Naj živi V. mladinski kongres Cena 10 din Požtnioa plačana v gotovini G L A S I L 0 UUBLJANSKIH ŠTUDENTOV Leto HI. Ljubljana, 7. oktobra 1953 Štev. 13 K razpravi o delu naših klubov Zakaj so ostali korn unisti v klubih pasiv-ni? Člani se izmikaj o politični dejavno-sti, kar klubom nikakor ne ustvarja avtoritete. Uspeh na sociaino ekonotn-skem področju Od naSih klubov po okrajih oziroma mestu, vam ne bo teiko stno pričakovali precej več, kot pa zahtevati podpor in žtipendij, je storjenega. 2al lahko ponovno dokler pa gledajo delovni Ijudje ugotavljamo, da je med študenti na vas tako kot danes, je brez- v času počitmc precejsnja brez- upno to vprašanje postavljati na brižnost. Res je, da kakih poseb- seje OLO in zbore volivcev. Peti Kongres nih uspehov ni bilo mogoČe do-seči v kratkem času po formira- Nekateri klubi so storili marsi-kaj. Mariborski je organiziral nju klubov ter da prosvetno delo Jportni teden, kranjski mednarod-v poletnem času ni priraerno, ker ni delovni tabor, žoštanjski deluje je kmečko prebivalstvo prezapo- politično v vseh organizacijah ter sleno. Vendar bi se dalo storiti pripravah za proslave v Kočevju in gostuje po vaseh s svojo dram-sko skupino. Edino šoštanjski klub Prva ugotovitev je, da komunisti že dela politično. Za boljše delo v klubih ne delajo, žele scati nad v prosvetni in politični smeri se kaj več. Kje so vzroki za tako stanje? pripravljajo tudi Mariborčani. Kaj pa delajo primorski, bre- H]imi, morda jim dajati lekcije, jih kritizirati, v delo pa se nočejo vključiti, ker sodijo da so klubi žiški> novomeški, koroški, obmur- »f rajerski«. V Manboru delata ski in drugl> nam ni znan0. Mor_ dva komunista, enako v Celju, v ^a -p tpmi] vzrok maiomarnost> da je , da je temu vzrok maiomarnost> da Kranju pa nobeden. Cudno je ta- nas ne Obveščajo, kar pa je malo ko pojmovanje vloge komunista in prav je, če bodo osnovne orga- verjetno. Morda nam bodo komu-nisti ob vrnitvi v Ljubljano lahko nizacije s takraii clam obračunale. obrazložili, kaj je temu vzrok, Če Vsi naSi napon v delu s klubi, bodo dovolj samokritičm (upajmo, preko katerih naj bi se studenti da bodo organizacije dovoij kri- tične). Ne moremo se znebiti vtisa, da je vodila pri formiranju klu-bov nekatere samo misel, da bodo pridobili štipendije ali pa uredili uveljavili v javnosci, so ob taki pasivnosti komunistov zaman. Druga stvar, ki pa je predvsem značilna za mestne klube, je beg pred politično javnostjo. Študenti ne hodijo na zbore volivcev, ne udeležujejo se množičnih sestan-kov in goje dokaj nezdrave od-nose do ostalega prebivalstva. Mestni oz. okrajni forumi gledajo na visokošolce dokaj kritično. Mar ni slabo spričevalo za kranjski klub, da s skupsčine demonstra-tivno odidejo nekateri, ko se kri-tično obravnavajo nezdravi po-javi? Ali se vam zdi tendenca v mariborskem klubu po delitvi de- . . . , . - . , v . la na športno in polittfno področ- kl s svo'° nedelavnostjo ne kazejo je, pri Lner naj bi v športu delali Pravega odno« do skupnostu vsi, na politicfnem področju pa le Brez dvoma se bo stanje lzbolj-komunisti, zdrava? Politična de- 5alo ob vecji aktivnosti vseh čla-javnost je za mnoge strašilo, nov, posebno pa s strani komuni-stvar, ki je odveč. Politični foru- stov. Vsak začetek je težak, ven-roi pa nas merijo prav po tem dar bodo prvi uspehi nekatenh delu, kar je tudi pravilno. Pred- klubov vzpodbudili ostale, tako stavniki oblasti prav povsod da- da bomo lahko resno začeli z isto usotovitev: ko brežiŠke študente. Na socialno ekonomskem po-dročju so dosegli nekateri klubi lepe uspehe. Tako so belokranjski Studenti s svojo aktivnostjo do-segli, da okraj gleda nanje z razu-mevanjem in jim je podelil precej štipendij. Prav tako so dosegli uspehe študenti iz Šoštanja in še drugih klubov. Razumljivo je, da ne bodo podpirali klubov, jejo isto ugotovitev: ?rudenti nekaj pomenili v boste uveljavljanjem študentov v okraju nosti. jav- V. kongres LMS, ki bo 10. ok-tobra v Mariboru, predstavlja važen korak naprej v mladin. ski organizaciji. Točno pred de- leti na ta dan je bil I. kongres LMS v Kočevski Reki^ lei je začrtal nove smeri v milaidiinskem gibanju. Mladinska organizaclja in ZSJ Ijuibljamske Univerze mnogo pričakujeta od kongresa, ki bo imel izrazito delovni ziiačaj. Pretresali boTno vsa važoia vpra. šanja miladega rodu, sprejeli zaiključke in dali predloge or-ganom ljudske oblasti za njih pravilno rešitev. Kongres bo poslušal dva refe-rata: Predsednik CK LMS tov. Tiine Remiškar bo imel referat 0 vlogi LM i,n ragradinji sociali-stične zavesti miladine, tov. Bla. ha Tilfca pa bo govorila o prob-lemih šolistva pri nas. Oba referata zajemata prob-lematko, ki teži tudi našo or-gain,izacijo. Zato bodo naši dele. gati lahko posegli v diskusijo ter načeli vprašanja, ki nas že dlje časa tarejo. O problemdh šolstva in o poročilu CK LMS bosta razpravljalj komiisdji. C»C LMS pa je pripravljen formira-ti tudi komdsijo za študentske probleme. Stuidemtj želimo na tein kcn. gresu spregovoriti o vseh našdh težavaih. Sodimo, da je najvišji mladinskii organ najbolj primer-no mesto za odločno akcijo. Za. to naimeravamo na kongresu pavedati resno besedo, odločno se 'zavzeti za nerešene problev-me in zahtevati, da se dokončno rešijo. O čem bomo govorili Studen. ti? Osmo leto teče od osvobo-ditve, a naše vLsoke šole še ni-majo zakona, fci bl urejal živ-ljenje na teh šolah. Dve leti že trajajo diskusije o Univerzitet. zakonu, a neprestaina se uitervencije profesorjev n«kate-rih urniverzitetnih centrov. Za-kaj? Studenti hočetno ifadko Dince ptft, Eo me Zakaj nismo šli na Kongres v Varšavo Izvršni komite IUS (Medna-rodna zveza študentov) v Pragi je 7. avgusta po telegramu ob-vestil CO ZSJ o III. kongresu v Varšavi in povabil k udelež-bi tudi delegate ZiSJ. Ceprav je bil kongres napovedan že 3 mesece in je bilo znano, da bodo povabljene tudi delegacije študentskih unij — nečlanic in so te unije vabila že davno prejele, so povabili Jugoslavi-jo šele 20 dni pred pričetkom kongresa. Se p>.-ed kratkim so funkcionarji ZSJ posredno in neposredno izvedeli, da Jugo-slavija ne bo vabljena k ude-ležbi. Se junija meseca je iz-javii podpredsednik IUS naše-mu delegatu na kongresu An-gleške študentske unije, da ZSJ ne nameravajo povabiti. Clanj CO, ki žive v Beogra. du, so po diskusijl zavrnili po- Ljubljana - Kolodvorska 22 Iz bivših sprejemnih cetitrov so se letos r atzveli domoifi z& šfif-deeite<-furiste, ki so odigrali pcmembno poiiličo^ odlaga njegov sprejem v skup-š^čini. Ves ta postopek je čudem. Ne tnorerao si m:sliti drugega, ko* da je nekaterfm do taTcega stanja. Univerzitetni zakon bl moral biti spirejet na zadnjem zasedainju Ljudisike skupščine, a je bilo spirejetje odgodeno na 2e leta 1947 je bil v Ljublja-ni med počitnicami osnovan sprejemni center za inozemsko mladino. Njegova naloga je bila, da je skrbel za prenoči-šča in hrano inozemskih briga-dirjev, ki so prihajali na pro-stovoljno delo. Podobni centri so bili še v Zagrebu, na Reki, v Sarajevu itd; povsod tam, kjer je bila potreba z ozirom na mesto de-lovne akcije. Z razvojem turizma v naši državi se je pričelo širiti tudi ljubljanske Univerze, ki je or-ganizirala sprejemni center že v lastni režiji. Bojazen, da bi bil center deficitu, je bila ne-osnovana, kakor je pokazala zaključna bilanca. Ljubljanski sprejemni cen- vabilo na kongres. Ugotovili so, da je termin 20 dni prekratek za takšne odločitve, ker smo bili, kakor je vsem študentx>m znano, na nesramen način iz-ključeni iz IUS, ki jo imajo v rokah nam sovražni inf-ocmbi-rojevski elementi. Tako tudi ni bilo nobenih točnih infor-macij o poteku dela kongresa niti ni imela ZSJ jamstva, da bi na kongresu lahko enako-pravno sodelovala i>n da bo delo potekalo demokratično ter v duhu medsebojnega spošto-vanja. Mar je informbirojevski štu-dentski tisk, ki je vse do naj-novejših izvodov še vedno poln klevet o naših študentih, našl mladini in vsem, kar je naše, izraz nove politikelUS do naše študentske zveze? Na kongr^iu v Varšavi bodo voditelji IUS lahko dokazali, da imajo poste-ne in isk>:ene namene, izbolj-šati odnose z nami. Popravijo naj, kar so nam prizadeli s svojimi nesramnimi lažmi, iji naj povedo pred vsemi, da nl resnica takšna, kot so jo pri-kazovali vsa ta leta. Mi smo že dostikrat dokaza-li, da želimo sodelovati z vsa-komer, ki hoče biti z nami prl-jatelj in nas spoštuje. S. a |, delovno področje sprejemnih ter je bil v Kclodvorski 22 v Takih učbenikov si želimo štyienf®v o knligi dr. Pokorna i9Uvod v flnance" Letos spomladi je izšla v založbi Uradnega lista LRS knjiga profesorja Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Jože-ta Pokorna: Uvod v finance. V predgovoru je rečeno, da je knjiga namenjena finančnim strokovnjakom, laikom, pa tu-di študentom. Tukaj podajam svoje mnenje kot študent o tej knjigi predvsem kot učbeniku. O pomanjkanju učbenikov na naših fakultetah je bilo "napi. sanega že veliko, pa tudi na račun kvalitet^ le-teh je že jpadla marsikatera pikra prL pomba. Ko pa sedajle rezimi-ram svoja razmišljanja o učbe. niku dr. Pokorna, moram p»:i-znati sam sebi in reči vsem, ki jih ta probiem zanima, da je to učbenik, da si boljšega že. leti ne moremo. Knjiga podaja teoretične te-melje finančne znanosti. Obrav. nava najvažnejše probleme iz splošne finančne teorije, kot E,o denar, dohodki, finančni or-gani, finančni sistem itd. To so problemi, ki so fundamental. no važni ne samo za razume-vanje vseh finančnih proble. mov, temveč tudi za razumeva-nje gospodarskih problemov na sploh. Eno izmed mrfogih dejstev, ki odlikujejo to knjigo, je iz-rredno preprost način podaja-nja tudi najtežjih gospodarsko-finančnih vprašanj. Saj ni re-dek primer, da nekateri avtorji najbolj preprosta vprašanja podajajr tako visokodoneče in zavito, da jih še strokovnjak težko razume. Z navdušenjem Se strinjam z avtorjem, ko v uvodu pravi, da ni znanstveno to, če vsakdanjo resnico obla-čimo v tuje in nerazumljive besede, ampak to, če zapletene in težko umljive pojme in po. jave skušamo povedati tako preprosto, da postanejo razum. ljivi čim večjemu številu ljudi. Kar se ti&e tega, sem se pos&bno xazveselil, ko sem študiral po- glavje: Denar v socializmu. Ko obravnava to vprašanje, se avtor niti enkrat ne skrije za nerazumljivim citatom in ne uporabi niti ene fraze, pa vendarle, po mojem prepriča. nju, daje do sedaj eno najbolj-ših razlag tega pcoblema. Avtor je pokazal v tej knjL gi mojstrstvo v tehniki poda. janja. Citalec ni niti enkrat postavljen pred problem, s ka. terim bi se moral mučiti. PL sec je namreč tako vešče in spretno izbiral posamezne ele. mente in podvprašanja nekega problema ter jih nizal inzdru. ževal, da ima človek ob študiju vtis, kot da mu počasi odstira kopreno z oči. Zdi se mi, da predstavlja ta knjiga korak naprej tudi glede naše gospodar&ke, posebej pa še finančne terminologije. Gle_ de vprašanja definicij dohod. kov, družbenega produkta itd. je pri nas vladala in še vlada precejšnja zmeda. Vsi pisci so do sedaj obravnavali to vpra. šar.je le parcialno, vsak s svo-jega stališča, zato so si bile različne definicije često v na. sprotju. Profesor dr. Pokovn pa je ta problem v tej knjigi na-čel in rešil v celoti. Postavil je definicije narodnega dohod-ka, narodnogospodarskega pri-delka, družbenega pridelka' itd. Njegove definicije in razčleni-tev dohodkov niso v nasprotju s tistimi, ki se pri nas običaj_ no uporabljajo. Dr. Pokc-n je ves problem le razvil in logič-no izpeljal ter ga vsestransko osvetlil. Prepričan sem, da je s tem avtor te knjige podal si-jajno osnovo za odpravo zme. de, ki glede tega še sedaj vla-da v naši gospodarski litera-turi. Knjigi je priložena tudi kla_ sifikacija gospodarskih znano. sti z defipicijami le.teh. Tudi to je pri nas v celoti v tej knjigi prvič obdelano. Knjigi bi lmel p^rigovoriti sa» mo v dveh stvareh. Sodim, da bi morala imeti, z ozirom na ogromno število pojmov, ki jih obdeluje, stvarno kazalo. Poleg tega pa mi je žal, da avtor knjigi ni priložil kot ilustra-cijo nekaterih težkih proble-mov grafičnih ponazoritev le-teh, kot na primer grafični prikaz delitve dohodkov, she-mo funkcioniranja finančnega si&tema itd. V svojih predava. njih na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je grafične ponazo-ritve dr .Pokorn uporabljal z velikim uspehom. Zaradi vseh teh odlik, poseb-no pa še zaradi izredno pre-prostega načina podajanja, bo ta knjiga odlično služila tudi nestrokovnjakom, ki se zanL majo za gospodarsko . finanč-na vprašanja. Brez posebnega razbijanja glave bodo spoznali glavne gospodarsko - finančne probleme družbe, ustroj in de-lovanje gospodarskega in fi-nančnega sistema itd. | centrov. V zadnjih letih centri <¦' niso bili samo etape na poti inozemskih brigadirjev na me- sto velikih mladinskih delov- nih akcij, marveč so se v njih t že pričeli ustavljati inazemski P- študenti — turisti, ki so v teh L centrih dobili stanovanje in h hrano po najnižjih cenah. i| Leto 1952 pomeni preusmeri- tev sprejemnih centrov in etapnih postaj za brigadirje v k turistične postaje, kjer se usta- ^vljajo študenti turisti. Cene, Mki jih plačajo, ustrezajo cenam, iki jih imajo podobne ustanove Domu vojnih študentov. Upra-vi doma, ki je bila članom con-tra vedno naklonjena, izreka-mo iskreno zahvalo. Gostje so se hranili v Slaviji, kjer je uprava tudi imela razumeva-nje za delo centra. Tujcev, zlasti študentov, ki so bili naši gostje, ne zanimajo samo naravne lepote naše do-movine, ampak tudi socialisti-čna Jugoslavija. O naši državi vedo le malo in še to, kar vedo, je po večini iz nasprotnih virov. Na člane našega društva je Kot študent, ki sem se po L.'v drugih državah, ali pa so ce- padla poleg tehničnih dolžno- tej knjigi pripravljal za Izpit in ki sem občutil dovršenost tega učbenika, bi na koncu v svojem, kakor tudi v imenu ostalih tovavišev, ki za sedaj še težko občutimo pomanjka-nje dobrih učbenikov, želel iz. raziti pristojnim tole želja: Dajte nam še takih učbenikov, pa bomo tudi mi pokazali prl študiju boljše rezultate! M. Z. ^je po večini iz nasprotnih vi- Razporeditev teh centrov po državi ustreza turističnim po-trebam. Imamo jih v Ljublja-ni, Zagrebu, Beogradu, Sara-jevu, Dubrovniku, Splitu, na Reki in v Skoplju. - Vsi ti centri so bili do leta 1952 pod centralnim vodstvom. Isto je bilo tudi letos z izjemo TABOR MLADINSKE SOGIALISTIČHE IHTERNACIONALE V ZADRU IUSY vsako leto prireja ta- Udeležbo pa so zahtevali mla-borjenje, kjer se srečuje mla- di angleški socialisti. dina iz raznih delov sveta. Tu-di letos so bili v Zadru mla-dinci iz Anglije, Ugande, Av-strije, Zlate obale, Nemčije, Indije, Danske itd. Tabora se Tabor je bil lepo urejen ter je nudil vse, kar si mladi ljud-je želijo. Šport, zabava, izleti, diskusije in sklepanje novih prijateljstev, včasih tudi do- KEjub iemu, da je bi I tabor počitniški, je poSekalo življcnje w njesti v znamenju poBitičnih debat bilo ogromno političnih debat, celo prerekanj, pa tudi fizični spopad se je pripetil med ne-kaj Avstrijci in Francozi. Ime-li smo dokaj različne nazore, vendar je vse prevevala misel, ohraniti in doseči mir. Inozemci so se precej po-drobno zanimali za našo druž-beno ureditev, zato so organi-zirali več izletov v okolico, na pr.: Split, Šibenik itd. V za-četku so bili precej nezauplji-vi do nas in so celotno sloven-sko skupino imeli za vrsto iz-šolanih agitatorjev. Največ ne-zaupanja, pa tudi netaktnosti je bilo s strani Nemcev in Av-strljcev, medtem ko so bili bra volja ob dalmatinski kap- Angleži na naši strani. Naj lji, vse to je pripomoglo k omenim, da niso verjeli. da temu, da ne bodo udeleženci imamo v vaseh šole, ter so za-tabora nikoli pozabili. Tabor je htevali, nai jim pokažemo, ali bil sjcer počitniški, vendar je , Nadaljevanje na 2. strani je udeležila tudi skupina za-stopnikov LMJ (22) kljub te-mu, da je avstrijska sociali-stična mladinska organizacija temu odločno nasprotovalai sti še odgovorna naloga, da so odgovarjali na nešteta vpra-šanja v zvezi s socialistično ureditvijo naše domovine. Ljubljana je bila prvo me-sto, kjer so se po večini vsi ustavili, preden so nadaljevali pot po Jugoslaviji. Na ta način je bilo najbrž v Ljubljani naj-več vprašanj in največ trdo-vratnih in dolgotrajnih debat. Vendar upamo, da so člani cen-tra in vsi ostali sodelavci us-peli vsem prikazati našo do-movino takšno, kot je v res-nici. Bilo je težavno in komično obenem, ker so se mnogi ino-zemci, zlasti Amerikanci, ho-teli osebno razgovarjati z naj-višjimi predstavniki države. Po navadi so si izbrali za žrtev tov. Tita. Mi smo izračunali, da bi naš predsednik porabil vsak dan vsaj 5 ur, če bi hotel sprejeti vse posameznike in skupine, ki so se želele z njim razgovarjati. Našim gostom so vodiči cen-tra razkazali Ljubljano, njene kulturne in zgodovinske zani-mivosti. Lahko so si ogledali tudi institute in tovarne. Bilanca letošnjega leta je za nas zadovoljiva. Skozi naš cen-ter je šlo 819 inozemcev. Od tega je bilo: 230 Angležev, 168 Francozov, 112 Amerikancev, 38 Turkov, 26 Dancev, 18 Ho-landcev, 11 Belgijcev, 9 Švi-carjev, 8 Švedov, 7 Norveža-nov, 7 Novozelandcev, 6 Trža-čanov, 8 Izraelcev, 3 Kanad-čani, 3 Finci, 2 Indijca, 2 Av-stralca, 1 Južnoafričan, 1 Per-zijec, 141 Nemcev in 22 Avstrij-cev. Miša Nekajkrat sem v poietnih mese-cih nehote prišel v stik s študenti iz inozernstva, ki so b:!d na poto-vanju po Jugo&iaviji. Kadar smo pn taksnih srečanjih končali z običajnim pogovorom o kraju in njcga zanimivosrih, so vedno pre-šli na politična vprašanja, ki &o se tikala naše dežele in njene ure-d:tve. Pn te-m sem naletel na lju-di, ki so se trudili ra.zumeti našo sedanjost, na druge, ke so prišli s sumnjo, naposled na tretje, ki niso hoteli sprejeti tega, kar smo jim objasnili, in so se na.prej zani-kali v^ako deanokratičnost pri nas. Pri tem moram pripomniti, da so naio sedanjost mnogo bolj razu-meli pripadniki severnih n3>rono ie videt: le še to, da bi radi zma-njšali pomen NOB. Partija? Gotovo mora biti nfen čian vsak uradnik. Saj tako je bilo prej v Nemčiji. Mar to ni podob- no, mar nista obe totalirani? Tako Nadaljevanje na 2. stranl fctran 2 TRIBUNA Stev. Položaj študentov v Italiji danes Cetrti mednarodni semlnar v Saaru Ker 8O državne su bvencije italijanskih univer* minhnalne, s{ univertte potnaga-jo * ogromnimi vpis ninami — skrajno težak boj za kruh m ed italijanskitni di- plonianti Kdor bi zasledoval življenje italijanskih študentov in po~ bliže spoznal razmere, ki vja-dajo za univerzitetnimi zidovi italijanskih visokih šol, ta bi se moral prav gotovo od srca nasmejati italijanski demokra-ciji, ki se tako širokousti. Tako žalostne razmere srečamo da-nes le redkokje. Se posebno žalostne pa so razmere, v ka-terih živijo italijanski študenti v južnem delu države, kjer je malo industrije m še ta ne dela 8 polno zmogljivostjo. (V Ne-aplju dela industrija le s 50% predvojne zmogljivosti). Na italijanskih univerzah in visokih šolah študira danes ogromno število študentov, ki ni v nobenem razmerju s števi-lom študentov v drugih indu-strijsko enako ali pa še bolj razvitih deželah. To število je preteklo leto znašalo 140.000, medtem ko je v prvih povojnih letih doseglo 190.000. V istem tasu je študiralo v Angliji 85 tisoč, v Nemčiji 103.000 in v Franciji 114.000 študentov. Da-nes je v Italiji skoraj 50.000 rdravnikov in 76.000 profesor-jev. Borba za kruh postaja l.evzdržna, vendar dotok na visoke šole ne ponehava. Ker država daje univerzam le smešno majhne subvencije — 25 milijonov lir — so vpe-ljali celo vrsto dajatev, ki do-segajo neverjetno različne vsote po raznih visokih šolah. Na tehnični visoki šoli v Mi-lanu in Bologni znaša vpisnina za vsak semester 74.000 lir, medtem ko znaša v Rimu le 18.000 lir. Zato tudi ima rimska univerza kar 35.000 študentov ali eno 6etrtino vseh, ki študi-rajo. Znač.ilno za italijanske raz-mere — morda tudi za naše — je, da hočejo skoraj vsl abitu-rienti gimnazij nadaljevati šo- lanje z vpisom na univerzo. Ker dejansko abiturienti gim-nazij nimajo nobene prave možnosti za zaposlitev, ker jim primanjkuje neposredna uspo-sobljenost za delo, je torej ve-lika večina trdno odločena za nadaljnji študij na univerzah in to kljub velikemu pomanj-kanju, ki ga morajo za časa študija trpeti, in kljub temu, da za zaposlitev slabo kaže. Kljub velikemu številu zdrav-nikov je danes vpisanih na medicinske visoke šole in fa-kultete v Italiji 29.000 študen-tov. Zaradi težkih ekonomskih pogojev, v katerih živi danes dobršen del italijanskega na-roda, si velika večina abituri-entov ne izbira svojega študija na podlagi svojih želj ali zani-manja, temveč izključno na podlagi svojih ekonomskih zmožnosti. Posledica vsega tega je med drugim zelo slabo obi-skovanje predavanj, slabe oce-ne in izjemno veliko število izrednih študentov. To pa se odraža tudi v miselnosti mla-dih ljudi, ki dokončavajo te visoke šole. Manjkata jim od-ločnost in smelost, ki sta tako nujni povsod, kjer je treba vzpostavljati velike industrij-ske ali druge obrate in voditi velika trgovska podjetja. Ako je res, da gospodarstvo neke dežele vpliva na formiranje mladega človeka, potem je prav gotovo res tudi to, da more menjanje miselnosti dol-ge vrste mladega tehniškega ali drugega kadra vplivati na spremembo gospodarstva v tej deželi. Studenti potrebujejo za skromno življenje skozi mesec dni povprečno 20 do 25.000 lir. Le redki so naročeni na kakšne časppise ali revije (tukaj mo-ram seveda izvzeti sinove bo- Motna vprašanja? Nadaljevanjfl $ 1. »trani. tojmujejo KP! Radi bi jo poni-z nato vp.ralali, kdo v njih predava? Da niso to tuji stro-kovnjaki. tuji profesorji? Ko sem to zanikal, je prišlo vprašanje, da je gotovo večina od njih študlrala v njihovi deželi. Omeniti hočem samo že eno po-drobnost. Eden izmed njih mi je pripovedoval, kaiko njiho-va de-kleta letajo za akupacijskimi vo-jaki, posebno Amerikanci. Na kra-ju je pristavil, da so to gotovo počela tudi naša mcd okupacijo. Obmolknil je, ko sem mu povedal, da smo takšne ostrigli in jih xia-mazalti s katranom in da jih je ljudstvo preziralo. Morda bo kdo dejal, da sem na-vajal samo ncgativne primere. Priznal sem že, da je bil to moj namen. Mnogo raje bi pisal o mla-dem nemškem študentu, ki se je cdpraviil peš v Črno goro, da spo-zna ta predel, ker je toliko čul o njem, aJi o Norvežanu, ki mu ni bilo vseeno, da mi vemo toliko o njihovi zgodovini in kulturi, oni pa o naši :ako malo. Pa o tcm drugič. MeK. ^,e je bil lanski mednarodni gledališki festival študentskih odrov kljub temu, da je bil že četrti po vrsti, še vedno v zna-menju diletantske prireditve diletantskih odrov (oboje je bilo sicer na najvišjem nivoju te kategorije), je bil letošnji v svojem žanru dozorela in pre-tehtana prireditev. Uspelo je dvoje stvari. Prireditelji so zainteresirali za festival nem-ške vladne kroge in dali festi-valu resen mednarodni značaj, ki je mnogo koristil nemškim političnim prizadevanjem (ob koncu petega mednarodnega tedna študentskih odrov je bila organizirana mednarodna zve-za študentskih odrov, v kateri gatih slojev). Studenti neredno prejemajo pomoč svojih štu-dentskih organizacij in Uni-verzitetnega fonda, kar pa sploh ne zadošča za omiljenje slabega socialnega položaja. Ni nikakršne zdravstvene za-ščite in na 37 italijanskih uni-verzah ne izvajajo zdravniških pregledov niti za tuberkulozo, čeprav je ni malo med študen-ti. Pomanjkanje akademskih domov je poseben problem. Še en problem: to je pro- blem zabave za študente. Ni klubov ne klubskih prostorov. Malo je žtudentkih kulturnih skupin — še te so predvsem na italijanskem severu, kjer so ekonomski pogoji zaradi indu-strije znatno boljši od pogojev na jugu — ker ni domov, tudi ni družabnega življenja med študenti po domovih. Za dru-žabno življenje v mestu ni sredstev. Se potem čudite, če v študentskem proračunu, ki ga navede kak funkcionar štu-dentske organizacije, ko na-pada prosvetno politiko svoje vlade, stoji med druglm tudi to: za seksualne potrebe, ki jih študenti zadovoljujejo v jav-nih hižah, 400 do 600 lir me-sečno? V prav posebnem položaju so še študenti z italijanskega juga, kjer kljub številnim ob-ljubam demokrščanske vlade vse do danes niso izvedli agrar-ne reforme. Ker živi ljudstvo skrajno bedno, predstavlja sila skromno tržišče za indu-strijo in se ta zaradi tega tudi v teh krajih ne razvija. Indu-strijsko nerazvit predel pa ne nudi večjih možnosti za zapo-slitev. Kljub temu, da so italijanski študenti že mnogokrat prote-stirali proti takim razmeram, nlso opravili ničesar. Kadar začno razpravljati o ekonom-skem položaju, katoliške in druge struje med študenti ta-koj začno obračati vso akcijo kam drugam in neredko je ta konjiček TRST. Z AHGLEŠKO MLADINO V BOHfNJU Sklenili smo trdno in trajno tovarištvo V mesecu avgustu je angleška Prosvetna zveza v dogovoru s Centralnim odborom Zveze sindi-katov prosvetnih delavcev Slove-nije organizirala skupno letovanje juL;aslovanskih in angleških dija-kov te/ študentov v Bohinju in Baških vodah. Ne bi govoril podrobno o živ-ljenju, o skupnih izletih, tabor-nem ognju, o plesih, posebej pa bi rad poudaril tovariški in prija-teljski duh, ki je vladal med na-mi. Dejansko smo mnogo pridobili. Spoznali smo njiihove poglede, nji-hov način mišljenja, ob mnogo-čem pa srao spoznali tudi same sebe. V desetih dneh, ki smo jih pre-živeli v Bohinju, smo angieskim gostom priredili predavanja o po-sameznih republikah, o sistemu šolstva, o prelomu s Kominfor-mom. Namen teh predavanj je bil odpreti vpražanja za diskusije, ki pa se niso omejevale samo na do-ločene ure, temveč so se nadalje-vale v mnogo večji meri med ko-panjem, na sprehodih in v šotorih. Naši prvi pogovori so se sukali okrog šolstva kot o&rednjega pro-blema vsakega študenta in tu smo opazili prve velike razlike. Prav-zaprav sta naša in njihova šola dva ekstrema po formalni ureditvi in po sistemu študija, ki je v sred-njih šolah v Angliji v celoti idea-lističen. Navedel bom nekaj pri-merov, kako in v kakšni obliki se nam je predscavila angleška izobrazba. Prvo, kar je nujno po-udariti, je skoro neverjetna razli-ka v splošni razgledanosti. Pri večini smo opazili skoraj popolno nepoznanje svetovne literature, da, celo angleške. Sicer $o vsi zelo dobro poznali Shakespeara, toda bilo jih je le malo, ki bi poznali Galsworthyja. Nekoliko so bili seznanjeni s francosko književ-nostjo, sodobno amerikansko, pre-ko tega pa zelo malo. Kakor je videti, je njihov cilj doJočena spe-cializacija. Izmed drugih umet-nosti so imeli še najvei po reliefih Jugareklama iskali v Ljubljani Akademski kolegiij, dajemo tole napotilo: kadar boste našli na čr-nem polju bel napis »Kino Soča«, vedite, da ste že zadeli. Tu smo namreč doma, vsa velika zgradba je se vedno Akademski kolegij, ki-no pa ima le dvoranico. Vabilo iz Japonske Iz Japonske se nam oglaša g. Hiroshi Ito, ki želi, da bi si z njim dopisoval kak jugoslovanski študent (v angleščini), ki ga za-nimajo razmere na Japonskem in ki bi hotel menjavati poštne znamke in razglednice. Naslov kolega iz Japonske je: Hiroshi Ito, A-13Komagome Aparts, Ko-magome - Cho Toshima - Ku, Tokio, Yapan. GLASILO LJUBLJANSKIH STUDENTOV Odgovorni urednik: Bori* Mikoš, abs. tehn# ~ Urednikt Frimož Koza,k, študent iilozofije. Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Tr? revolucije št. 11-1., telefon 21-571 — Letna naročnina 200 din, pol-letna 105 din, četrtletna 55 din — Izhaja 3. in 18. v mesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega poročevalca — Rokopjsov ne vračamo — Naročnino nakazujte na tek, račun KB 606-T-841 Clanki, objavljeui v listu, lahko zastopajo mnenje, ki ni s stališčem Zveze študentov Jugoslavije. Študentje vseh evro pskih univera se živo ukvarjajo * dru&be* nitni in političninii problemi sodobnosti V Kopenhagenu so študenti Sa- ckenu in na ta predavanja smo mi človeka, ki je sposoben za življe-ara prevzcli nalogo, da to pot navezali naše diskusije. Razdeljeni nje v družbi, vpliv drzave na, organizirajo mednarodni žtudent- smo bili v manjše diskusijske sku- univerzo, avtonomija uniiverze, $o-ski seminar. To je že čemi se- pine, da }e šla beseda hitreje na- cialno ekonomski polozaj študenta, vloga študentske organizacije v v- ......... ... odločanju o žtudijskih načrtih, politična odgovornost univerze ia še več zelo zanimivih tem. K takšnemu semina.rju so vcdno vračunani razni sprejemi. Tudi nas so sprejeli glavni predstavniki iz Saara: rektor Univerze v Saar-briickenu prof. Angelos, člani saarske vlade, francoski poslanik, študentska zveza in župan mesta Mettlach, ki nam je dal zajpeti podoknico. V prostih urah — saj jih ni bilo — smo nadaljevali po-govore, ki smo jih za^eli na sejah, aii pa smo se poglabljali med ko-silom, kopanjem, aprehodi ali na plesu v številne druse problemc, ki so nas zanimaii. Tako smo se medsebojno seznanjali, ne toliko osebno, kot pa da smo drug dru-gemu poskušali približati svoje ljudstvo, navade in življenje, družbeno uredkev, umetnost ia stremljenja. Naže di^cusije so bile včasih tudi precej vroče — pa kako tudi ne, saj smo se sestale same mlade glave. V glavnem pa smo brez posebnih težav ostali v do-stojnem akademskem tonu- Ker ni dovolj prostora, bora prihodnjič vzela »pod lupo« raz-ne delegate — morda vam bo to več povedalo kakor daaainje su-he informacije. S. Iz starih kasarn so leta 1948 štu denti in profesorji v Saarbrtic-kenu osnovali prvo evropsko U niverzo, na kaleri danes študi-rajo Solegi iz 26 dežel, Univerza ieli med svojimi slušatelji širiti in utrjevati zavest evropske skmpnosti. minar te vrste. Postal je že tradi-cionalno mednarodno srečanje predstavnikov študentskih unij. Tema seminarja »Univerza in njena odgovornost v družbi« je obetala dosti zanimivega. Daje namreč možnost za razvijanje mnenj, ki v tako pisani družbi morajo biti pestra. . S tem, da je bil seminar v Sa-aru, je bilo ubkih kar več muh na en mah: Vsi prisotni, ki jih je to zanimalo, so lahko od blizu pogledali na problem Saara — kamen spotike zgodovine in seda-njosti. Ideja o Združeni Evropi, ki jo posebno v Saaru zelo propa-girajo, je dobila s tem mednarod-nim srečanjem Studentov močan poudarek (da je Združena Evro-pa za Saar najboljša rešitev, so nagla?ali govorniki ob sprejemih). Sloves bogare tvrdke Vileroy-Boch, ki je že dovolj znana po svojih keramičnih izdelkih, se je razŠiril le za nekaj milimetrov, kajti radodarno je odstopil lastnik tovarne gospod von Boch prelepe ba.ročne prostore bivšega samosca-na (sedaj tovarne) v Mettlachu za naže delo in končno: žtudenti so mogli spoznati ta košček pokrajl-ne, ki je ves posut z objekti težke industrije, tako da so morali orga-nizatorji čisto na sever, kjer so našli v najlepžem predelu pokraji-ne ljubko mesto Mettlach, do Na-poleona mesto menihov, danes mesto, ki diha in utriplje za tvrd-ko Vileroy in Boch, lastnico dveh tovarn: keramične in mozaičnih kamnov. Seminarja $o se udekžili: An-glija, Francija, Holandija, Danska, Švica, Norveška, Švedska, Finska, ZDA in Jugoslavija. _ ^eprav je hilo razpoloienje po-žitniško in so bili tudi življenjski pogoji za takšno razpoloženje, smo se resno lotevali na^ih debat. Biio je ve<5 predavanj profesorjev in docentov Univerze v Saarbrii- Obvestilo To številko nalega študentsikega liista TRIBUNA smo poslali na ogJed vsem okrajnim forumorn, ker je od dne do dne nujnejsa čitn tesnejša povezava in sodelovanje med našimi tjudskimi predstavni-štvi in žtudentsko mladino. K tej povezavi naj pripomore tudi naš tisk, ki stalno obvešča javnost o naišem življenju in naši problema-tiki. Prepričani smo, da bodo okrajni forumi postali naši stalni naročniki in tudi sodelavci. Uredništvo in uprava 2AHVALA Uprava našega lista se najlep- še zahvaljuje uf)ravnemu odboru Mlinske industirije Ljubljana za prejetih 5000 dinarjev podpore. Uprava TRIBUNE okrog. Problcmi, ki smo jih ob- ravnavali (omenim naj samo ne-katere), so bili: Studium generale, kaj je glavna naloga univerze — vzgojiti dobrega strokovnjaka ali Mladimki tabor v Zadru Nadaljevanje s 1. strani. so v njih res table in klopi. Ob ogledu Zadra je skupina Nemcev trmasto trdila, da v novih hišah stanujejo samo ko-munistični vodje, ter jih je zato Sarajlija s pripombo »bog ih ubio« peljal od vrat do vrat, da so se lahko prepričali o stanovalcih. V taborišču sta bili organi-zirani dve oficialni diskusiji, katerih se je udeležilo po 5 predstavnikov vsake organiza-cije. Prva tema je obravnavala vprašanje demokracije, druga pa pot v socializem. V obeh primerih je bilo centralno vprašanje enopartijski sistem Pri vsem tem pa je potrebno ugotoviti, da je treba resno lo-čevati stališče vodstva in član-stva. Vodsvo tvorijo sijarejši socialdemokrati — desničarji, medtem ko je članstvo usmer-jeno v veliki večini v levo. Od-klonilna stališča do naših raz-mer so zastopali predvsem ljudje iz vodstva Avstrijcev in Nemcev, medtem ko so bili Angleži zelo na naših pozicijah. Članstvo z linijo vodstva ni zadovoljno. Starejši zavirajo borbenost in revolucionarnost mlajših. S članstvom smo na-vezali prisrčne odnose. Pose-bno delavci so gledali na naš razvoj zelo pozitivno. Med štu- in socialistična demokracija. Po njihovem mnenju revolu-cija onemogoča razvoj demo-kracije, ker daje le dve mož-nosti: ali izrazito diktaturo ali pa oblast birokracije. V eno-partijskem sistemu je demo-kracija nemogoča. Peter Stras-ser (sekretar IUSY) je zasta-vil vprašanje, kako moremo ugotoviti ob enopartijskem si-stemu voljo ljudstva. V zvezi s tem so nastala tudi vpraša-nja o možnosti stavke, formi-ranja opozicije itd. V oficialnih in priložnostnih diskusijah so bili nekateri zelo netaktni. Ta-ko je moral drugo diskusijo predsedujoči Anglež zaključiti zaradi Avstrijcev, saj je šel eden izmed njih tako daleč, da je primerjal našo družbeno ureditev s Hitlerjevo diktatu-ro. Oblike neposredne demo-kracije s strani volivcev, s sve-ti državljanov itd. imajo za nezadovoljive; tuje jim je poj-movanje enotnosti našega ljud-stva. Glede prehoda v sociali-zem odločno zanikajo vsako po-trebo po revoluciji in zagovar-jajo parlamentarni način bor-be za oblast. denti socialisti niso močni, kar je odraz socialnega sestava slušateljev. Posebno slabi so socialisti pri avstrijskih štu-dentih, kjer je šolnina visoka ter so socialistični poslanci za-njo glasovali, kar je povzro-čilo med članstvom negodova-nje in precejšnje izstopanje iz organizacije . Nekoliko z nezaupanjem pa smo gledali na nemške mladin-ce, katerim se še močno pozna militaristična vzgoja in tipi-čna nemška nadutost. Obču-tek imam, da Nemci prehitro pozabljajo, kakšno gorje so povzročili v svetu, zato smo jim tudi pokazali slike o grozo-dejstvih iz Slovenskega zbor-nika in zloglasne Objave o streljanju talcev. Ob takih prilikah so malo prenehan go-voriti o zapadni kulturt rfi za-ostalem Balkanu. Taborjenje pa je doseglo svoj namen. Zbližali smo se mladi ljudje iz raznih delov sveta, pogovorili smo se o naših pro-blemih in tako dali svoj delei k mednarodnerftu prijateljstvu. Sinki Mednarodni gledališki teden v Erlangenu Na priHodnjem gost ovanju bo morala sk upina AIU imeti slo- venski repertoar imajo nemški odri in nemška iniciativa glavno besedo, kar jih je privedlo za korak bliže k vstopu v UNESCO), obenem pa se je posrečilo dvigniti kva-liteto celotnega festivala na seriozno raven če že ne dobrih stvaritev, pa vsaj resnih priza-devanj. Ce je bil lanski festival še izraz tipanja, posnemanja fran-coskega gledališča in tujih kultur, je bil letošnji izraz neke sicer še skromne, vendar dovolj stabilne osnove, ki so si jo v tem letu pridobili bodoči nemški gledališki strokovnjaki. To dejstvo se je očitovalo v predstavah, še močneje pa v ostrem kritičnem kriteriju, ki so se ga leto^ udeleženci festi-vala držali na vsakodnevnih kritičnih diskusijah. Morda najtočneje izrazim vsebino letošnje prireditve, ako rečem, da so v primeru s prejšnjim letom posebno nem- ški študentski odri začutili (ne rečem, da so se ga zavedeli!) problem svojega gledališča in da so se zato ustalili na dolo-čenem kriteriju. Kaj in kak-šen je ta kriterij, je spričo re-pertoarja in spričo vrste raz-ličnih stališč, ki so izhajala iz njega, težko reči in še teže de-finirati. Vendar je res, da so letošnji udeleženci jasneje ve-deli, kaj od gledališča hočejo, in čeprav so bile to predvsem zahteve, ki so se tikale speci-fično gledaliških problemov, vprašanj stila in izvedbe, so kljub nezadostnim definicijam in tipajočim oznakam izražale določeno enotno opredeljenost. (To je bilo najjasneje razvidno ob prestavi Ca Foscari itali-janskega univerzitetnega gle-dališča iz Benetk, ki jo je pub-lika kljub melodiozni in dobro organizirani izvedbi enodušno odklonila). Te opredeljenosti najlaže opišem z zahtevami: v gledališču je važen značaj, at-mosfera, doživljanje vloge, in-tenziteta igralca itd., medtem ko je ostalo pojmovanje gleda-lišča in njegovega namena, to-rej osnovni sintetični aspekt gledališkega tvorca, še vedno izgubljeno v nejasnih, največ moralističnih oznakah. Vseka-kor je francoski osnovni aspekt na gledališče za razliko od prejšnjega leta ve6ina udele-žencev, posebno Nemcev, od-klonila. Kar se tiče inozemskih gle-daliških skupin, ki so nasto-pale na festivalu, ni pravza-prav nobena pokazala soraz-merno povprečju festivala take vrhunske storitve kakor prejš-nje leto. Dobre so bile italijan-ska, obe angleški in belgijska predstava, vendar v njih kljub nekaterim izvrstno zamišlje-nim režijskim prijemom ali briljantno zaigranim vlogam (vloga Petruccia v Shakespe- arovi Ukročeni trmoglavki, ki jo je dajala skupina študentov iz Bristola) one skladne in učinkovite izdelanosti ni poka-zala nobena. Znano je že, da je naša sku-pina v Erlangenu doživela ve-lik uspeh. Objektivno gledano je bila Strindbergova Gospo-dična Julija spričo skrajne na-petosti igralcev mnogo boljša kot v Ljubljani in je bila v re-snici dobra predstava. Toda to še ne pojasni uspeha, ki ga je imela pri mednarodni publiki. Ce je bila naša lanska skupina sprejeta skeptično v kultur-nem in političnem smislu in je uspela do take mere, je imela pred koncem predstave mnogo težji, po koncu pa mnogo lažji položaj. Kakor hitro je naša lanska predstava prodrla, so kritična merila padla in že samo dejstvo, da je bila sku-pina iz Ljubljane sposobna ta-kega nivoja, je povečalo uspeh. Letos so udeleženci od naše skupine že vnaprej pričakovali visoke kvalitete in, ker je bilo med njimi mnogo naivnih lju-di, so ustvarili atmosfero, v kateri je festival pričakoval vrhunske stvaritve. Nesrečo imamo, da je repertoar naše skupine kot skupine mladih Jugoslovanov za festival docela neprimeren. Publika pričakuje, da bomo nastopili vsaj z na-šim starejšim, če že ne moder-nim avtorjem, in v primeru, da pojdejo študentje AIU tudi prihodnje leto v Erlangen in ne nastopijo s Cankarjem, smo lahko prepričani, da bomo za-pravili pblovico ugleda, ki sta ga priborili obe skupini do sedaj. Če prištejem še tretji neugodni moment, ki bi mogel škodovali naši predstavi, Sjo-bergov film, ki so ga v Erlan-genu prav tedaj vrteli, tedaj je jasno, da pogoji niso bili lahki. Psihoza, ki je vladala pred predstavo, je zahtevala mak-simum, in po aplavzu, ki so ga naši doživeli, je bilo videti, da je bila publika prepričana, da je pričakovano dobila. V celoti so si erlangenski festivali ustvarili močno, mor-da najmočnejšo tradicijo tega žanra v Evropi. Dejstvo je, da tvorno vplivajo na delo štu-dentskih odrov evropskih uni-verz, kajti postali so resno kritično merilo za njihovo pri-zadevanje. Za nas kakor za nekatere druge, relativno do-rasle skupine, seveda ta funk-cija ne prihaja v poštev, zato pa je tem močnejši politično in kulturno propagandni mo«i ment 2. j J i Btev 13 TRIBUNA Stram 3 DLEDALlSČI Ko bi padli oživeli... V Mestnem gledališftu je bila krstna predstava prvenca »Ko bi padli oživeli« do sedaj še malo poznanega dramatika Vasje Ocvirka. Avtor je bil znan samo radijskim poslušal-cem po nekaterih svojih sluš-nih igrah, med katerimi je eno priredil tudi za oder in si jo imamo sedaj priliko ogledati. Ta pcvotna oblika igre je vse-skozi vidna in v bistvu prav. zaprav onemogoča delu, da bl lahko nosilo ime drama v obi-čajnem pomenu. Kajtj za dra-mo je vsekakor najbolj zna. čilna dramatičnost, neko nape. to dogajanje, ki zapleta nasto. pajoče med seboj v nepredvid. ljive dogodke. Zato je razum. ljivo, da nl vsaka ideja pri. kladna za dramatsko obdelavo. In to moramo reči tudi za igro »Ko bi padli oživeL«. Radijska blušna igra ni zahtevala od avtorja posebne dramatske ide. je in avtor je imel možnosti, da ustvaci nekako zmes repor. tažnih momentov, ki v radijski igri učinkujejo zelo efektno, za dramo pa se nam zde cene. ni, epičnega pripovedovanja, ki je zgolj na videz dramatsko ilustrirano, in nekaterih dra. matskih konfliktov, ki pa so le nakazani in ne izpeljani. V slušni igri je ta zmes vzbujala pravo iluzijo in je dosegala 8voj namen: opomniti žive pa. slušalce na dogajanja ln vred. note, ki smo jih preživeli ln ustvarili in kl jih zdaj vse pre. radi pozabljamo. To je bil ne-dvomno glavni ln skoraj edinl namen dela: ne pozabljati na žrtve življenj, časa, kjer je člo. vek izpostavljal svoje življenje na rob sploh mogočega m ustvarjal ne le iluzijo, ampak boljšo prihodnost. Ta namen je nedvomno bil globoko človeški in še sedaj na odru globoko gane gledalca, ki gleda in posluša z odprtim sr. cem. Vendar je vprašanje, če je bil ta namen dovolj motan, da je avtor skušal napraviti iz njega umetnino. Po efektu so-deč skoraj ne. Kajti dramska umetnost ne more biti le po. sledica te človeške presunjeno-stj in topline, — kar bi lahko zadostovalo praktično za neke lkrične izpovedi, — ampak je lahko posledica tudl globokega poznanja človeških značajev in pa konkretnih dogajanj, ki tvorijo idejno obeležje različ-nim življenjskim potem posa. tneznih nastopajočih oseb. Te-ga pa je — se zdi — avtorju obravnavanega dela skoraj ne. dostajalo; vsaj v igri je vsega premalo . lgra ima dve dejanjl ln med. igro. Medigra skoraj nima zve» ze z ostalim dogajanjem in sa. mo ilustrira življenje partiza. nov in njihovo notranjo člove-ško lepoto z namenom, da bi bilo z življenjem partizanov in njihovo lepo in človeško notra. njo podobo podano plastično nasprotje nesp»;oščeni, težkl in krivde polni atmosferi suho. krajinske hiše kmeta Trlepa. Namen je bil lep in načelno pravilen, vendar pisateljevo poznavanje življenja v njem nekako ni prišlo do pravega izraza, ker je bila medigra na. pisana mnogo preveft splošno, da bi lahko uraetniško učinko. vala. Značaji partizanov so bili tako običajni in poznani, pogovorl so se vrteli okrog ne. bistvenih stvari, tako da je ostal namen zaradi pomanklji-ve notranje intenzivnosti neiz-ražen oziroma izražen nezado. voljivo. Prvo In drugo dejanje se odigravata na Trlepovi kmetJji, ki je dala med vojng enega sina k legistom, drugega k par. tizanom. Sam oče, stari Trlep, je bil pod vplivom duhovšči-ne ln vaške zaostalosti tu'di na strani bele garde. Po vojni pa so se stvari spremenile, njiho- veliko vefi, kot pove v začetku, vo prepričanje se je precej omajalo in tako niso pri hiši vedeli, kdo izmed padlih sinov ne najde pokoja na onem sve. tu. Tako so si namveč razlagali dejstvo, da je vsak večer okrog hiše strašilo. Tedaj pa pride v hišo Neznanec, ki išče parti-zanske grobove v okolici. In ta Neznanec, ki se zdi, da ve pripravi kmeta Trlepa, da prizna stvari, ki težijo njegovo dušo, da trpi pod svojo krivdo. Prizna, da je dal pobiti parti. zansko patruljo, ki je pri njem iskala zatočišča v hajki. Vsl tl dogodki so napisanl v nekem vzvišenem, nerealistič-nem in skoraj simboličnem to> nu: strahovi v realistično miš. ljeni dramj skoraj ne bi mogH nastopati, tako pa le simbolič. no ponazarjajo občutek krivde, ki teži starega Trlepa. Tudl podoba Neznanca je simbolična. Nihče ne ve, od kod je, kaj je. Vse ve in z nezmotljivo go-tovostjo se bliža svojemu ciiju. Tudi avtorjeva navedba, da so po desetih letih ostali v hiši partizanskt čevlji, partizansko blago, ki ga je nosil Trlep na sebi, in vžigalnik padlega mi_ traljezca Djura, je lahko upo. rabljiva le v delu, ki se ne ozira na realistično, podrobno verjetnost, ampak se ozica le na notranje efekte. Toda žal tl efekti niso bili tako močni, da bi dopuščali to avtorjevo svo-bodnost; nasprotno, popis kriv_ de, kesa, trpljenja, figura žup. nika, Neznanca samega, popis vseh teh oseb je bil vse pre-več splošeTi, kar kaže, da avtor-jeva lepa človeška ideja še ni mogJa postati umetniška. V igri ne izvemo nič presenetlji-vega o človeški duševnosti, v nobeni osebi — razen morda v hčerki Julki — nič individu. alnega, enkratnega. Spor gre le med splošnimi zastopniki družbeno političnih smeci, ta. Pred kratkim je naše dramsko gledališče uprizorilo dramo »21a htni meščan«, ki je med občiru stvom izzvala zelo različne kora entarje ko da Neznanec, kl ima vlogo obtoževalca in zastopnika člo-veške avtorjeve ideje in avtor. jevega nastrojenja, ne more te ideje tudi izpovedati tako pre_ tresljivo, kot bi zaslužila, am. pak jo — za delo zelo neugod. no - - izpeljuje v površne vode. Nesorazmerje med nagibom, ki je človeški, in ki daje slu. titi, da bi Ocvirk mogel pisati dobre dele in pa med drugimi pogoji, ki pogajajo umetnino: poznanjem življenja v vsej nje. govi individualizirani tipično. sti, notranjo zavestjo življenj-skih konfliktov, ki so izrazito močni in ki jih avtor mora prenašati Iz svoje duševnosti v drarao, in ne nazadnje obrt-nim znanjem, ki ga Ocvirku še zelo nedostaja — to nesoraz. mreje je glavni vzrok, da delo ni uspelo, obenem pa tudi vzrok, da avtorja občinstvo ne odklanja, ampak da je nad nje. govo človeško noto prijetno presenečeno in od njega še marsikaj pričakuje. Posbno za_ to, ker smo zadnje čase priča nekaterim literarnim podvigom, ki se oblikujejo z vsem prej kot s človeško vsebino; spom. nimo se samo onih nesrečnih in temačnih koles in njihovih še nesrečnejših morilskih kole. sacjev. Ocvirkova igra ni našla za-dovoljive odrske upodobitve. Režija Staneta Severja, ki si-cer slovi kot odličen igralec, ki ga pa kot režiserja še nismo poznali, je vsekakor zelo eno-stavna in nima prav nič smi-sla in takta za to delo, ki ga poustvarja. V nasprotju z igro, ki je delno simbolična, delno pa sploh sestavljena in rojena iz raznih nedramatskih, slušnih, epičnih, reportažnih in dcugih komponent je režiral dosledno realistično, s čimer je izkazal vsekakor popolno — beseda ni prehuda — pomanjkanje razu-mevanja za Ocvirkovo igro. Kajti tako je prav režiser omo-gočil, da so pomanjkljivosti de-la udarile podvojeno na dan in da — po drugi plati — ugodne lasnosti dela niso bile dovolj vidne .Tako mc-amo reči, da se ta Severjev izlet v režijo ni posrečil. Izmed nastopajočih je bila najboljša Ivica Zupančič, ki kaže presenetljivo močno igro, vendar tudi močn6 nerealistič-ne poteze in zato večkrat izra-ža mnogo več in mnogo moč-neje kot pa značaj v delu iz česar sledijo običajno razkla-ne ni neenotne vloge. To je škoda, kajti tudi sposobnost omejevanja spada k umetnosti. Tudi France Presetnik je za-dovoljil s svojo rutinirano igro. To pa ne bi veljalo za Arčona, ki skoraj težko zasluži naziv igralec. Tudi o ostalih ne bi mogli ceči kdo ve kaj pohvalnega. AG Kuiturna dejavnost našega kluaa v ŽireSi Te dni je uredmištvo Tribur.« prejelo droban ciklostirain zve-zek, prvo številko gledaliSkega lista, ki ga je pričel izdajati študentski klub v Sirek v sode-lovanju s SKUD »Otan 2uipa.ii-či<5«. Mst je izšel ob premieri komediie Draga Ruth amerjkan-skega pisca Normana Kra3ne in kljub svojemu skrommemu ob-segu kaie, da se je kimb študen-tov v 2ireh, posebno pa njegov urednik Rado Jan z vsem ra-zumevanjeim, z vso resnostjo i« z vso Ijufoeznijo lotil svojjga dela. »Iz doživetega spozna>nja, da je vsakdo od nas moralno obve-zen in pripravljen žrtvovati svo-je znanje tistim, ki ustvarjajo gmotni temelj naših sedanjih in bodočih kulturnih prlizadevanj, je stopil naš klub dokaj enotino v boj za gospodarsko-poditične ter kulturne preobrazbe rodnega kraja.« Iz teh misli, ki smo jdh vze' iz uvodne besede, je videti celotni program naših tovarišev v 2ireh. In, ali r.!, ali vsaj bi bjl moral b.ti to program vsa-kega od naših klubov. 2iva, ustvarjalna povezanost s svojini krajem im s svojimi ljudmi nam edina more ustvariti raziomeva-nje in edino & takim delom iz-* svoje dolžmo-sti. •••••••••••••••••••••••¦•••••••••••"•* Osnujte tudi po fakultetah pevske zbore LEWIS: BABBITT U etia iz Priiri Mili idioni (1 pilln ioliga ft>la in lim a ip nhtv Trgovsko podjetje pri OZZ I! H Okrajno gradbeno podjetje Steklena galanterija ; : ? • f ! f H S e ž a n a S e ž a n a in lahko-at elska. Ceilotno juigoslovainsko moštvo je štelo 52 ljudi. Glede na to, da }e bila to prva ude-ležba Ju'gos']a-vije, je ekipo spremljalo dosti bojazni pred močnejštoi naisprotniki, a tudi mnogo skritih upov na uspeh. Koponi rezuiltati tekmovaoija so pokazali, da ti uipi niso bili ne. ©snovami, ker so naši v Dort-muinidiu dosegli doslej največji uspeh, kii so ga kdajikolj dosegle študentrike ekipe JugosHvije. E'kupiček je bil več kcnt zadovo-Ijiv: 4 zlate medalje, od tega 2 v ekiipnih športih — nog-ometu in waterpo!u, 2 pa v lahiki atle. tik\ zatem še 4 srelbrne in 2 bronasti. Takšen uspeh je imel ve-lik odmev med štiudeintskiimi šnortnimi orgrinizacijaimi drugih dežel ter je pomenil popolno uveljavljenje študer.kord. Nov reikord je do«egla še Smi. Ija Katluševič v metanju kopja z rezuLtatom 42,46 m, kar ji je prineslo drugo mesto in srebnnio medialjo. VeLik uspeh ^e dosegei tudli MMovain Jovančič, ki si je priboril dve srebrni medalji v tetou na 100 im 200 m. Srebrno medailjo. v metanju diska je !!l. ŠPdRTNI polfinaiLmih tekmovanj pa do fi- osvojil Darko Krnjajič, a bro- nasti Veliša M>ugoša v teiku na 1500 m in Velimir Ilič v teku na 5.000 m. Vei'i!tei uspeh Jugoslovanov na šporfcnem področju je odjeknil tudi na gemerafoem zasedanju FISU, ki je bilo po zaiključku Sportoega tedina v Dortmundu 17. in 18. avgoista. Na tem za_ nala so se na stezah odvijale ogorčene borbe. Naši so tudi tu dosegili veldk uspeh. S;kupiičeflc sta bili dve zilati, štiri srebrne m 2 toronasti medalji, a poleg sediam»ju je postala Jugoslavija na pr. I. nogometna liga, košarkar- Problem študentskih vstopnic pri suotr-nih prirLditvLli M bilo potrebiio urediti Astronomske cene niso za naše žepe Zdi se, N ROTE ERDE O Sportnem tednu marlborskih vlsokošolcev, ki je imel zveneč naslov Mariboriada, smo prejeli naslednje skopo poročfilo: »Da bi mariborski študenti do- Igrišča v Dortmumdu sodijo m ed najlepša v Evropi AŠK ali ODRED tekma m&d vrstama MAK in sred- nježolci. Vse tekmovanje je bilo v rokah nekaj tovarišev, kar meče slabo luč na celotni klub. Kljub po- segli ilm boljšo afirmacijo v jav- ™njk!jivost.im « težavam je nosti, so priMi tudi s športno de- Prvi ^ortm teden uspel, sa, javnostjo. Priredili so športni te-den, ki je imel namen, povezati visožolsko mladino iz vseh krajev Slovenije ter skupno z delavsko in srednje^olsko mladino krepiti žportni duh. Pomen AŠK ni samo v njegovlh žportnih uspehih; kdor gleda samo na to, je prezrl najvažnejše. S svojim obstojem je AŠK prvič dokazal, da so šrudenti zmožni imeti svojo športno organizacijo, demantiral je mnoge neuspele po-izkuse in razveljavil mnenja, da Neštete probleme so morali re- odbor? Kje je tistih 400.000 din, Tekmoyanje so vodili odborni-ki MAK in posamezni člani kluba. Rad bi poudaril, da so se pri od katerih bi vsaj del lahko pri- organizaciji zelo slabo odrezali svoje padel! AŠK?! Ali bi imeli večjo člani ZKJ, ki z izjerno dveh v _..... i od- korist, če bi s 180.000 din naku- klubu sploh ne sodelujejo. bora^dobilTie^okoii 20.000 "din in pili opremo in omogočili novim vendar gre njihov proračun letos desetinam mladine športno udejst- • v Ie utrdil ugled visokošolcev ter po- vezal študente s srednješolci. Od-ziv delavske mladine na tej prire-ditvi je bil majhen. Športni teden bomo priredili tudi prihodnjo leto, vendar upamo, da bomo zanj do-segli več razumevanja pri prisroj-nih forumih in pri članstvu samem. P. M. zstronomske: košarka 50 d.in, no-gamet 100 din — take vsote zmore le redko kdo. In vendar je morda največ zanimanja za šport prav med študenti, ki nemalokrat pu-ste večerjo aii kosilo in si s tem denarjem kupijo vstopnico za to ali ono tekmo. Saj študent, ki ga šport ne zanima, res ni študent. Ne upam si trditi, da je sploh kakšno športno društvo zadovo-iiivo rešilo to vprašanje, ki je za nas Iru-dente prav zares pereče. Morda ie še najbolj ugodil študen-tcm Odred, ki je razdelil ceno vstopnic na 40, 80 in 100 din — po kviliteti prostorov. Seveda za 40 din gledaš v sonce. Prav bi bilo, če bi uvedli študentske kar-re z vsaj 25% popustom na ceno 80 din, od koder b: lahko doscoj-no opazovaii dogodke na zelenem polju. Te ugodnosti naj bi bili de-ležni samo Člani ZŠJ. Morda bi uspelo tudi to, da bi uvedli pro-kart na Univerzi ali pred Univerzo po teh cenah. Obisk Itu- 5ti tudi pri nasf dentov bi se na ta način gocovo precej povečal. Največje graje so vredni praT naši študentski klubi, če jih glede na cene lahko sploh imenujem študentske. Pri kosarkarskih tek-mah AŠK nikdar ne prodajajo šru-dentskih vstapnic, čeprav je to klub štuidentov. Brez dvoma bi bilo koristneje, če bi povišali ceno cstalLm vstopnicam in bi proda-jali tudi znižane študentske. Go-tovo bi se obisk na tekmah mo6-no povečal. Vemo, so si biii vsi edini v veda razpravljanja o zgodovmi, enem; navdušeni so bili nad pr;. religiii in pohticm ekonomiji^ker jaznostjo in gostoljubnostjo naših ljudi. Eden od njih mi je te dni pisal pismo, v katerem pravi: »Bile so stvari, s katerimi nismo celoti zadovoljni, toda sem Zvezde m še k boljšernu uspehu, kot smo ga Če pomislimo na izredne fi- pričakovali. nančne možnosti BSK, Proleterja Dostavek. našemu klubu itd., moramo športno stran uspe- AŠK res lahko čestitamo, ker je Letošnje državno prvenstvo bi ha ljubljanskih študentov še mno- na državnem prvenstvu osvojil se moralo odigrati v obliki lige 12 go bolj ceniti. Nagrade in kupo- drugo mesto. klubov. Sodelovanje na šampio-natu v Moskvi je to onemogočilo. V zadnjem trenutku je bilo impro-vizirano tekmovanje v četrtfinal-nih, polfinalnih in finalnih sku-pinah. Prvi nasprotniki AŠK so bili: Železničar, Branik in Slavija. Premagali so vse. V teh tekmah je AŠK dosegel povprečno 70 ko-lev, prejel pa samo okrog 40. so se tu pokazale največje dife-rence mišljenj. Mnogi Angleži so bili zgodovinarji, a le ozko specializirani na področje angle- Kot prvaki so z Železničarjem pri^li v družbo dveh naj- Japonski nogonie-taši v Beogradu ške zgodovine in večina prepojeni prav gOtovo ne moremo priStevati gostoljubnosti ljudi. Nikoli jih ne pozabil in šele sedaj razu-, kaj je mislila vaša profeso-rica, ko je rekla, da je najboljša propaganda prijateljstvo.« V celoti moramo reči, da smo na tem letovanju mnogo pridobili z idealističnim načinom gledanja. Razrednih bojev in ekonomskih razmer kot gibala zgodovine sko-raj nc poznajo. Pravzaprav smo pri njih najbolj pogre^ali pozna-vanja filozofske smeri, idej, teorij o državi itd., saj se filozofija v srednji Soli sploh ne predava sa-mostojno, uka. V Beogradu je gostovala ekipa japonskih študentov nogometažev. 2e na mednarodnih žtudentskih igrah v Dortmundu so naši in ja-ponski žtudentje sklenili prijatelj-ske vezi in se sporazumeli za go-stovanje njihove ekipe v Beogra-du. Japonci so držali besedo in odigrali v Beogradu tekmo z naso študentsko reprezentanco, ki se je končala z zmago naših s 3 : 1. Japonci igrajo lep nogomet, y l • mi in Angleži, toda ^ organizacija zelo ugaja njihova borbenost in temvec v okviru vero- ;zjeta je bila v toliko zgrešena, požrtvovalnost. Čeprav na Japon- Preden 90 prišli k nam, so imeli zelo zinedene pojme 0 na^i drža-vi in na^em življenju, čeprav so zelo mnogo slisali o nas. Tako mi je neko dekle izjavilo, da si ni predstavljala, da bo tu srečala evropsko oble^ene ljudi in evrop-ske običaje. O na?em sporu s if ker so videli le naravne lepote skem nogomet ni popularna igra, g pp g je njihova kvaliteta vseeno zado-voljiva. Sami pravijo, da je v nji- Bchjnj se je tudx Angiezem zeio aapadel Bohinja in okolice, deloma Dal-macijo, niso pa videli ljudstva, no- vih mest, tovarn, kar bi jih naj- hovi domovini šport h. 1 basse-bolj prepričalo o povojnem na- ball in ga nogomet še z daleč ne predku nove Jugoslavije. dosega. Nogometmih Lgrižč je prav Končno bi h rad izrazil za- malo in le ta so iz peska. Tudi hvalo v imenu celotne slovenske gledalcev ni več kot 1000 na eni . - . . . skupine Centralnemu odboru Zve- rekmi.Na Japonskem h nimajo Kominformom so mnogi mislili, ze sindikatov prosvetnih delavcev državnega nogometnega prvenstva, da je bil to oborožen upor proti Slovenije, da so nam nudili ^tako kar dovolj zgovorno priča o prijetno, zanimivo in poučno leto-vanje z angležko mladino. Kregar Mitja ruskemu vplivu. Zelo so odobra-vali industrializacijo, socialno po-litiko, niso se pa strinjali z brez- j g p težkih pogojih, v katerih so pio-nirji nogometa na daljnem vzho-du. ASK-ovci so mojstri pod košem! Btev 13 TRIBUNA PROBLEM Sestavil M. Germek b c d e t g h Mat ˇ 3 potezah Beli: Kh2, Ld5, Lf6, h3. d2. črni: Kf4 f5, d4. ReSitev: 1. d5! Al — Dd5: 2. Ta8 + Da8: 5. Tg8 mat. B t — Ld3: 2. Tg8 + Lg8: 5. TaS mat. IZ SOVJETSKE CONE NEMCIJE Dre&dein. Predsednik društva nemško-sovjetskega prijateljstva je ostro napade] vodstvo Tehnič-ne visoke šole, ki vedno brez diskusije odklanja vse predlaga-ne sovjetske študijske metode, zelo podcenjuje sovjetske znan-stvenike in dopušča, da se po-rajajo vedno novi prevodi francoskih in angleških avtor-jev. Finska Štipendije Po sklepu parlamenta so do. bilj pravico do štipendije tudi oni študentje, ki so diplomirall na eni fakulteti, a želijo nada-ljevati študij na drugi ter se posvetiti znanstvenemu delu. CENZURA KINOPREDSTAV V SPANIJI Madrid, Spansld falangističaiii uiniverzitetni sindikat je sklenil, da centralizira vodstvo vseh štu-deratskih k>inem>atografoiv, da bo laže vodil kontrolo in cenzuro nad predstavami. POCITNISKI nJOBfl V AFRIKI Kj/petown. Počitniiko delojuž* noafriških študentov je kitolov, reševaliia plavanje in kop-amje diamantov. Pri neki družbi za-služ: Lahko študent s trdim de» lom v treh mesecih toliko, da se vzdržuje skozj vse študijsko leto. Dopisuite v naš list (podjetje rot$vaja s svilene žakardske izdelke, kravate, šale, na* glavne rute v modernib vzorcih in raznib kva-litetah. BOMBAZNE 2AKARDSKE IZDELKE: frotir brisače vseh vrst in velikosti, frotir ko-pahie rjuhe otroške in za odrasle, namizne prte in garniture (indanthren) v lepih vzorcih, vafel brisače in druge bombažne izdelke. Dobra kvaliteta! Solidne cene! Potrošniki, zahtevajte naše izdelke pri trgovskl mreži, vsestransko boste zadovoljni. Se ptipo^oea teoietbtiv podietia SvUanit TITAN Tovarna kovinskih izdelkov in livarna KAMNIK IZDELUJEMO raznl Hoffman material Iz tem- p e r -1 i t i n e, kot n. pr.: kape za izolatorje, obešalne ponvice, obešalna stre- mena, obešalne in razbremenilne sponke; evvart verige za potrebe usnjarske, papirne, tekstilne in ostale industrije; ključavnice vseh vrst dimenzij za pobištvo in stavbne ključavnice ter obešanke; šarnirje vseh dimenzij za pohištvo In ostalo okovje; fitinge — spojne dele iz temper-litine za vodovode, centralno gretje itd.; kuhinjske potrebščine, mesorezne stroje, mline za kavo, kuhinjske tehtnice, balančne tehtnice, drobilke, medeninaste in litoželezne uteži, avto-matske tehtnice. TRGOVSKO POOJETJE KOCNA KAMNIK na debelo v glavnem skladišču-na tfrobno v svojih posSovatnicah ŠPECCRIIC fVIETKA —Mesto SPELCA — Graben ALENKA —Šutna IVEOJCA — Šufna MEŠANO BLAGO — Duplica INDUSTRIJSMO » E A O O SUKNO — manufaktura KONFEKCIJA — Mesto TEKSTILKA — Šutna USNJE-08UTEV — Šutna VERIGA — železnina TIP-TOP — galanterija ElEKTRO-MATERiAL - Mesto KOMISIJA — Mesto NAJNUJE CENE IN SOLIDNA PO§TREEBA ZALOGA TOBAKA Obvestilo mlajšlh jamarjev Mlaj?i člani DruStva za raziska,-vanje jam in krasa v Ljubljani sporočamo, da nismo v nikaki po-vezavi s člankom tov. M. M. v »Tribuni« z dne 18. III. 1953 o razmerah na občnem zboru Iste-ga drultva in smo obenem dolžni vsak tak Ikodljiv primer ncod-govornega pisarjenja ostro gra-jati. Po enoletn! nedelavnosti smo se vrnili k delu, t. j. k dovršitvi raz- iskavanj kraskib jam na ozemlju notranjskega krasa med Vrhniko in Planino, kier bodo v prihodno-sti zgrajeni objekti hidrocentrale na Vrhniki z akumulacijskim je-zerom na Planinskem polju. Mlajši jamarji. Avto stop pri nas Kolege popotnike, ki so iz. rabili letošnje počitnice za po-tovanja po naši domovini, bi rad vpraLal, kakšne izkušnje imajo z avtostopom. Jaz namreč zelo slabe. Pa me zanima, če tem le jaz ro. jen pod tako nesrečno zvezdo, da me nihče ne »vzame gorot, ali je to vsesplošen pojav? — Namreč tudi tujd — študentje so se pritoževali, da morajo zeio veliko pešačiti ln da ji^ niti inozemci ne »jemljejo gorct. Zgodilo se mi je, da sem v nevihti, daleč od zavetja in hiš, do kože moker pešačil in ustavlja] avtomobile, pa za. man. Ko sem že obupal in nL sem več mahal, se je le usta. vil težak kamion (nek Nemec ga je vozil), ln me potegnil do strehe. Zgodilo se mi j« tudi, da sem na naSih lepih cestah prerezal plašče na kolesu ter potem 44 kilometrov pešačll do Ljublja-ne in to pri tridesetih (3) praz. nih kamionih! Ti kamioni so na znak, ko sem jim pokazal kolo, še povečall btzino! Tova. riStvo? Socialnl čut? Ali demo. kratičca uredfea? Kaj? Cvck. Naročite se na Besedo" TRGOVSKO PODJETJE >ZITO< LJUBUANA, Parmova ulica štev. 33 H upuje in piodaja vse vrste žitaric in mlevskih izdelkov, stročnic in grahorice. Prevzema v shranjevanje vajonske količine tovrstnega blaga v siiose in skladišča »Uprava žitnih silosov LRS" za nizko najemnino. TELEFONI: podjetje ŽITO 23-141 20-079 direktor 20-877 Uprava žitnih silosov 23-141 ^••••••••••••••••••m*"*******************"**'****"*******"*****'*"*"**********"** •••*••"••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• K A M N I K Tovarna upognjenega pohištva Setifa&o i$deCujemo: Upognjeno pohištvo Pisarniško pohištvo Vrtno pohištvo Šolsko pohištvo Furnirske sedeže ttatočiCu optemCjamo: Kino dvorane Inštitute Kulturne domove Šole Pisarne Hotele Restavracije Kavarne thedniltvo in upucva »TRIBUNE" $ctita vscm tovarthem ¦¦¦ foucom mnogo u&pefta v njifiovem Uudijut ^Covatna gLas>(tiL - Iflengel - SCoveniia vam nudi harmonike UMETNIH BRUSOV MARIBOR Tržaika cesfa 60, telefon 20-58 Brzojavni nas!.: SWATY MARIBOR POSLOVALNICA : Beograd. Prizrenska br. 1, Telefon 24-511 PROIZVAJAMO E BRUSE z zasčiinim znakom klavirske, kromatične, diatonične in ustne vseh vrst in velikosti violine: %, \ \ % z loki kitare: havajke, gipsonke in navadne tamburaške zbore, jazz-garniture in posamezne bobne vseh vrst in velikosti in razne piščalke ta intaio ii&t in ptijeten ton tct ttajnost Prepričajte se o kvaliteti! f eksiilna iowarna BRZOJAV: INTEKS KRANJ » TELEFON: 251, 257 Izdelujemo vse vrste tkanin za moško perilo, ženske obleke, pidžame, robce, odeje, prte in slično. — Bogata izbira prvovrstnih flanel (tenis, keper, ski in duble flanele), ki so znane po svoji solidni kvaliteti, kakor tudi flanelet zaženskeobleke.Zahtevajtenajnovejšo zimsko kolekcijo, ki Vam nudi naj-različnejše za Vaše potrebe in okus! Toutes sortes de tissus pour linge d'hom-me, vetements de femme, pyjams,mou-choirs, couverures, linge de table etc. Choix de flanelles de premiere qua-lite (tennis, croise, ski et double) con-nues par leur qualite extraordinaire, ainsi que les flanelettes pour robes de femme. Demandez la collection d'hiver 1953/54, qui vous offre un grand choix et qui peut satisifaire tous les gouts. TELEGRAMME INTEKS KRANJ • TEL: 251, 257 Usine de fextfiles