventina 28, San Luigi 27, San-giorgina in S. Canzian 23, Staranzano 17, Aquileia in Itala S. M.13, Cormonese 9, Mossa 8, Gradese 6. POKRAJINSKO PRVENSTVO Opidna - Primorje 5:1 (3:0) Strelec za Primorje: v 86. mm. Ostrouska. PRIMORJE: Murri, Ferfolja, Lovrečič, Luksa, Fattorello, Bralni, Ban, Kuk (v 70. min. Emili), Turk, Husu, Ostrouška. Na zasneženem openskem igrišču so naši mladinci doživeli nov poraz in sicer proti lanskemu prvaku Opicini. Naši so igrali v zelo okrnjeni postavi in se niso uspeli enakovredno upirati domačinom, ki so zaključfii že prvi del z visokim vodstvom. V nadaljevanju so pri-morjaši odigrali nekoliko boljše in tudi dosegli Častni zadetek z Ostrouško, ki je preusmeril v mrežo odbito Žogo. Kljub porazu je bil trener Franzot zadovoljen s svojimi varovanci, ki so pokazali dobro skupinsko igro, predvsem v zadnjem delu tekme. (Gorazd) Montebello Don Bosco - Vesna 2:0 (1:0) VESNA: Gruden, Schiavon, Beno (Glavina), Toncich, Vascotto, Macuglia (Locoselli), Steffe, Varin, perini, Polh (Cividin), Rodela. Kriški mladinci so izgubili lepo priložnost, da bi osvojili vsaj točko proti Montebellu. Vesnini nogometaši pa so pokazali premalo volje do zmage in vsi, razen vratarja Erika Grudna, so igrali pod svojimi sposobnostmi. OSTALI IZIDI: Sistiana - Zaule 6:0, Olimpia - Edite 7:1, Costalunga - Domio 1:0, Muggia - Sant’Andrea 0:4, Portuale - Chiarbola 4:3. VRSTNI RED: Domio 34, Costalunga in Domio 29, Opicina 28, Olimpia 27, Sant’Andrea 26, Portuale 22, Edile 20, Sistiana 16, Mont. D. Bosco 12, Zaule 11, Chiarbola 10, Primorje 8, Vesna 6. NARAŠČAJNIKI CGS - Zarja Adriaimpeoc 0:4 (0:3) STRELCI ZA ZARJO ADRIAIM-PEX: Ota, Kariš, Semec, Šušteršič. ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregor!, Zomada, Bukavec, Jan Gregor!, Križmancič (Skrij), Semec, Manzin, Karis, Martini, Ota (Gurman), Šušteršič (Ostrouska), 12 Ba-buder, Lorenzi, Tekma se je odločila ze v prvem polčasu, ko je naša združena ekipa Zarja Adriaimpex kar trikrat zatresla mrežo tržaškega moštva CGS, ki pa sodi med slabše ekipe. Zmaga ni bila nikoli v dvomu, saj so fantje od začetka do zadnjega sodnikovega žvižga imeli pobudo v svojih rokah ter prisilih nemočnega nasprotnika, da se je samo branil. Kljub temu smo morah počakati do dvajsete minute, da je Ota le uspel premagati vratarja domačih. Po golu je bila naloga za zarjane lažja in ko je Karis kmalu zatem podvojil je bilo jasno, kdo bo končni zmagovalec. Se najlepši je bil tretji gol Semca z lepim strelom od daleč. S tremi goli razlike se je tudi končal prvi polčas. Drugi polčas je bil gola formalnost, Četrti zadetek pa je tokrat dosegel Šušteršič. Ob tem so naši napadalci zapravili Se najmanj toliko priložnoti. Naj omenimo, da domači niso niti enkrat resneje ogrozili Gregorij e vib vrat, tako da je bil naš vratar skozi vso tekmo brez dela in neogret, saj je bilo v nedeljo na svetoivanskem igrišču v zgodnjih jutranjih urah res ledeno vreme, (d.gr.) OSTALI IZIDI: Sant’Andrea -Muggia B 2:2, Domio - Portuale 4:6, Olimpia - Opicina 0:4, Muggia A -Chiarbola 6:1, Montebello D. B. -Costalunga 2:1. VRSTNI RED: Opicina 32, Zarja Adriaimpex 31, Muggia A 30, Olimpia 26, Sant’Andrea 25, Portuale in San Sergio 15, Montebello 14, Costalunga 12, Domio 10, Chiarbola 7, CGS 4. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex - Olimpia. NAJMLAJSI Zaradi zasneženega igrišča, tokrat tekme med Gajo in Krasom na bazovskem igrišču niso odigrali. grizenostjo, kot so jo navajeni doma ob najboljših priložnostih. Tudi Vanja Milic se je izkazala s svojo karakterno igro. Tekme so bile dopadljive tudi za gledalce in rezultat je bil stalno negotov. Vanja je iztrgala obema nasprotnicama set, Katja Zampinijevi. V končni fazi so slavile prekaljene nasprotnice. Poraz z državnim prvakom ni pekoč, Kras Adria Caravan pa je obdržal peto mesto med prvohgaši in stopa naprej po zacrtani poti. Izidi 8. kroga: Coccaglio - Kras Adria Caravan 6:3, Fiamma Archimede Messi-na - Fiamma Al Ar Messina 6:3, Castellana Castelgoflfe-do - Che Lin Messina 6:1, San Marco - Angera 0:6. Vrstni red po 6. krogu: Castellana 16, Fiamma Al Ara in Coccaglio 11, Angera 10, Kras Adria Caravan in Fiamma Archimede 7, San Marco 2, Che Lin 0 točk. Zenska B hga Izidi 7. kroga: Edera Forli - Flash Club Serentino 5:0, Cus Sassari - Linus Arezzo 1:4, Kras Gori um -Juvenes Serravalle San Marino 1:4. Vrstni red po 9. krogu: Juvenes 12, Edera in Kras Corium 11, Linus 10, Flash Club in Cus 8 točk. Moška C1 liga Izidi 9. kroga: Rangers San Rocco Videm - Azzur-ra Gorica 4:5, Kras Activa -Fincantieri Ts 5:2, Cus Videm - Pefiicana Ts 5:0, Vi-cenza - Quartiere 7 Padova 3:5. Vrstni red po 9. krogu: Azzurra 16, Rangers, Quar-tiere 7 in Fincantieri 15, Cus in Vicenza 13, Kras Activa 11, Pefiicana 10. Zenska Cl liga Izida 5 kroga: Kras - Cus Videm 1:4, Chiadino - San Giovanni Basedo 2:3. Vrstni red po 5. krogu: Kras 9, San Giovanni 8, Cus 7, Chiadino 6. ŠPORT Sreda, 24. januarja 1996 PLAVANJE / TUDI DRUGI USPEŠNI ODBOJKA / V ZENSKIH MLADINSKIH PRVENSTVIH NA TR2ASKEM Borov plavalec Matteo Feruglio za las zgrešil normo za nastop na DP Močno popravil svoje dosežke V vseh prvenstvih očitna premoč slovenskih šesteric Naše ekipe nadaljujejo z uspešnimi nastopi - Koimpex po napovedih gladko dobil derbi z Bregom - Pri noroščojnicoh Kontovel ugnal Slogo Najboljši Borov plavalec Matteo Feruglio (na sliki) letošnje sezone ni pričel najbolje, na nedeljskih kvalifikacijah za deželno prvenstvo v absolutni kategoriji v kraju San Vito al Taghamen-to pa je spet zablestel v polni luci. Na razdalji 100 m prsno je samo za sekundo zgrešil veliki met - normo za nastop na državnem prvenstvu v kategoriji dečkov. Feruglio je omenjeno razdaljo preplaval v 1:16, 1 in svoj prejšnji najboljši rezultat (ter seveda tudi društveni) popravil za dobri dve sekundi. Feruglio ima do konca marca Se nekaj priložnosti, da doseže uvrstitev na državno prvenstvo, tak rezultat pa bi hkrati pomenil tudi nov kvaliteten skok v delovanju mladega Plavalnega kluba Bor, ki je Sele lani dosegel popolno uveljavitev na deželni ravni, zdaj pa ima možnost, da celo preseže ta okvir. V San Vitu se je Feruglio v prsnem slogu izkazal tudi na dvakrat daljši razdalji, ki jo je preplaval v 2:46, 0. Izboljšal se je za 3, 7 sekunde, poravil pa je tudi svoje dosedanje dosežke na 200 prosto (2:20, 8) in 200 mešano (2:34, 6). Christian Chirani je svoj najboljši rezultat dosegel na 100 m prosto (1:03, 6), izboljšal pa se je tudi na dvakrat daljši razdalji. Marko Zupan je na 100 m prosto dosegel cas 1:16, 7. Med dekleti je Biserka Cesar kar za osem sekund izboljšala svoj osebni rekord na 200 m prosto (2:36, 8), napredovala pa je tudi na 100 m prosto. Kljub temu, da je komaj prebolela bolezen, se je solidno odrezala tudi Nicoletta Corossez (100 hrbtno 1:21, 89. Konec tedna se bo skupina plavalcev PK Bor Fo-lijaplast udeležila mednarodnega mitinga v kraju Bad Reichenhall. MLADINKE Sloga B - SGT 3:0 (15:5, 15:0,15:6) SLOGA B: Canziani, Cau-ter, Diguida, Milic, Sosič, Strajn, Žagar. V tem kolu se je mlajša Slogina ekipa pomerila z zadnje uvrščeno, ki je za nameček prišla v Repen z zelo mlado postavo in njene igralke niso bile našim niti približno dorasle. To se jasno odraža tudi v rezultatu, ki že sam dovolj zgovorno priCa o poteku tekme, ki je bila za slogasice v bistvu le lažji trening. (INKA) Koimpex - Breg 3:0 (15:2, 15:3,15:1) KODvtPEX: Babudri, Blazina, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjancic, Kufersin, Mamillo, Mauro, Molassi, Sosič. BREG: Carboni, Družina, Pettirosso, Rodella, TerCon, Orlando, Cok, Kriti, Sancin. V mladinskem prvenstvu je bil tokrat na sporedu slo- venski derbi. Koimpex, ki se bori za osvojitev pokrajinskega naslova, si seveda ne sme privoščiti nobenega podcenjevanja, ki bi lahko privedlo do nepotrebnega spodrsljaja. V nedeljo so tako igralke zaigrale zelo zbrano in Brežanke, ki so vse precej mlajše od slogašic, so bile proti tako razpoloženemu nasprotniku res brez moCi. (INKA) Bor Friulexport - Volley 93 3:0 (15:4,15:13,15:6) BOR: Gmden, Zadnik, Bogateč, Flego, Macho, Rogelja, Sadlovvski, Fajman, Z. in J. Miličevič, Stemad, Virgigho. Tudi v tretjem kolu povratnega dela so KalCeve varovanke dosegle gladko zmago- Prvi in tretji set je bil trdno v rokah borovk, v drugem nizu pa so nase nekoliko zaspale, kar bi jih lahko drago stalo. Na koncu seta pa so vendarle pokazale, kdo je boljši. (Dejan) Ostafi izid 10. kola: S. An-drea - Nuova Pallavolo 0:3. Vrstni red: Koimpex 20, Bor Friulexport 18, NPT 14, S’Andrea 10, Volley 93 8, Sloga B 6, SGT in Breg 2. DEKLICE Skupina A Breg - Nuova Pallavolo 3:0 (16:14,15:10,15:6) BREG: Carboni, Sancin, Rodella, TerCon, Bet, Orlando, Cossutta, kale, Slavec, ze-riali, Cok. Brežanke so vknjižile četrto zmago, za katero pa so se morale kar pošteno potruditi. Po dobrem začetku (8:0) so namreč popustile, vendar le osvojile prvi set na razliko. V nadaljevanju pa so gostje vodile že z 10:1, ko so igralke Brega zaigrale bolje (servis, napad) in nato z delnim izidom 14:0 osvojih drugi niz in nato Se tretjega (Noemi) Orna - Koimpex 0:3 (4:15, 3:15,10:15) ODBOJKA / MLADINCI IN DEČKI Združeni ekipi Bora in Sloge na vrhu Koimpex zanesljivo vodi pri mladincih, Kčrting spet gladko slavil pri dečkih MLADINCI Koimpex -Nuova Pallavolo 3:0 (15:2, 15:11,15:7) KOIMPEK: Frulanic (5 točk, 7 menjav, 0 zg. ser., 1 toc. nasp., 3 asi), Šušteršič (3, 3, 2, 0,1), Cuk (2,1,1, 2,1), Drasic (3, 5, 1,3,3), Ritosa (1, 6, 2,4,1), Furlani (3, 3, 2,2,0), Mami (0,5,2,1,0), Smotlak (0,0, 0,1,0). Nasprotnik: 19 napak, 9 zgr. ser.; trajanje setov: 13,20 in 16 min. Združene mod Bora in Sloge so tudi povratno srečanje s tržaško sesterko Nuova pallavolo zmagale brez večjih težav in tako Se naprej vodijo na začasni lestvid z dvema točkama prednosti. Nedeljsko srečanje sicer ni bila nobena poslastica za ljubitelje te športne panoge. »RdeCi« so igrah nemotivirano in posledica tega je bil slab sprejem in seveda neučinkovit napad. Nasprotnik se je sicer skuSal upirati, vendar zaradi enostavne igre, ki je tudi uspavala koimpeksovce, ni imel uspeha.Ocitno postaja, da združena ekipa nima resnejšega tekmeca v tem prvenstvu in samo kaka »nepremišljena neumnost« lahko prepreči Drasicevim varovancem nastop na deželnem finalu. Čeprav igrajo nemotivirano, pa pa vendarle beležimo napredek celotne ekipe, od katere lahko, Ce bo nadaljevala tudi v naslednjih prvenstvih, pričakujemo veC pozitivnih presenečenj. (Marij) Volley Club - Kčrting: 3:0 (15:4,T5:7, 15:8) KČRTING: Krmec, Mikolj, Milic, Peterlin, Spetič, Stopar. Kortingovi fantje so tokrat nastopih krepko okrnjeni, a se kljub temu niso že vnaprej vdali v usodo. Starejšim in fizično boljšim nasprotnikom so se upirali kolikor je bilo v njihovi moči in uspelo jim je tudi izvesti nekaj dobrih akcij. (INKA) Ostala izida 10. kola: Volley 80 - Vir-tus 3:0, Prevenire - Pallavolo Trieste 0:3. Vrstni red: Koimpex 20, Volley 80 18, Pallavolo 14, Volley Club 10, NPT 8, Korting 4, Virtus in prevenire 2 (Volley Club in Prevenire imata tekmo manj) DEČKI Korting - Volley Club 3:0 (15:2, 15:1, 15:2) KORTING: Bogateč, Mikolj, Milic, Pecar, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar, Škabar. Tudi v svoji drugi tekmi mlada združena ekipa Bora in Sloge ni naletela na enakovrednega nasprotnika. Igralci Volley Cluba so se sicer skušah upirati vendar brez uspeha. Vsi igralci razen Pa-trika Savarina, ki Se ni povsem okreval, so stopiti na igrišče. Po dosedanjih izidih kaže, da bo boj za pokrajinski naslov domena nase ekipe in tržaške NPT. (INKA) Ostati izid 2. kola: Virtus - Npt bo 4.2. Vrstni red: Korting 4, Virtus 2, Volley Club, Volley 80 in NPT 0 (Virtus in Vol-ley Club 1, NPT 2 tekmi manj). KOIMPEK: Canziani, Cau-ter, Diguida, Furlan, Kovačič, Milic, Sosič, Strajn, Žagar. Koimpexove deklice so bile v tem kolu sedmič zapored uspešne in so seveda Se vedno na prvem mestu na lestvici. Tekma ni bila posebno privlačna, saj je bila razlika med ekipama prevelika, domačinke pa so osvajale točke le tedaj, ko je pri Koimpexu popustila koncentracija. Končni izid ni bil seveda nikoli v dvomu, saj so bila naSa dekleta vseskozi v vodstvu. (INKA) Ostali izid: Sant’Andrea -Ricreatori 0:3. Vrstni red: Ri-creatori in Koimpex 12, Breg 8, Orna in NPT 4, S’Andrea 0 (Ricreatori in Koimpex imata tekmo manj) Skupina B Sgt - Kontovel 0:3 (11:15, 2:15,8:15) KONTOVEL: Škrk, Sossa, Starec, Kobau, Obad, Ferluga, Kante, Milic, Battigelti. Kontovelke so v začetku tekme podcenjevale nasprotnika, ki so ga v prvem delu najlažje premagale. Ena od igralk Sgt jih presenetila z ostrimi servisi in gostiteljice so povedle kar z 11:3, toda Kontovel je nato odločno reagiral in povsem nadigral Tržačanke. Naše igralke so postregle z dobrim nastopom, Čeprav so v zadnjih Časih zaradi bolezni manj trenirale. Nuova Pallavolo Trieste A -Bor0:3 (3:15,3:15,5:15) BOR: Smotlak, Požar, Furlani, Macho, Sadlovvski, FrandoliC, KraSeviC, Rogelja, Miličevič, Flego. Borove deklice nadaljujejo s serijo uspeSnih nastopov in proti ekipi Pallavolo Trieste nanizale novo zmago. Čeprav Nuova Pallavolo Trieste je bil skromen nasprotnik, so naše igralke že od prvega sodnikovega žvižga zaigrale zelo dobro v vseh elementih ter v vseh treh setih vsilile nasprotnicam svojo igro. Gladka zmaga pa tako ni mogla uiti. Za prikazan nastop pa zaslužijo pohvalo vse borove KOŠARKA / V MLADINSKIH PRVENSTVIH llly premočen za Bor Radensko - Visoke zmage kadetov Jadrana in dečkov Bora ter Kontovela V naraščajniškem prvenstvu pa so morali borovci in Kontovelci priznati premoč nasprotnikovih peterk MLADINCI Illycafffe - Bor 103:54 (43:34) BOR: Spadoni 39 (9:18), Jagodic I (1:2), Veni, Milkovič, Kovač, La-pelj 4, Bressan, Del Monaco 10 (0:2) 3T Spadoni 2 Borovci so se pomerili z najboljšo tržaško mladinsko ekipo. V prvem polčasu so se naši odlično upirati bodisi v obrambi kot v napadu, kjer je bil Spadoni res neustavljiv. V drugem delu pa so se močnejši in boljši nasprotniki razigrali in tudi visoko zmagati. (D.J.) NARAŠČAJNIKI Bor Ediauto - Don Bosco A 66:86 (20:45) BOR: Tolentino (0:2), Smilovic II (1:6), Stokelj 10 (2:4), Santi 15 (1:4), Pussini 6 (4:4), Bosari 8, KrCa-lic 4, Lovriha 12 (4:10), trener Krečič. PM 12:30, SON 20. Proti drugouvrščenemu Don Bo-scu so Borovi naraščajniki utrpeli prepričljiv poraz, vendar so z igro v glavnem zadovoljiti. Za nase je bil tokrat usoden prvi polčas, saj so dosegli samo 20 točk in so imeti v dvajseti minuti kar 25 točk zao- stanka. Na igrišče so se v drugem delu naSi vrnili bolj motivirani in so z agresivno obrambo in z učinkovitim napadom polčas zmagah s 46:41. Tokrat bi pohvalili Šantlja in Lovriho za igro v napadu ter vse igralce za borbenost v drugem polčasu. V prihodnjem kolu bodo Svetoivančani igrali v gosteh proti vodilnemu Poggiju. Kontovel - Don Bosco B 97:109 (54:53) KONTOVEL: Pavletič 27, Šušteršič 2, Doglia 18, Sibelia, Rebula 13, Žagar, Kocjančič, 16, Gregori 21. fanti skupno 20, tri točke Pavletič 1, Doglia 1, ven za 5 faulov je Sel Kocjancic. V enakovrednem srečanju so morali Kontovelovi naraščajniki priznati premoč druge ekipe Don Bosca. Tekma se je začela dobro za nase, ki so tudi povedli za 15 točk, vendar pa so potem nasprotniki z agresivnejSio obrambo in z boljšim skokom nadoknadili ves zaostanek. V drugem delu je prišla na dan utrujenost Kontovelcev, ki so nastopili tudi v okrnjeni postavi in nasprotniki so povedli za 10 točk in na koncu tudi zmagali. Kontovelci so igrati dobro v napadu, vendar so v obrambi popustiti, tudi ker ni bilo veliko menjav. (R.P.) KADETI Libertas - Kontovel 129:35 (63:14) KONTOVEL: Baldi 19, Bukavec 2, Lakovič 9, Kocjancic 2, Puntar, Brundula 2, Stoka 1. Kontovelovi kadeti niso mogli nic proti precej boljšemu Libertasu, ki je že po prvem delu visoko vodil. V nadaljevanju so Kontovelci zaigrati boljše, vendar razlike niso mogli zmanjšati. Pohvalo za dobro igro zasluži Baldi. SGT - Jadran 51:82 (24:34) JADRAN: Hrovatin 7, Senica 10, Bogateč 2, Guštin 16, Mura 2, Slavec 31, Petaros 4, Valente 5, Sosič 4, Stefančič 3. PON: Senica, SosiC; 3T: Hrovatin in Guštin 1. Jadranovci so Sele v drugem delu strti odpor SGT, ki je bil prvih deset minut povsem enakovreden nasprotnik in na začetku celo boljši v skoku. V nadaljevanju so jadranovci uredili svoje vrste in nato zasluženo visoko zmagali. (M. G.) DEČKI Bor Ediauto A - Servolana Latte Carso 94:58 (57:26) BOR: Kafol 17 (1:6), Tolentino, Stokelj 16 (2:5), Košuta 6, Krmec 6, Lombardo 20 (4:4), Bettiolo nv, Lovriha 24, Romano 5 (1:4), trener Krečič PM 8:19, SON 12. Okrnjeni borovci so tokrat brez večjih preglavic premagali šibko ekipo Servolane. Rezultat ni bil nikoli v dvomu, saj so naši že po prvi četrtini voditi z 38:6. V drugem polčasu so predvsem zaradi utrujenosti popustih, vendar so vseeno visoko zmagah. Tokrat bi pohvalili predvsem Roberta Lombarda, ki je dal 20 točk in je bil zelo natančen pri metanju prostih metov. (Niko Stokelj) Kontovel - Dopolavoro Ferrovia-rio 103:40 (56:19) KONTOVEL: SuStersiC 15, Do-glia 22, Frandoti 12, Sibelja 2, Rebula 15, Žagar 4, Kocjancic 10, Gregori 18, Hrovatin 5. Kontovelci so v soboto gladko premagali Ferroviario. Ze uvodne minute so pokazale, da bodo domačini odigrali le trening tekmo. Trener Popovič, ki je tokrat zamenjal odsotnega Medena je poslal na igrišče vse razpoložljive igralce in prav vsi so se vpisali med strel- Libertas - Bor Ediauto A 49:100 (20:49) BOR: Kafol 12 (2:2), Gaburro 8 (4:4), Stokelj 19 (5:6), Cossutta 8, Krmec 12 (4:8), Lombardo 8 (4:4), Bettiolo 2, Lovriha 23 (3:4), Romano 8 (4:5); trener: Krečič. PM 26:33, PON Cossutta, SON 25. Borovi dečki so v zaostali tekmi proti Libertasu dosegli dokaj gladko zmago. Že v prvi Četrtini so naSi spravili rezultat na varno, saj je bil izid v 10. min. 10:30. KreCiCe-vi varovanci pa so nadaljevati z dobro igro in z natančnim izvajanjem prostih metov, kar je bilo v prejšnjih kotih šibka točka Svetoi-vancanov. Tokrat so vsi borovci imeti priložnost, da se vpišejo med strelce. V zadnji Četrtini so naši pokazali kar nekaj lepih potez v protinapadu, ki so navdušile sicer maloštevilno občinstvo. Za uspeh in dobro igro bi tokrat pohvalili prav vso ekipo. (Niko) igralke. (Dejan) Ostali izid: 9. kola: Altura -Virtus 1:3. Vrstni red: Bor Friulexport 16, Kontovel 12, Virtus 12, Altura 6, NPT A 4, Sloga B in SGT 0. NARASCAJNICE Skupina A Kontovel A - Sloga 3:0 (15:3,15:5,15:10) KČNTOVEL: Starc, Anto-nini, Milic, Battigelti, Bukavec, Goltia, Kosmina, Vitez. SLOGA: Ban, Bianchi, Carli, Možina, Pangerc, SosiC, Sossi, Hrovatin, Simeone. Derbi med ekipama iste starosti se je končal z gladko zmago Kontovelk, ki so bile boljše v vseh elementih. Slogasice so zaigrale borbeno, posebno v obrambi, a na mreži so bile proti Konto-velkam brez moči. Stroga sodnica je Slogi piskala veliko število prekrškov na servisu. Ricreatori - Sokol 3:0 (15:6, 15:4,15:5) SOKOL: Peric, Santini, Le-ghissa, Semec, Košuta, Lan-setti. Nabrežinke, ki v tem prvenstvu nastopajo brez večjih ambicij, so doživele pričakovan poraz. Ekipa doslej praktično sploh Se ni trenirala skupaj, zato kaj veC tudi ni bilo pričakovati. Sloga A - Ricreatori Tekmo 3. kola v Repnu niso odigrati, ker se nasprotnice niso predstavile na igrišču. Tekmo bo komisija verjetno dosodila Slogi v korist. Ostali izid 2. kola: Nuova Pallavolo - Sgt 3:0; Vrstni red: Kontovel in Ricreatori 6, Sloga A in NPT 3, Sokol in SGT Skupina B Izida 2. kola: S. Andrea -Nuova Pallavolo 0:3, Virtus -Altura 1:2. Vrstni red: Sloga B in Altura 5, NPT in Virtus 4, S’Andrea in Oma B 0. Skupina C Bor - Breg 0:3 (2:15, 0:15, 8:15) BOR: Carpani, Ciacchi, Zompicchiatti, Husu, Stanič, Derganc, Cunja, Bevilacqua, LaurenCiC. BREG: Cossutta, Mingot, Kalc, Žerjal, Slavec, Zeriali, Gregori, Derganz, Knez, Babic, Koren, Benedetti. V drugem kolu prvenstva naraSCajnic je bil že na sporedu derbi med Borom in Bregom. Po pričakovanju so zmagale brežanke, ki proti mlajšim borovkam niso imele večjih težav. Borove odbojkarice, ki nastopajo v tem prvenstvu v glavnem z igralkami letnika 83, so se skušale po svojih močeh upirati mnogo bolj uigranim in tehnično podkovanim brežankam, ki so v tej tekmi dokazale, da imajo solidno sesterko. In to jim je bolj uspelo v tretjem nizu, kot so se otresle odvečnega strahu in nanizale veC točk. Vsekakor pa tudi to srečanje je služilo kot nabiranje prepotrebnih izkušenj za bodoče lažje nastope. (Dejan) Kontovel B - Ricreatori A 1:2 (11:15,15:8,9:15) KONTOVEL B: Hrovatin, Starec, Kocjan, Kralj, Emili, Picciola, Zužic, PraSelj. Druga Kontovelova ekipa je spet zaigrala borbeno in kljub porazu v celoti izpolnila pričakovanja. Napredek je viden tako na treningih kot na tekmah, pozabiti ne smemo namreč, da večina igralk letos prvič igra. Ostali izid 2. kola: Nuova Pallavolo - Oma A 0:3. Vrstni red: Breg 6, Ricreatori 5, Oma 4, Kontovel 3, Bor in NPT 0 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sreda, 24. januarja 1996 Horoskop _________BENJAMIN_______ Odstrta skrivnost naše prihodnosti Videc odgovarja na vprašanja bralcev Rubrika Benjamin je namenjena vsem, Id poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Sekajo svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ah astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in dmhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primera ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov. Srečna Po maturi bi se rada vpisala na višjo stopnjo določene smeri. Sem se pravilno odločila? Bom srednjo šolo uspešno zaključila? Bom kasneje našla zaposlitev? Trenutno še nimam fanta, imam pa simpatijo, ki jo na skrivaj ljubim. Bojim se mu to povedati, kajti rekel mi je, da se ne namerava poročiti. Mislim pa, da me tudi on na skrivaj ljubi. Zanima me, ali si lahko kaj obetam od te simpatije? Ce ne, kdaj bom spoznala fanta, s katerim bom srečna? Bo to kmalu? Se bom z njim tudi poročila? Prosim vas, Ce mi lahko poveste, kakšna bo moja prihodnost nasploh. Benjamin: Studijska smer, ki jo imaš v mislih, ti zelo ustreza, kar pa seveda Se ne pomeni, da ti druga ne bi ustrezala še bolj. Se vedno imaš dovolj časa, da se pozanimaš o drugih, sorodnih smereh, in zlasti o naravi dela, ki ga prinašajo različne diplome - kajti študij je za vse smeri enak, ustrezne zaposlitve pa se dodobra razlikujejo. Pa tudi: študij traja tri ali štiri leta, delo pa se vleče vse tja do upokojitve. Pri izbiri študijske smeri imej torej na umu tudi naravo poznejšega dela, pa se ti ne bo moglo zgoditi, da bi zgrešila. Doslej si se že dovolj prepričala o svoji inteligenci in marljivosti, zato ni dvoma, da se boš uspešno prebila do mature in diplome. Tudi z zaposlitvijo ne boš imela težav. Ni treba, da simpatiji izraziš svojo naklonjenost z besedami; oči in nebesedni znaki povedo več, pa še prepričljivejši so. Občutek, da ga privlačiš, te ne vara. Zbližaj se z njim z željo po prijateljskem druženju, pa se bo sčasoma med vama razvilo tudi tisto, o čemer zaenkrat zgolj sanjarita. Dejstvo, da se ne namerava poročiti, naj te ne moti, saj vendar ni treba meriti tako visoko in razmišljati tako dolgoročno. Odločitev za poroko dozoreva počasi, z izkušnjami. Zal vaju ne vidim vse življenje skupaj, vendar bosta bila v stiku ravno dovolj časa, da bosta spoznala vse čare in pasti, ki jih vsebuje zaljubljenost ter dozorela do stopnje, ko se bosta lahko z zrelostjo in uspehom podala v nova ljubezenska razmerja. Svojega princa, s katerim se boš poročila in osnovala skladno družinsko harmonijo, boš srečala tedaj, ko boš ekonomsko samostojna. Tvoja prihodnost bo potekala razmeroma gladko, pač približno tako, kakor si jo boš oblikovala sama; ker si bistra, iskrena in dobra, bo takšno tudi tvoje življenje. Vse najboljše ti želim! Leto 1996 Bada bi, da tudi meni odgovoriš na nekaj vprašanj. Minulo leto je v meni zapustilo veliko Žalosti in težav. Kakšno bo novo? Bom ostala v tej službi ah jo bom zamenjala? Moj zakon se razdira, ker je moja kolegica očarala mojega moža. Bo sreCen z njo? Ga bo za vselej obdržala? Povej mi, ali še Čuti kaj do mene in najinih otrok? Kdo je kriv za to tragedijo? Jo bomo preboleli? Bom tudi jaz našla svojo ljubezen? Kakšno bo finančno stanje? Bo leto 96 lepše in polnejše zame, za moje otroke in za »družino«? Benjamin: Minulo leto je bilo nasploh precej trnovo, hkrati pa zelo poučno, kajti marsikoga so osebnostne krize obrnile k sebi, torej tja, kjer leži večina vzrokov za napake in trpljenje. Tudi tebe so neljube izkušnje preteklega leta poučile o marsičem, kar si doslej zanemarjala oziroma videla drugje, kot je v resnici. Postala si modrejša in previdnejša, še zlasti si se naučila opazovati sebe in svoja notranja dogajanja - kar pa je prvi korak k odpravljanju notranjih ovir, zaradi katerih si se doslej spotikala. Vztrajaj v tej čudoviti smeri, pa ne bo nikakršnih možnosti, da bi te novo leto povozilo. Angažiraj prijatelje in znance, pa boš zlahka našla ustreznejšo, lepšo in bolje plačano službo. Brez skrbi, tvoj mož ob novi prijateljici ne bo prav nič bolj srečen, kot je bil ob tebi, kajti sreča ni nekaj, kar ti lahko omogoči človek, ampak nekaj, kar dozoreva v notranjosti; ker jo bo ob njej se naprej zanemarjal, bo ob njej kvečjemu pomirjen, pa še zo zgolj dotlej, dokler bo učinkovala tabletka; ko bo popustila, se bo znova vrnil v svoje običajno stanje. In tedaj bo spoznal, da je bil ob tebi pravzaprav veliko bolj »pri sebi«, hkrati pa je imel veliko več možnosti za potovanje k resnični sreči - zato obstaja velika verjetnost, da bo po razočaranju znova poiskal tvojo bližino, se ti opravičil za nevšečnosti in se odločil za drugačno, konstrukti-vnejše razmerje s teboj. Se zmeraj te ima zelo rad, ven- dar se ne more odreči namišljenim užitkom, ki jih vidi v novi zvezi; strpno počakaj, da si dokaže nasprotno. Nima smisla iskati krivcev za vajino »tragedijo«, kajti kriv je celoten splet zgodovinskih silnic, ki so vaju pripeljale do sedanjega stanja. Ce se splača kaj iskati, so to možnosti za pozitivno spremembo, ki pa se nahajajo v vsakem posebej. Medtem ko bo tvoj mož obiskoval svojo zrelostno šolo, boš tudi ti doživela podobno preizkušnjo, iz katere boš, prav tako kot on, prišla veb-ko bolj zrela in modra. Denarja boš imela vselej dovolj, zato opusti takšne skrbi. Skratka, v tem letu se bodo vetrovi umiriti, stvari pa se bodo postavile na svoje pravo mesto. Držal bom pesti zate! Jasmin 96 Občutek imam, da sem rojena pod napaCno zvezdo, ker mi gre veliko reci narobe. Zakaj me je zapustil fant ravno takrat, ko sem se imela najlepše, in se poročil z drugo? Kaj sem delala narobe? Kljub vsemu ga imam še vedno rada. Kako se ima on? Se še kaj spomni name? Bom še kdaj srečala kakšno ljubezen in imela otroke ali bom vedno sama? Zakaj me nekdanja prijateljica vec ne obišCe? Sem res tako zoprna? Tudi nekateri sorodniki me ne marajo, Čeprav ne vem, zakaj. Kako bo z zdravjem? Želim si obiskati sorodnico v tujini. Mi bo ta Zelja uresničena? Benjamin; Prav vsi smo rojeni pod enako (ne) naklonjenimi zvezdami, razlikujemo se zgolj po svetlobi zvezde, ki jo nosimo v sebi in ki nas edina lahko privede tja, kamor stremi naše srce. Brez skrbi: tvoja nesrečna ljubezenska izkušnja sploh ni bila zaman. Njena naloga je bila, da te odvrne od iluzornih pričakovanj, ki jih gojiš v zvezi z drugimi, ter v tvoji notranjosti prižge zvezdico, ki je edini pravi vodič k resnični življenjski sreči. Ne žaluj torej za pobeglo ljubeznijo, ampak neguj svojo zvezdo. S tem fantom se ti kljub vsem lepim pričakovanjem, ki so bila prijetna zgolj v svetlobi zaljubljenosti, ni obetalo nič dobrega. Se se te spominja in nikdar te ne bo pozabil, saj si v njegovem življenju igrala zelo pomembno vlogo. Ko bo tvoja notranja zvezda zasijala v polnem siju, boš srečala sorodno dušo in se z njo zlila v harmonično celoto. Ni pomembno, kdaj se bo to zgodilo, veliko pomembneje je to, da medtem skrbno preiščeš svojo notranjost in začneš razpletati zanke, zaradi katerih se zapletaš v nesoglasja z okolico. Prijateljica se te ne izogiba zaradi nekakšnih tvojih slabosti, ampak zaradi osebnih težav, ki jim ne vidi konca. Podobno je s sorodniki. Skušaj se prehranjevati z naravnejšo prehrano (manj kuhanja in predelanih živil in več surove, naravno pridelane hrane), pa bo tvoje zdravje čedalje boljše. Poskrbi tudi za dovolj sprostitve, kajti tvoje telo v prvi vrsti potrebuje umirjenega duha. S sorodnico iz tujine boš obnovila stike še letos, jo obiskala in se dogovorila za naslednji obisk. Imej se rada, pa te bo imel rad ves svet! IZMALI- CENOST OPRAVUIVA ZENSKA (NAREC.) IGRALKA STARC TROTIL CHAPLINOVA ZENA IMRESIJA NIKOV TUJI OBLIKI LEVI PRITOK ADIZE PLAVALNI KLUB NAKODRANO BLAGO STANJE OZRAČJA PISATEU KOVAČIČ PREBIVALCI KARNIJE AVTOR: LUKA PIBER BOLEČINA BELO SORTNO VINO ROGATA ŽIVAL ALIFATSKI RADIKAL POREDNEZ (NAREC.) ČISTOČA NAJBOUSI ŠPORTNIK NASVETU NATRIJEV BORAT IZDELOVAL-NICA LITOGRAFIJ (STAR.) TUREK GRŠKA BOGINJA NESREČE DEL NOGOMETNIH VRAT ŠTIRI DRAME NOSILNI STEBER EDUARD ČLAN DRŽAVNEGA SVETA V ST.GRCUI IZBIRA BLAGA UKAZ MANJŠI NOVCI ZAMAŠEK PTICA UJEDA OBČUTEK VELIKE VREDNOSTI ANDREJ BRVAR PESNIK VIPOTNIK BELGUSKO MESTO VPRES NATRIJ STARA CELINA PIVO PRIPADNIK LJUDSTVA V PIRENEJIH MESTO V EPIRU NUŠA TOME ČAST ELEMENT ATOL V OTOČJU TUAMOTU STARA DEŽELA OB ČRNEM MORJU IVANCEK REKA V POSARJU PRIPAD. ILIROV AZIJSKA REKA GL. MESTO KENIJE ODSTOPNA PRAVICA OCE EGIPČANSKI SVETI BIK MESTO • V ŠVICI FR. PESNIK VRSTA ZVEZDE • VENO TAUFER JANEZ MEJAČ ZNAČILNOST TERENA S SKALAMI PREBIVALKA KOZJEGA KITAJSKA UTEŽNA MERA KLIENT OSEBA, KI PREMIKA LUTKE tiOLVJNINV ‘V5INTOLS ‘NVL ‘raNVlZOM ‘ISOUAOTVNS ‘VAON ‘aNiittvmn ‘Mano ‘SMV ‘NOONVaV ‘laoarvN 'T3 ‘10 ‘VdOHAH 'VN ‘3NH0 'dao ‘OOTVN ‘lN3WlldOSV ‘03 ‘vliooTvam 'V0IN1V3A ‘MVtMOIO ‘VNW)tSLLONWV)t ‘swaoH ‘IVAdd INA013AS' :ouABJopo/x :A3JJS3X RAI 1 RETE 4 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00. 9.30) dnevnik Film: Guardia, ladro e cameriera (kom., It. ’56) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Gover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Nogomet: Italija-Galles-Walles (prijateljska) Dnevnik Aktualne politične teme: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Dok. Videosapere: Media/Mente RAI 3 slovenski program m Koper RAI 2 Variete za najmlajse Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme, rubrika o branju Bravo chi iegge Variete: 1 fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart 4jM Večerni dnevnik Tg2 čiki Variete: Arriba!!! Arri-ba!!! (vodi H. Parisi) Aktualno: Mixer <5 Dnevnik in vreme, 0.10 Danes v Parlamentu ^ Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nad.: Destini A RAI 3 m m <5 Jutranji dnevnik, vreme Film: II grane sonno (krim., ZDA ’46, i. H. Bogart, L. Bacali) Videosapere: Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Faust, Media/Mente, itd Dnevnik Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Nan.: Capitan Nice Športno popoldne Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Nan.: Blue jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup, Blob Mi manda Lubrano Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Linea 3, 23.50 Niente da perdere Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario Nad.: Piccolo amore, 7.50 Valeria in Massilia-iio. 8.40 lin volto, due donne, 9.30 Zingara, 10.15 Renzo in Lucia, 11.15 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Vittime indifese (dram., ZDA ’91) Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno per giomo, vmes (19,30) dnevnik in vreme Variete: Le piu bel le scene da un matrimonio Film: L’ uomo di Laramie (vestern, ZDA ’55, i. J, Stewart, A. Kennedy) Film: Mio figlio Nerone (kom., It, ’56, i. A. Sordi), I 23.30 dnevnik CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash TCviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna Dnevnik, 20.25 Striscia la notizia Aktualno: Amici di sera Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Gostan-zo Show, vmes (O-OO) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Nan.: Cin Cin ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualnosti: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Otroški vrnete Varieteja: Mai dire ban-zai, 15.00 Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-. teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio in vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Marito a sorpresa (kom., ZDA ’94. i. L. Poindexter, A. Meneses) TV film: Decoy (vojni, ZDA ’94, i. P. VVeller), 0.30 Fatti e misfatti Italija 1 šport S TELE 4 Q 19.30, 22.15, 00.20 Doji gbdki in odmevi y Tv film: Massive Relatia-H tion, 22.00 Gospodarstvo ® MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Variete: Tappeto volante Film: Come sposare una figlia (kom., ZDA ’58) Film: Peggy Sue si e spo-sata (fant., ZDA ’86) SLOVENIJA 1 H. Gh. Andersen: Kresilo Skok med zvezde, 3. del novozelandske serije Tedenski izbor: Roka Rocka Razgaljeni mediji, 1. del angleške dok. serije Slovenski ljudski plesi Poročila Kolo sreče, ponovitev Zgodbe iz školjke Videostrani Gospodarska oddaja: 10000 obratov TV dnevnik 1 Otroški program: Pod klobukom V najboljših družinah, 12. del norveške serije Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Gospod Bean, 4. del angleške nanizanke Ermo, hongkonško-kitajski film Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme, šport Umori, 9. del angleške serije Kraljestvo, 3. del danske nadaljevanke Poročila SLOVENIJA 2 Euronevvs Tedenski izbor: TV ambulanta V žarišču Opus Somrak stoletja, 2. del Gora, švicarski film Tenis - Grand Siam, posnetek Gospod Bean, 3. del angleške nanizanke Iste krvi, 3. del ameriške nadaljevanke Euronews Dialogi, vodi Maurizio Bekar Farnih- Album - tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vrste Primorska kronika TV dnevnik Farnih' Album - tečaj angleškega jezika Euronevvs Nočni sodnik, tv nanizanka Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 2. oddaja Vsedanes Tenis - odprto prvenstvo Avstralije, četrtfinale moški posamezno, posnetek (□HIP Avstrija 1 Roseanne, ponovitev Otroški program, ponovitev Naš hrupni dom, pon. Vesoljska ladja Enterprise Prekanjeni prebrisanec, pon. ameriške komedije Otroški program Artefix Nove Popajeve dogodivščine Vesoljska ladja Enterprise: Poslanstvo bfez spomina A-Team, Gospodar gozda Golden Palače, Samo žigolo Kdo je sef?, Velika igra Dr. Quinn: Knjižnica Roseanne, Pogovori o ločitvi Cas v sliki Vreme Sport Ogorčen lov, ameriška kriminalka Policijski klic 110: Brat Lusting, nemška kriminalka Cas v sliki SP v umetnostnem drsanju, iz Sofije Operacija Hightbreaker, ameriška politična tv drama, 1987 Santa Barbara, pon. Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Dosijeji X, ponovitev 1 Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji OIREF Avstrija 2 Univerzitetni razgledi V vrtincu V žarišču Umor, je napisala, pon. Športna sreda Cas v sliki 3R Koncert simfoničnega Na prizorišču, pon. orkestra SF Umor, je napisala: Neresna ponudba Santa Barbara - Kalifornijski klan, 17. del Bogati in lepi, 17. del A KANALA Cas v sliki Zvezna dežela danes Cas v sliki Pogledi od strani Novice Help TV, OT Ponovitve oddaja, ki pomaga lju- A Shop dem v stiski Državnik novega kova. Khagan - vladar A varov, ponovitev 4. dela dokumentarni film Obalna straža, 6. del Umor New Yorku City, Pika na A ameriška tv kriminalka, Družina Addams, 18. del 1989 ameriške risane serije Režija: Dick Lowry ETO Sirene, 20. del nanizanke Veseli grešnik, Unpato ameriška komedija, 1936 TO Dance session Kultura Gost Pike na A, pon. Pogledi od strani, * A Shop ponovitev < ŠE* Novice Videonoč || lili 11 Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00. 21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni ka2ipot;10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Festival Evroradla; 22.30 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00. 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 MalCkl o...; 10.00 Kje pa vas Čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z. J. We-brom, Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki festivalov; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antlgua; 22,05 Okrogla miza; 23.00 Glasb. tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek, Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska In vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost; 11.15 Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.30 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30. 17.30, Poročila; 7.15. 12.30, ISBO, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturna srečanja; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Giasba po željah; 14.00 Zgodovina istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the futu- \re; 18.45 Nattlvita; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 9.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16,25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radostil. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.00, 15.00 Moda; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Lestvica Discotegue Gauloises Blondes; 20.00 Parnas. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglas! 13.05 Pod Pekrsko gorco 15.10 Kmetijski nasveti 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 11.00 151. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije St Napovedi; 15.00 OF (24 ur-lnfo, joculator); 17.00 Rock Indiktrinacija & Koncertne napovedi; 19.00 TB: Long Finn Killie; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalnl kabaret: 0.00 Reprize (pon. in tork.). Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Odlomov (r. M. Prepeluh, 28.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: VS Musiča no-ster amor; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh In dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: Trieste prima 1995 -Simf. orkester RTV Slovenija; 18,00 Literarne podobe: Slovenski melos; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik. , /■ . SREDIŠČE JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA S '//^vs l v r 6 66 666 \uiwwmvvv>v.wvrr C A Vr’.v'.'.'.'.'.'.'.i.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'r VREMENSKA SLIKA Nad Skandinavijo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, drugod nad Evropo pa je območje nizkega zračnega pritiska s frontalnim sistemom, ki sega tudi do naših krajev. Z jugozahodnimi vetrovi doteka v višinah k nam toplejši in vlažen zrak, v nižjih plasteh ozračja pa Se vztraja hladen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. DANES TRBIŽ CELOVEC o -2/2 Tm o KRANJSKA GORA A ■4/0 O TRŽIČ -2/1 GRADEC -2/2 O S. GRADEC -3/1 * MARIBOR O -2/2 O PTUJ M. SOBOTA O -2/2 ‘""o'-lill jOVIDEM 3/7 —^*N. GORICA GORICA n 3/? O ° O KRANJ POSTOJNA o -2/3 LJUBLJANA -2/2 KOČEVJE O UMAG^ k^ri ° IB CEUE O -2/2 ^ (S3. N. MESTO O 2/2 ZAGREB -2/2 O ČRNOMEy O PAZIN O Slovenija: Oblačno bo s pada^ vinami. Na Primorskem bo deževalo, v notranjosti pa snežilo. Cez dan bo v južni in osrednji Sloveniji snegpresel v dež, zato se bo pojavljala poledica. Najvisje dnevne temperature bodo od -5 do -2° C. Sosednje pokrajine: Oblačno bo s padavinami. Po nižinah vzahoono^d^ias^bo^eževalo^ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob? in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.34 zašlo ob 16.54. Dan bo dol; ur in 20 minut. Luna vzšla ob 9.32 in zašla ob 22.07. r ONESNAŽENOST ZRAKA 1 l| 23.1 22.1 ^ I povprečna 6.00-7.00 24-uma max. uma Ljubljana Bežigrad 42 68 96 \ Trbovlje 55 94 132 š Zagorje Veliki vrh 77 78 55 105 70 | Celje 81 - - Mejna imisijska vrednost: 350 mikrogramov/m3 1 k Kritična imisijska 700 mikrogramov/m1 -J Veliko ljudi se bo slabse počutilo, bolj bodo nemirni, utrujeni, razdražljivi in potrti. Tudi spali bodo slabse. SNEŽNE RAZMERE Rogla Golte Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin Na Veliki Planini obratujeta le nihalka in on sedežnica, vlečnice zaradi pomanjkanja Mariborsko Pohorje 75 snega ne vozijo. Na Kaliču vozi vlečnica 60 Zajček, v Kranjski Gori vozita vlečnici 20 Velika in Mala Mojca, na Krvavcu ne vozi 60 vlečnica Kriška. Tekaške proge so urejene 35 na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, 20 Rogli, Kopah, Pokljuki, Soriški Planini in 20-220 deblo na Voglu, v Logarski dolini ter v TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -3 -5 -7 -9 -7 -8 •$anje _ majhno - stopnje 1. Le v visokogorju, kjer so območja napihanega snega, je krajevno tveganje 2. stopnje po petstopenjski lestvici. Poledenelih površin je razmeroma malo, vendar je zaradi trde skore sko-140-200 cm raj nujna uporaba derez in cepina 15-35 cm JUTRI <—b TRBIŽ CELOVEC O -2/0 S ČED, OVIDEM 4/8 O KRANJSKA GORA -3/0 o TRŽIČ -2/0 O KRANJ ifi GRADEC -3/-1 9 GRADEC -4/-1 MARIBOR O -3/0 M. SOBOTA O -4H CEUE O -3/0 —^N. GORICA GORICA^ q 3/6 UUBUANA -2/1 £-6 . Jjs POSTOJNA o 1/2 £ORTOROZ kUrdC ” N. MESTO O 2/*. KOČEVJE O ČRNOMEU N Z^TV O ZAGREB -1/2 O o O 'V..,'---. OPATIJA POREČ PAZIN O, o o REKA 5/9 <6^ V Sloveniji: Pretežno oblačno bo, občasno bodo Se padavine, po nižinah deloma dež deloma sneg. Obeti: V petek bo oblačno s padavinami, po nižinah deloma lahko tudi Se dež. | Modoma se pripravlja na film o Sviti Peron Probe pošilja na Zemljo pomembne podatke BUENOS AIRES - Ma-donna, ki igra v filmu režiserja Alana Parkerja E vita, se po najboljših močeh trudi, da bi Argentince prepričala, da ne bo oskrunila spomina na Evo Peron. Toda televizijske ankete kažejo, da je pevka med Argentinci Se vedno nepriljubljena. Madonna se je konec tedna sešla s peroni-sticnimi zgodovinarji in nekdanjimi strankinimi predstavniki, ne da bi se zmenila za množico mladih, ki se je zbrala pred njenim hotelom. Neuradna telefonska javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla državna televizija, kaže, da se samo tretjina anketirancev strinja s tem, da bo Madonna igrala vlogo Evite, medtem ko drugi nasprotujejo Parkerje-vi izbiri ameriške pop zvezdnice za glavno vlogo v tem filmu. Nasliki (telefoto AP): Madonnini fansi pred njenim hotelom v Buenos Airesu. Marsikdo je čakal ure in ure v upanju, da bodo videli svojo ljubljenko. b ljubezni nad hudiča SYDNEY - Kljub temu, da jo je skoraj ubil, je neka avstralska ženska odklonila poziv sodiSCa v Melbournu, naj priča proti svojemu možu. Ta jo je namreč med nekim evangeličanskim verskim obredom na njunem domu večkrat zabodel s kuhinjskim nožem in jo skoraj zadavil, ker je hotel izgnati hudiča iz njenega telesa. Zenska, ki je dan prej rodila svojega drugega otroka, je morala v bolnišnico, potem pa se je spravila z možem, za katerega trdno verjame, da je božji prerok. Dogodek je iz lanskega julija, so- dišče pa je moža obtožilo poskusa umora, ugrabitve osebe in povzročitve hudih telesnih poškodb. Obtožencev odvetnik je sodniku izjavil, da sta se zakonca spravila in da žena noče pričati proti svojemu možu, vendar se preiskovalni postopek vseeno nadaljuje. Umetnik si je tako zamislil pristanek sonde Probe na Jupitru: podatki, ki jih je naprava poslala na Zemljo bodo podlaga za povsem novo teorijo o nastanku planeta