Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice TRŽIČ O o b "be veliko plodnih let, tovariš Tito!" S temi besedami je naš sprtnik Miro Cerar na sam Titov rojstni dan približno ob 21,15 na Stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu izročil štafetno palico tovarišu Titu in ponovil tolikokrat izrečeno željo vseh, ki so mu želei čestitati za njegov 73. rojstni dan. ireko 50.DOC meščanov Beograda je napolnilo stadion do zadnjega kotička, da pozdravijo prvega občana naše domovine. To je bil najbolj množičen pozdrav v množici pozdravov, ki jih je Tito dobil v zadnjil dneh od pionirjev, mladincev, predstavnikov delovnih kolektivov, družbeno političnih organizacij in najvišjih državnih in partijskih voditeljev. Štafeta mladosti, dvajseta, jubilejna, je skoraj mesec dni po TT-c-ph krajih naše domovine pobirala te pozdrave. Slavnost na Stadionu JLA .je bila združena z več kot eno uro trajajočim nastopom, ki ga je zaključil veličasten ognjemet. Slavnosti ob proslavi Dneva mladosti so bile tudi po ostalih kra jih; v Tivoliju v Ljubljani je bil velik športni nastop, osrednja proslava pa je bilà v novi športni dvorani. V'Mariboru so v počastitev tega praznika odprli šolski stadion. Tudi v Tržiču smo slovesno praznovali DarT mladosti s parado vseh telesnovzgojnih društev skozi mesto. Osrednja svečanost pa je bila v Ročevnici, na katerem so imeli slavnostne govore predstavniki vseh družbeno političnih organizacij. Po tem pa je bil krajši program v izvedbi Delavsko-prosvetnega društva Svoboda, taborniki pa so zakurili velik taborni ogenj in postavili nekaj šotorov. Žal je to svečanost nekoliko skalilo slabo vreme. Predsedniku Titu pa, ki prav na Dan mladosti praznuje svoj rojstni dan, pa mu iz vsega srca želimo, da bi še dolgo vrsto let uspešno volil našo državo po poti v socializem, delimo mu, da bi še vrsto let k njemu prihajale štafete iz vseh krajev naše države in mu prinašale najtoplejše pozdrave. DRAGI TITO, KI Th VS.O PROSLAVLJA VSA MLADINA Tn SRČNO POZDRAVLJA ... +++ +++++ + + +++04-+++++ +++ KAKO SMO IZPOLNJEVALI PLANSKA OBVEZNOSTI V MESECU APRILU Po proizvodnem planu smo predvidevali, da bomo v mesecu aprilu izdelali naslednje količine naših proizvodov: - v predilnici 337.000 kg enojne bombažne preje pri povprečni Nm 26,75; - v sukalniči 47.500 kg bombažnih sukancev pri 0 Nm 8,33; - v tkalnici 1,254.800 m2 surovih bombažnih tkanin, - v oplemenitilnici 1,578.950 m2 bel jenih, barvanih, surovih apretiranih, surovih kalandriranih in ostalih tkanin ter - v konfekciji 95.967 m2 gotovih tkanin predelanih v 8.900 kosov različnega posteljnega perila in 271.700 brisač za izvoz v 'ZDA. Kaj pa smo od tega res uspeli napraviti? Obrat predilnice je z izdelanimi' 330.499 efektivnimi kilogrami ali 277.486 baznimi kg (pri 0 Nm 34) dosegel svoj proizvodni plan v ef. kg z 98,1 70 in plan pri Nm 34 s 10.1,97 c/° ter s ten dosegel v primerjavi z rezultati v prejšnjih treh mesecih letošnjega leta precejšen napredek. Se boljše rezultate pa bi kolektiv lahko dosegel, 5e ne bi bilo raznih težav, kot so pomanjkanje nadomestnih delov za stroje, pomanjkanje delovne sile za delo v tretji izmeni in podobno, kar vse smo omenjali še v prejšnjih obdobjih. Čeprav je kolektiv sprejel okrog 20 tovarišic z Jesenic, od katerih ne ^orsino puf ičakovati, da bi v prvem mesecu usposabljanja za delo v tekstilni stroki dosegle enake delovne uspehe, kot že za to delo kvalificirane sodelavke, j-e bilo še vedno, okrog 4,2 fo izpada proizvodnje zaradi pomanjkanja delovne sile. Ce bi preprečili samo te zastoje, bi obrat plan lahko presegel in s tem pokril tudi nekaj izgu,b, nastalih v prejšnjih mesecih. Kolektiv sukalnice je izdelal 48.O7O kg različnih bombažnih sukancev, kar'predstavlja preračunano na plansko 0 Nm 9,2 - 44.643 kg, S tem je izpolnil svoje planske obveznosti s 95 'N. Vzroki za to so predvsem v dotrajani strojni opremi, kateri trenutno zaradi "preobremenjenosti vzdrževalnih služb nismo uspeli posvetiti potrebne pozornosti, odsotnosti delavcev, razne menjave itd. Kolektiv obrata tkalnice je izdelal 1,280.132 m2 surovih tkanin. S tem je izpolnil svoje planske obveznosti s 102,02 g. Tudi ta kolektiv je moral pri izpolnjevanju svojih obveznosti premagati vrsto težav kot so: pomanjkanje previte preje za titan je, pomanjkanje rezervnih delov za stroje, predvsem v pripravi, številni izostanki, ki so žal čestokrat tudi neopravičeni, neodgovorno delo posameznikov in podobno. Da bo bolj jasno, naj pri tem povda- rimo, da je samo zaradi pomari j kan ja pripravljenih osnov čakalo v aprilu povprečno 25 strojev, kar ni malo- Takim pojavom seveda sledi vrsta negodovanj in očitkov, češ, da so posamezni neopravičeno zaradi raznih pomanjkanj prikrajšani na osebnih dohodkih in podobno. Vendar se moramo pri tem zavedati, da vodstvo obrata brez razumevanja celotnega kolektiva, predvsem pa samoupravnih organoy enote in njihovega sodelovanja pri reševanju takih problemov, ne bo uspelo-, da bi bilo slehernem1! članu kolektiva vse po volji. Z namenom,- da -se omeje zastoji, ki sc osl-dica grla oziroma pomanjkanja delovne sile v pripravi. je tudi kolektiv tkalnice zaposlil na teh delovnih mestih 23 tovarišic.z Jesenic, ki so se dokaj hitro vživele v novo okolje in pokazale tudi.'voljo do dela, saj so nekatere od njih po treh tednih preučevanja izpolnjevale svoje delovne obveznosti (doseganje norme)že nad 10 ; , kar je prav gotovo pohvalno-. Nasprotno pa imamo tudi primere, ki so graje vredni, kot na primer ta, da na ista delovna mesta prestavljene nekatere delavke iz tkalnice .po dveh mesecih priučevanja izpolnjujejo svoje delovne obveznosti (doseganje norme) komaj 10 °jo. Prav taki in podobni primeri, ki hromijo uspeh celotnega kolektiva, so povod za nezadovoljstva in tarnanja ter jih bomo moral reševati kolektivno s polno mero skupne odgovornosti, Kolektiv 'oplemenitilnice je v aprilu nadaljeval s enakim delovnim poletom, kot v marcu., Dodelal je 1,652-908 m2 domačih in tujih tkanin ter s tem ustvaril1' 3.0 291 enot. Tako je izpolnil svoje planske obveznosti v aprilu v kvadratnih metrih 107-21 v enotah pa s 104,6 °/o in v celoti nadoknadil tisto, kar-je zamudil v januarju in februarju letošnjega leta* .S..<5.213*-665 n2 dodelanih tkanin je za 1,42 > prekoračil'obveznost:, za obdobje januar -april« Za ustvarjeno mesečno proizvodnje je bilo porabljeno 2,0.912 delovnih ur (od tega 488,5 nadur, zaradi 'dvakratnega dnevnega kuha nja z enim kotlom), in je bilo porabljenih za 100 enot 69,64 ure, kar izkazuje indeks proizvodnosti napram letu 1964 -- 123,71. .unoti je bilo omogočeno doseganje takih rezultate r prav zaradi zadostne količine surovih tkanin za dodelavo, bodisi domačih ali tujih in sorazmerno dobra oskrba s paro, ki pogojuje uspehu obre ta. Tudi kolektiv konfekcije je uspešno izpolnil planske obveznosti, saj je z izdelanimi 16,289 kosi posteljnega perila in 266.491 brisačami za izvoz, za kar je porabil' liÒ.,191 m2 Ikanin, dosegel plan s 114,8 fo. Z nabavo dveh novih stre jev bo v perspektivi lahko obogatil svoj.proizvodni asortiment, ki je doslej zaradi neprilagojenosti potrebam tržišča zaviral prodajo konfekcijskih proizvodov na domačem .tržišču, ki je trenutno edine, problematična in že nekoliko zaskrbljujoča za podjetje. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da se s podvzetimi.ukrepi v spies nem proizvodni uspehi postopoma izboljšujejo, zlagti tam, kjer smo leto nekoliko slabše začeli. K temu je precej prispevalo • jetije novih tovarišic na delovna mesta, ki so predstavi rala lavijajo v cvodn ji . v j j ih ad ovnih T , ■—te se, kot vidimo, 'uspesno■uve. 5 i*. o V 9 mestih in jim želimo-še vec usp< nov, nKi pa izrabljamo to priložnost za to, da se zahvalimo vsem tistim izkušenim sodelavkam, ki so z uspešnim prenašanjem svojega znanja na nove sodelavke prispevale svoj delež k temu. • 0 0 0 0 0 0 0 • 0 • * • O • 0 0 0 • • 0 0 0 O 0 0 0 0 0 O 0 0 O 0 O 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O « 0 0 o 0 0 o Volitve i/ sam e organe Dne 14. maja smo v podjetju izvolili polovico novih elanov v Delavski svet podjetja in delavske svete ekonomskih enot.. Od skupnega števila 1511 volilnih upravičencev se ja volitev udeležilo 1339 ali 88,62 %. Upravičeno odsotnih je bilo 139, neupravičeno pa 33, ali 2,18 %. Od skupno 1339 oddanih glasovnic je bilo. 99 ali 6,55 % neveljavnih (prečrtane ali prazne glasovnice). Posamezne ekonomske enote so v .Delavski svet podjetja volile takole ? Volil.uprav. Udeležba Neopravičenih Nevelj, glasov. T : 7 • -L e JCipJJ 460 395 12 59 85,87% ..p O'-. I—1 CO CM 12,83% 11' o -Cieli 556 500 20 10 89,93% 3,6% 1,8% III, Oh 110 105 — 12 95,45% 10,91 IV, hm 74 66 ■ - 2 89,19% - / .2,7% V/ iih 139 117 - 6 84,17% 4,32% VI. ' 2h 172, 156 1 10 90,70 0,58 5,81% Od škupno 1339 oddanih glasovnic za Delavski svet podjetja so po samezniki delili sledeče število glasov: 1.101 glas 1.090 " 1.084 " 1. Jože Lavsegar 2. Riko Stritih 3. Danica Zavrl 4« ing. Vlado Halužan 1,082 5. Ivanka Logar 1.080 6. Rezka Košir 1.080 7. Matija Radon 1.0S0 8. Ana Smolej 1.076 9. Milan Koprivnik 1,069 IG. kdo Šlibar 1.064 11, Ivanka 3vab 1*059 12. Cilka Meglic' 1 « 056 13. Marjan Zupan 1.055 14. Mar. j an ' Jak lic 1.054 15. Mara Stegnar 1.053 16, Hinko P Olj svorše k 1.049 17, Djuro Regajs 1.028 glasov Ysi ti elani so 'bili izvoljeni za mandatno dobo dveh let. Prvo zasedanje novega Delavskega sveta podjetja je bilo v sredo 19* maja ter ga je do izvolitve novega predsednika vodil najstarejši elan delavskega sveta tovariš Djuro Regajs. Za novega predsednika BS je bil ponovno izvoljen tovariš Marjan Dolinar, za podpredsednika pa tovarišica Marja Vidmar* S tajnim glasovanjem je novi DS izvolil Upravni odbor v naslednji sestavi; od 21 nav- zcčih članov DS so dobili sledeče število gls ,sov: 1. Karel Bečan * predilnica 21 glasov 2, Prane Neme - elektrodslav. 19 glasov 3. Milan-Iribušon - sklad.blaga 19 glasov 4. Karel Kos - belilnica 18 glasov 5. Jožefa Pogačar - tkalnica 16 glasov 6, Matija Radon - mehan.del. 16 glasov 7. Lojzka Slabe - konfekcija ■16 glasov 8. Ludvik Cvirn - tkalnica 16 glasov 9, Rezka Košir - tkalnica 15 glasov 10. Heda Valjavec - predilnica 14 glasov jstali tri j voljeni, e člani, ki so še bili na kandidatni 1 .isti, : Nov upravni odbor šteje 10 članov, glavni direktor pa avtomatično pride v upravni odbor. Na prvem zasedanju bo upravni odbor izmed sebe izvolil predsednika. .Delavski svet je na tem zasedanju izvolil tudi nove odbore, ki so določeni po Statutu podjetja. Za predsednike posameznih odbo pa so bili izvoljeni sledeči: - Odbor za kadrovsko politiko in izobraževanje delavcev -Peter Meglič - predilnica; - Odbor za proučevanje in izvajanja delovne disciplin« -Rudi Hrovatič - hidro 'centrale ; - Odbor za seznarJanje m obveščanjs - Riko Stritih - kadrovsko družbeni sektor; - Odbor za higiensko-tehnično varstvo - Marjan Zupan -elsktrodelavnica; - Odbor za zaposlevanje invalidov - Mara Stegnar - konfekcija; - Odbor za družbeni standard in rekreacijo - Danilo Roblek -tkalnica; - Odbor za gospodarjenje s poslovnim skladom - Zvonka Švab - finančni sektor; , - Odbor za delitev dohodka in osebnih dohodkov - Marjan Jaklič beliinica; - Odbor za letne in perspektivne plane - Hinko Ped javoršek -konfekcija; - Odbor za organizacijo in racionalizacijo dela - ing. Vlado Halužan - tehnični sektor; - Odbor za prošnje in pritožbe - Ivanka Primožič - belilnica. Vsem novoizvoljenim Članom samoupravnih organom čestitamo ter jim pri njihovem odgovornem delu želimo mnogo uspeha, “fr* 4 4 4 4 4 4 4” 4 4 4 4 4 4 t 4 4 4 4 4 4 4 4-4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 t 4 4 4.4 444444444444444444444444444444 4444 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 44 SODblUJMO PRI 'SPRbJhMANJU NOVIH ODLOČB IZ DELOVNIH RAZMaRIJ 8, aprila 1965 je začel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih, ki vsebuje družbena načela, ki so temelj za urejanje delovnih razmerij ter v skladu z Ustavo postavlja, delovno razmerje na novo podlago. Novi zakon pravi: NA PODLAGI SVOBODNO ZDRU3PNBGA D^LA Z D,LOVNI- SREDSTVI, KI SO DRU3BANÀ L aSTRINA ÜPO S T AVL JA JO L J3 CVN I L JUD-Jm V DnLOVNIH ORGANIZACIJAH KOT ČLANI D „PLOVNA SKUPNOSTI MLDSE- -Bojna delovna razmlrja in samostojno določajo madsabojip dolžnosti IN PRAVI Cii, KI IZVIRAJO IZ ZDRUIaNaGA DaLA. Vsebino delovnega razmerja tvorijo torej razmerja med enakopravnimi delavci in ne kot po dosedanjem pojmovanju razmerja med delavci in delovno organizacijo. Za razliko od dosedanjega zakona., ki je imel šest delov s 38O členi, ima novi le štiri dele s I50 členi, torej je značilnost zlasti v tem, da ne prinaša več vseh na drobno opredeljenih pogojev in meril, po katerih se ravnajo in odmerjajo posamezne pravice in dolžnosti, temveč prepušča urejanje delovnih razmerij delovnim skupnostim oziroma org 1 janja v delovni organizaciji. Delovna skupnosti morajo tu od dneva, ko je pričel veljati Zakon, s Statutom ali n o m up: v enem pravil- ni. ko a urediti delovna razmerja skladno & določbami Zakona. Ker strani, s? 3 določili pravice in dolžnosti v nateti odločitve): nihče ne stoji ob j mora biti vsak član zainteresiran, kako bomo sami . iv ~ i> O Ji -Ó Min y . l» O delovni skupnosti, naj pr sebi določili posamezne pravice in dolžnosti, s katerimi se dnevno srečujemo. Torej nas vse skupaj v letošnjem.letu čaka odgovorna naloga, ki jo bomo s skupnimi prizadevanji lahko uspešno do- lali. Seveda bo treba nekaj vprašanj eimprej urediti ir tudi 1 d p — bo mogoče čakati izdelave pravilnika. Trav zaradi tega iv je nov zakon pooblastilo, da delovne organizacije lahko .urejaj« lovna razmerja do sprejetja pravilnikov z začasnimi sklepi. Zato se nekaj predlogov, ki so najbolj nujni in jih je treba takoj urediti, že pripravlja. Ker naj bi bili ti ukrepi, čeprav so le začasni, volja in odraz celotne delovne skupnosti, bo Statutarna komisija vse predloge razobesila na oglasne deske tako, da bo vsak elan lahko dàl svoje lavs.ki svat podjetja. •ipomoe, dan bo o tam odločal želimo, da bi bilo teh pripomb odnosno predlogov čirav. te pa ji. v nabiralnik organov upravljanja. rT vivT;b v _ . .j .U ‘v ?K_D UPOKOJITVIJO ! Svoječasno je bil sprajet sklep, ki sa že daljšo dobo let izvaja, da se vsakemu delavcu ob času upokojitve izplača enkratna denarna nagrada. Ta nagrada se je izplačala po sledečem ključu; ■Je je bil moški zaposlen v podjetju 35 let odnosno ženska 30 let, je ta nagrada znašala enkratno mesečno plačo in pa za vsako leto nad 5 let zaposlitve v podjetju po 500 din. Primer; e je 'bil nekdo zaposlen v podjetju 35 let in je znašala njegova zadnja plača r 5.000 » — din, je dobil po tara načinu izplačevanja kot nagrado 100/i mesečno plačo, to je 45.00u.~ din, za. vsako leto nad 5 let pa po 50J.- din, to je 15.000,- din, tako da je .-du. no pro jel 60.000,- din. V leta zaposlitve so.se štela tudi priznana leta v KOV. V slučaju pa, da delavec ni bil zaposlen polno delovno dobo, to je 35 let v našem podjetju je dobil toliko odstotkov m,:. kolikor krajša je bila dob- v poslitve pri nas. (Pri zena: se je odstotek obračunaval or. 30 let). Te nagrade, ki so bile izp-l cane pri upokojitvi pa niso bile upoštevane pri- izračun: za pokojnino. Po sklepu DOa pa te nagrade ob upokojitvi odpadejo in se od 1.1.1S'o5, dalje plačuje dodatek za c jed host, ki se letno povišuje so. 3 f° od mesečna place. Praktičen primer: Te bi delavec', ki je pri nas zaposlen 20 let (dodatek za, stalnost se šteje .samo za zaposlitev od lata 1945 dalje) in ima plačo 45.000.- din, bo praktično 20 let z 3 "/» dobil 60- /o od 45.000,- din mesečne place, to je 27.000,.- din letno, kar v,obliki enomesečnega dodatka za takega delavca -znaša 2.250,- din, ki pa se z vsakim nad. al j ni m letom poviša še za 3 fo. Da pa ne bi bili oškodovani tisti, ki bodo šli letos ali drugo leto v pokoj, naj se javijo takoj v kadrovsko-druž-benem sektorju, da se jim bo eno leto pred upokojitvijo začela izplačevati razlika od že izplačanega po novem načinu do upravičenega po starem načinu plačevanja v rednih mesečni! obrokih 12 mesecev. Ce gre npr, nekdo v naslednjem letu '1966 v pokoj in bi mu po starem načinu izplačevanja na-‘ grad pripadalo'50.000. - din. a e. je od 1.1. v. letošnjem letu up: že dobil ,20.000.- din kot dodatek za stalnost, mu v tem-prime ru pripada še 30.000,- din, k: se mu bo -izplačevala v 12 mesečnih obrokih, kar se bo vse računalo kot zvišan osebni dohodek .in osnova za izračun pokojnine.. Vse tozadevne informacije dobit-, v kadrovsko-družbenem sektorju ali pa v oddelku socialnega zav-rovanja v podjetju. fo jo fo jo jo 'jo STROKOVNI ThllČAK STROKOVNI KJTIOhK STROKOVNI KJTIC ;. S temi prispevki krijejo zveza, republike oziroma občine svoje proračunske potrebe. (Tako bo letos npr. zveza predvidoma dobila 110 milijard din na račun proračunskega prispevka in ga porabila za zvezni proračun.) Podobno tudi posamezne, re- publiko in občine iz dobljenega' proračunskega prispevka finansira jo svoje proračune. Občina npr. s tem prispevkom finansira svoje predstavniške organe in organe uprave, splošne obvezne šole, komunalno službo, prosvetne in socialne ustanove itd. Prispevek iz delovnega razmerja se plačuje občini, na katerem območju delavec ali uslužbenec prebiva. prispevek za socialno zavarovanje znaša 22 p- od brutto osebnih dohodkov. la prispevek zajema; osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje, osnovni prispevek za invalidsko zavarovanje, prispevek za pokojninsko zavarovanje, redni prispevek za otroški dodatek in prispevek za zaposlovanje delavcev. S tem da smo podali strukturo socialnega prispevka, smo ugotovili tudi pravice zaposlenih, ki plačujejo ta prispevek. Pravica do brezplačnega zdravljenja, pravica do pokojnine, otročki dodatek - vse te pridobitve socialistične družbe imajo svojo osnovo v prispevku za socialno zavarovanje. -Jel prispevka za zdravstveno zavarovanje mora zavod za socialno zavarovanje, odstopiti (refundirati) izplačevalcu osebnih dohodkov za udeležbo pri -izplačilih za zdravstveno zavarovanje (boleznina do 30 dni, ki jih plača podjetje)'* 'Tako nam zavod za socialno zavarovanje vrne vsak mesec 1,5 °/° od btto osebnih dohodkov na račun izplačanih boleznin do 3~ dni. Poleg rednega prispevka plačujemo še dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje (2fr), in sicer vsled večjih izdatkov zavoda za socialno zavarovanje za zavarovance . Stanovanjski prispevek (4-7°) > Ta prispevek se steka v stanovanjski sklad občine, ki daje posojila za gradnjo stanovanj, deloma pa tudi samo finansira gradnje. Prispevek za Skopje (I7O. Ta prispevek gre v sklad za obnovo Skopja. ' P adorne, s filo za znižano vožnjo (1,5/)* /Ta prispevek prometnim organizacijam dobe prometna gospodarske organizacije (železnica., avtobusna podjetja, ladje), da lahko koristimo enkratno znižano vožnjo za letni dopust (obrazec Tv-15) * cistern prispevkov v naši državi je nekoliko zamotan in večkrat slišimo, da so prispevki preveliki. Marsikdaj pa niti ne pomislimo, koliko koristi imamo prav od tako urejenega sistema prispevkov. Brezplačno šolanje je že taka pridobitev, ki se je niti ne z Vodarno, koliko je vredna. Za prej pa smo spoznali se vrsto drugi ugodnosti, ki potrjujejo, da naš sistem prispevkov služi zadovoljevanju splošnih in osebnih potreb delovnega človeka. ■VC ... k fi f > /p \yt vt'w/ V mesecu aprilu 1965. so bili v naše podjetje sprejeti sledeči - v predilnico s • " Jelka Obajdin, Kari ja.Ažman, Darinka Bavdaž, Zuhra Begovič, Mira Belec, Mina Catak, Dragica Cepka, Batima Delie, Mira Držanlč, Veronika Gruden, Milja Djukanovic, Hatidža Kovač, Cvetka Novkovič, Ana Pirman, Marija Pokoe, Genovefa Sipic, Ivana Travnik, Marija Žerak, Ana Zonta, Mira Hrovat, Alojz Markelj, Marija Luks, Andjela Stokanovič, Anton Mikešič; - v .tkalnico s Patima Brdar, Regina Cešnjak, Fehra Dizdaravič, Vera Držanič Ana Janša, Anka Kovačevič, Alojzija Luznar, Anica Majcen, Majda Marjetič,- Ljubica Mavčec, Fikreta Mshinovič, Petra Milutinovič, Pavla Pajk, Anka Popovič,' Stojanka Radonič, Karolina Rožman, Marija Smerke, Marija Smolnikar, Bernarda Srpak Anica Vidovič, Marija Zagorc, Mira Krnjajic, Franc Bobič; - v oplemenitilnico; Sulejman Miskic, Marko Marič« Izstopili v mesecu aprilu s - Jožefa Mesič - iz oplemenitilnice - v pokoj - Marjeta Laibacher - iz oplemenitilnice - v pokoj - Janko Golmajer - iz oplemenitilnice - samovoljni izstop - Ivanka Ahačič - iz oplemenitilnice - samovoljni izstop - Franc Fuks -iz gradbene grupe - pravilna odpoved - Vinko Ješe - iz mehanične delavnice - pravilna odpoved - Franc Slibar - iz mehanične' delavnice - v pokoj - Mirko Pintarič - iz klima naprav - pravilna odpoved - Francka Jakopin - iz kadrovako-družhenega sektorja - v pokoj - Jože Aljančič - iz predilnice - pravilna odpoved - Drago Somin - iz predilnice - umrl - Sahhas Selimovič - iz predilnice - odpoved podjetja - Marija Nikulič - iz predilnice - pravilna odpoved - Cvetka Novkovic - iz predilnice - v preizkusni dobi - Alojzija Št.ular - iz tkalnice - samovoljni izstop - Anica Zajc - iz tkalnice - pravilna odpoved - Marjan Sitar - iz tkalnice - samovoljni izstop - Mira Krnjajic - iz'tkalnice - v preizkusni dobi - Anica Mokorel - iz komercialnega sektorja - v pokoj +' +++ + + ++ + + + +++ + + +++ + MiTDonBOJNI obnosi Nj. RAZ3URJAJM0 SE Kdove, kolikokrat sem že moral poslušati razgovore razburjenih, razdraženih ali celo razjarjenih tovarišev - sodelavcev. In uspeh takih prerekanj? Navadno je bil zelo skromen. Ali se je takim neprijetnim in dostikrat jalovim spopadom mogoče' izogniti? Ljudje se po značaju med seboj hudo razlikujemo. Tako se npr. nekdo razburi že zaradi malenkosti, drugega pa tudi kopica nadlog ne spravi iz ravnotežja. Nekaj pa je skupno vsem? razburjenje škoduje našemu delu. Ne moremo zbrati svojih misli, postanemo nevoljni in niti najbolj zanimivo delo nas več ne veseli. Poleg tega vpliva razburjenje ]j>ri nekaterih tudi na srce in na želodec. Izgube tek, v prsih pa čutijo nekakšno tesnobo. Po mnenju zdravnikov je pripisati več. kot tretjino vseh srčnih in želodčnih obolenj ravno stalnemu razburjenju. Razburjanje hromi tudi naše stremljenje za izpopolnjevanjem poklicnega (strokovnega) znanja. Le redio se ljudem, ki se razburijo zaradi vsake malenkosti, posreči vzpon do važnega ali vodečega delovnega mesta. Prav nič nam ne pomaga, če nas dobro misleč sodelavec opomni "samo razburjaj se nei" Nasprotno;. To nas le še bolj razjezi, kajti upravičeno čutimo za to rečehico pomanjkanje vsake človeške prizadetosti. Ljudje, ki so se sposobni vsak dan premagati, nas ne bodo nikoli skušali odpraviti s takimi frazami, ampak nas bodo povprašali, kaj je vzrok našega razburjanja, pokazali bodo razumevanja in nar: skušali dati koristen nasvet. Toda uvidenih razumnih delavcev ni mnogo. Zato ne smemo čakati nanje, ampak se moramo sami boriti proti razburjenju, ki se nas stalno loteva. Prav tako- ne pomaga, če si sami sem in tja rečemo "ne razburjaj se", čeprav je tudi to-boljše, da se prepustimo in vse pozremo. Pojdimo zato raje vsakemu razburjenju zavestno do dna. Premislimo, če je vzrok bistven, ali nepomemben. Te je brez pomena, se lahko pripravimo do tega, da izprežemo in da obrnemo naše misli na kakšno prijetnejšo stran oziroma stvar. V važnih zadevah pa se zaradi udobnosti'ne smemo izogibati posledicam. Ce čutimo, da je npr. nek sodelavec z nami nepravilno ravnal, ali.nas užalil, zadevo takoj mirno pojasnimo. Ce jo očitek tako težak, da nas prevzame jeza kot blisk, je vsekakor bolje, da ne govorimo takoj. Prisilimo se v takih primerih k razsodnosti, premislimo natančno, kaj nam ni všeč in utemeljimo svoje mnenje. Vedno znova občudujemo ljudi, ki opravijo z vsem samozavestno in sigurno in ki obvladajo tudi najtežje zadeve brez razburjenja. Vedimo, da je to le redkim prirojeno! skoraj vedno je to sad uvidevnosti in odkritosti. Zato je tako ravnanje dosegljivo tudi nam. Vzgajajmo se v spoznavanju dejanskih vzrokov pri vsake.. razburjenju in k samokritičnemu, po S t. ne mu in odločnemu ravnanju pri vseh težavah, ki nas tarejo. To nam da notranjo trdnost in zunanji mir - dva neobhodno potrebna predpogoja, postati resnično osebnost. In to mo jem poklicu napredovati. Povzeto po če hočemo mo biti, ce hočemo v svo-"Textil Praxis" + +++ +' + +++ -++++ +++ + +++ + + + à + + + + + + + + + + + - f , ì ! + + + T- + + + + + + + + + + + + + + *4" -ì—j-+ + T—ì—1—4* + + T + NAMüiSTe PRAKTIČNIH NASVATOV Kaj pa trkate, saj tu ni tudi nisem in do strojepiske s- ne. Da ne bi bili videti kadar kaj iščejo.v sosednji Ali naj trkamo, če imamo opraviti v svojem kolektivu ? Malce čudno vprašanje, mar ne ? Odgovarja Jože Šircelj: Ko sem bil še novinec, sem imel za šefa novinarskega veterana. Prve dni prve službe sem mu nosil v oceno prevode in vsakokrat potrkal, preden sem vstopil v njegovo pisarno. Drugega dn- je bilo šefu dovolj, pa me je vprašal? "T' moje privatno stanovanje. V pižami se čisto spodobno obnašam." To me je izučilo. Mnogih drugih pa nevljudni, za vsak primer potrkajo, pisarni istega podjetja ali ustanove ! v velikanski večini primerov je to odveč. Ce imate torej opraviti v svojem kolektivu, ne trkajte!" Stara navada je železna srajca, zato bomo verjetno še dolgo po nepotrebnem trkali. Tudi ni bil namen teh vrstic, da bi vas tega skušali odvaditi. Opozoriti vas smo hoteli le na Sircijevo knjižico "Šepni bonton", ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi. Sezite, dragi bralci, po tem praktičnem in v prijetnem slogu napisanem priročniku., V njem ne boste našli le odgovorov na marsikatero vprašanje s področja lepega vedenja, ampak tudi marsikako življenjsko resnico in upoštevanja vreden nasvet. (Knjižico si lahko ogledate tudi v našem, uredništvu) ODGOVORI NA "ALI JIH POZNAMO" 1. AKCEPTIRATI: b) sprejeti (pogoj, predlog), potrditi, odobriti, podpisati (menico). Besedo smo dobili iz latinščine, kjer je imel glagol ac-ceptare isti pomen. namesto, da rečemo: "odbor je predlog akceptiral", recimo raje, da je odbor s predlogom soglašal, . da ga je sprejel. (Napačno pa je reči, da je bil npr. predlog osvojen, ker predlog pač ni lepo dekle ali trdnjava). 2. INFORMIRATI: a) poročati, poučiti, obvestiti, pojasniti. Besedo smo si v 16. stoletju'skupno z informacijo sposodili iz latinščine (in formare oziroma informatio) in sicer v njenem prenesenem pomenu (prvotno je pomenil glagol in formare -oblikovati, tvoriti, dati obliko). Ce nekoga informiramo, ga o nečem poučimo, če pa se informiramo, pa poizvemo, povprašamo. Kdor je informiran, je obveščen, poučen. 3. KAEDIRAN: b) mikan. Y tekstilni industriji izdelujemo mikano in česano prejo. Ce smo npr. pri bombažu iz mikalnikovega pramena izčesali kratka vlakna, pravimo preji, ki jo spredemo na pr Starič nati stroju, česana bombažna preja. Ce se postopku česanja izognemo, in bo ' baz le mikamo (kardiramo), pravimo preji mikana (kandirana) bombaž, preja. Mogoče ste.že slišali za mikalnik tudi izraz karda? Ni lep. 4. KOMPLICIRAN : a) zapleten, zamotan, otežen, poslabšan. Pridevnik 'izhaja iz francoskega complique ali latinskega com-plicitus, ki imata isti pomen, saj pomeni "complicare1' zaplesti, zamotati, zmešati, Ce ze ne moremo najti izraza za kompli ciran zlom (medicina), vsaj ne recimo, da je zadeva komplicirana (saj je le zamotana), ali "tvoje stališče komplicira stvar" (saj jo samo otežuje), 5. PARTICIPACIJA: a) delež, udeležba, deležnost. Besedo smo dobili iz latinščine (pars, partis - del, capere -vzeti, obsegati). Lahko se ji izognemo, "participirati"- je isto kot "biti deležen", namesto "participacije ekonomskih enot pri delitvi dohodka" pa lahko rečemo "del ali delež dohodka, ki pripada ekonomski enoti". Tovarišicam v finančnem sektorju (kaj hočemo, tako se pač imenuje) je vseeno, če računajo participacijo ali delež, nam, navadnim zemljanom, pa je delež bolj domač in bolj razumljiv, 6. PROBLEM: b) vprašanje, naloga, sporna zadeva. Besedo problem zelo radi uporabljamo, vendar toliko problemov (nerešenih vprašanj), kot jih straši v naši govorici, v živi j eh tsi r-i n ju verjetno ni. Večinoma težak problem ni tako težak - mogoče sploh ni problem, ampak vprašanje, 'zadeva, ki ne teče gladko. •Nek stilist je zapisal tole ; Poseben problem v našem besednem zakladu predstavljajo tujke. Lahko bi seveda rekel, da so tujke v našem jeziku posebno vprašanje. Vendar to ne bi bilo točno isto. Problem je namreč vprašanje načelnega pomena; zveni bolj rasno, znanstveno. Pridevnik problematičen lahko prevedemo s: sporen, nejasen, nedognan. Problematika je skupek vprašanj o čem. 7, EùKONSPlUISÀPIi c) obnoviti; preurediti, prenarediti, -ponovno zgraditi, podati v podrobnostih potek nekega dogodka ali doživetja. Glagol je sestavljen. Iz latinščine izvirajoča predpona "re" pomeni nazaj, zopet, con strucre pa zložiti, postaviti, napraviti. 8. REPRODUKCIJA; a) obnova, obnovitev, ponovitev, ponatis, razmnožite v slik, predvajanje filma, izvajanje glasbe, predelava nenehno obnavljanje proizvodnje, V ekonomiki je rep_-ä.keija obnavljanje materialne proizvodnje v istem, zmanjšanem ali razširjenem obsegu (odtod tudi iz raz razširjena reprodukcija)= 9„ RdSIRIKCIJSKIs a) omejitven, omejevalen. Zadnje case mnogo beremo o reetrikeijskih ukrepih, o ukrepih, ki naj omeje' pretiran obseg investicij in potrošnje. 10. ReZULTATs a) izid, uspeh, sad. Rezultat v matematiki (izid nekega računa) lahko pustimo. Ko pa govorimo o rezultatih dela, pa lahko uporabljamo tudi domačo obliko:; npr. nova naprava je rezultat (sad) trdega dela, kolektiv je dosegel dobre rozul :ate - je dosegel lepe uspehe, je uspel. Glagol rezultirati je v Pravopisu označen, s puščico, zato rečemo namesto "iz tega rezultira" raja iz tega sledi, posledica tega je... Ocena; 9 - 10 pravilnih odgovorov .- odlično, 7-8 zelo dobro, 5 - 6, dobro, 3-4 zadostno. Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Ureja uredniški odbor; ing,, Vlačo Halužan Hazim Omerovič, Ignac Pirjevec in Prane Šarabon, ehnični urednik Prane Šarabon, glavni urednik; Nace Pirjevec, unan j a oprema; Viktor Ivnik, iška oddelek za izobraževanje- Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.600 izvodov, izhaja vsak mesec. V mesecu aprilu- se je v našem , podjetju ponesrečilo 5 delavcev oziroma delavk. ■ VIDA MAl-iLJ, predica. Pri menjavi lonca ji je zdrsnil z rok in ji-padel na levo nogo. Vzrok - motnje v normalnem tehnološkem procesu. MARIJA PaRNUŠ, tkalka. Pri povezovanju preje pri tkalskem stroju se je nehote dotaknila poganjača, pri tem pa je dobila poškodbe na dlani leve roke Vzrok - naglica pri delu. LJUDMILa ZORE, previjalka. Pri ■izbiranju valja ji je prišel prst mèd valje in pri tem- je dobila ..poškodbe na. desni roki. Vzrok - slaba pozornost in neprevidnost. PETRA MILUTINOVIČ, previ jalka. Pri snovaln-m stroju jo je udarila ročica stroja in ji poškodovala sredinec leve roke. Vzrok - pomanjkanje ustreznih poklicnih izkušenj. MARIJA ZAGORC, previjalka. Pri previ jalnem stroju se je med o pitoni odrinil pokrov ter jo poškodoval po glavi, levi roki in mo Vzrok - motnje v tehnol. proc,«u H—I—J- -I“ H—1—I—hH—l—i—i—I—s—r++++++ + + + *' 4-44 —i—Ì--4- +4-4-44 4-4-4—t4 +4- 4*4-4* 4—i4 4-4-4- +++ + + +++ +++ + 4- +++ +++ h + + + +;+ 4 +++ +++++ +++ + H—b + + + + + + - +++ +++ ++ + 4-4-4* +++ +++ +++ +++++ +++++ +++++++- -+++++-+++++ +++ 4- +4*+ + 4-4- + + + + + + + ++4—r + - + + + + + + -T- MASI VOJAKI TJA M PIŠEJO Po nekakšnem premoru so’se nam zopet oglasili naši vojaki. Prane Nemec se nam oglaša iz naše prestolnice ter se nam prav lepo zahvaljuje za poslan časopis,.saj ga je od začetka do konca prebral z velikim veseljem. Omenja nov, volitve samoupravnih organov, zato želi novoizvoljenim čl-anom čim-več uspehov. Tovariš Franci! Vem, da Ti je v prvih dneh še zelo dogčas. Veseli me, da si se oglasil, vendar 'pa v kasnejših mesecih ne smeš pozabiti na nas. Za danes pa hvala za pismo in še se nam oglasi. Tudi vojak Marjan Golmajer se nam najlepše zahvaljuje za poslani časopis. Pravi da ga je tudi on z veseljem prebral, saj je zelo zanimivo branje o spremembah in napredku v kolektivu, v katerem je delal tudi on sam. Pozdravlja celotni delovni kolektiv, posebno pa nekdanja sodelavce iz mehanične delavnim. Tudi Tebi, dragi naš Marjan, najlepša hvala za pismo. Isto, kot sem že napisal za Nemca, naj velja tudi za Tebe, namreč, da to pismo ne bi bilo prvo in hkrati zadnje. Prejmita šo enkrat oba lepe pozdrave, kakor tudi vsi ostali. SPOŠTUJMO NAŠO MATERINŠČINO (Ob pismu Izvršnega odbora GO SZDL Slovenije) "Stopnja kulture in zrelost vsake družbe se med drugim kažeta tudi v njenem odnosu do narodnega jezika" . Slovenci smo majhen narod. Zato je res, da slovenščina v mednarodnem merilu nima kdove kako velikega pomena. Za nas pa je to naš jezik, naša materinščina. Če bi bila usahnila v stoletjih zatiranja, bi prenehalo obstojati tudi slovensko ljudstvo. Spoštujmo in ljubimo jo torej kot neločljivi del nas samih. Cernu ta uvod? / Živimo v dobi. zelo hitrega razvoja znanosti in tehnike. Jezik ni mrtva tvorba, ampak se razvija z razvojem družbe. Z novimi odkritji prihajajo k nam preko radia, televizije in tiskane besede tudi novi izrazi, ki se kaj kmalu udomačijo. Tujk - tako namreč imenujemo te mednarodne kulturne besede - ne preganjamo, posebno če je domača beseda le za silo skovana, če zveni prisiljeno, ali nima istega pomenskega obsega. Ne preganjamo jih, čeprav se ne moremo otresti neprijetnega občutka, da jih je v zadnjem času le malo preveč. Hujšo nadlogo, kot tujke, predstavljajo za našo slovenščino izposojenke, ki smo si jih, pogosto v močno popačeni obliki, izposodili iz nemščine. Te besede so ohranile germanski izraz5 niso naše in jih niti v vsakdanji, še manj seveda v knjižni rabi ne bi smelo biti. Zal so postale v našem življenju tako pogost pojav, da se npr. lepa domača beseda vijak umika oholejšemu šraubu, da pravimo pralniku vasmašina, za kuhalnik pa se je udomačila beseda kohar. Zaradi strokovne tradicije in stikov z nemško govorečimi deželami je za nas nemščina brez dvoma koristen jezik. Seveda dela medvedjo uslugo naši materinščini vsakdo, ki dokazuje poznavanje nemškega jezika s tem, da reče opažu feršolunga, odpadkom obfol, gr_ benu kampel, sušilniku španraum ip. Ker smo površni, nam je vseeno, ce rečemo sukanec ali cvirn, premog ali kolm, matica ali mu-tra, saj mislimo, da se kljub temu dobro razumemo. V bistvu pa nas te popačenke žalijo in sejejo v mladem rodu dvom o zmogljivosti slovenskega jezika za tehnične in znanstvene namene. Vsakodnevna praksa nam dokazuje, da ima naša beseda lastno izrazno tvornost in posebno prožnost, s kakršnima se lahko posta vi ob stran jezikom vseh velikih narodov. Mar ne bi bil že čas, da očistimo nas jezik nadležnega plevela? Se vam ne zdi, da bi morali "tujke" štrekverk, apcug, štrajhgarr rorček in podobno polagoma izgiriiti:-iz besedišča slovenskega tekstilca. • • j r' k * • r : • • • Da bi podrob počitniškega našega jemo -ne- kaj pojasnil in napotkov« Z rednim poslovanjem pričnemo 6. junija, zaključek pa, bi bil predvidoma 12. ali 19. septembra, kar bo seveda odvisno od števila obiskovalcev. S. tem bi dosegli čimboljšo izkoriščenost in čimdaljši čas letovanja. . . V času od 6. do 20. junija in od 31. avgusta dalje, to je v preč in po sezoni nudimo 20 a/c popust na ceno abonmaja za vse koristni ke našega počitniškega doma. Vpisovanj., bo podobno, kot ,v preteklem letu in sicer v sprejemni pisarni upravnega poslopja. Pri vpisovanju ne bomo zaračunava li akontacije, pao pa bo tisti interesent, ki bi letovanje odpovedal, za prijavljeni čas prišel pozneje v poštev le, če bodo na razpolago prosta ležišča. Upamo, da bomo s pravočasnim vpisovanjem in pa s pismenim razporedom letnih dopustov zagotovili prostor v našem počitniškem domu ne samo članom našega podjetja in njihovim ožjim sorodnikom,, pač pa tudi mnogim članom drugih kolektivov v naši komuni. V letošnjem letu ni dovoljeno postavljati tujim gostom šotorov, našim članom pa le v primeru, ce bo za to prostor. Dovoljuje pa* se Društvu prijateljev mladine in tabornikom, da taborijo pri nas kot vsako leto in sicer za ceno 700.- din dnevno. Z avtobusnim voznim podjetjem SAP smo uredili tudi vprašanje rezervacij, ki bodo v letošnji sezoni brezplačne, kar bo veljalo tudi za osebno prtljago, seveda na izrednih avtobusih. Gradbeno podjetje "Novogradnje", ki j „ v likvidaciji, je odstranilo dve svoji hišici,.vendar ima na podlagi uslug, ki jih je napravilo našemu podjetju, še za letošnjo sezono odobreno koriščenje štirih ležišč. Dve od naših štirih novih hišic, ki jih prav v tem času postavljajo, bosta stali na mestu, kjer so bile postavi Ijene omenjene hišice, ostali dve pa se bosta pridružili že obstoječim novim hišicam. Montažo opravljajo naši delavci, ki bodo izvršili tudi vsa ostala! vzdrževalna dela, tako da bosta dom in okolica čim lepše in pri- ! H« • & M u ü Odrasli 1200 1200 2000 1500 ..... 1000 1700 3000 Otroci do 10 let ' 500 4OO ■ ■ 800 ■ 500 400 ■ 700 . Otroci obisk, . , oz ernie tke in j i : študentje 700 600 ■ . 1100 . 700 600 j 1000 štipendisti ij 800 1900 I9OO 1600 . Prehodni !j _ -r ! I6u0 gostje i; 2300 ■ 2300 ' r w 2300 300 0 Opomba : Pod št. 1. so zajeti v drugih kolektivih zaposleni zakonci, uslužbenci Obratne ambulante, starši zakoncev v skupnem gospodinjstvu. Pod št. 2 so zajete' nezaposlene žene članov HPT in upokojenci 3PT. Pod št. 3. so zajeti člani Zdravstvenega doma in . ovogradenj, pod št* 4. pa zapadni inozemci. Osem koristnikom našega Počitniškega doma želimo prijetno toplo .orje in koristen oddih. e SIT V ?RVO‘MAJSN. .■ KRIŽANKO n?,-* ■ P *3» prvomajsko nagradno križanko se je sreča nasmehnila sledečim; 1. 2 «. 3. nagrado din 1.500.- prejme Pepca Avpič iz predilnice, nagrado din 300,- prejme Anica Regajs iz belilnice, nagrado din 600,- prejme Zvonka Švab iz finančnega knjig. Srečnim dobitnikom čestitamo, nagrade pa lahko dvignejo v na->o-n uredništvu v upravnem poslopju, soba Št. 10. Dne 8. maja je bilo v Ljubljani zborovanje samoupravijalcev Slovenije, ki se ga je udeležilo 6.500 upravijalcev in na katerem je govoril tovariš Edvard Kardelj, predsednik Zvezne ljudske skupščine. Osrednjo proslavo 20. letnice narodne osvoboditve zmage socialistične revolucije in socialistične graditve Slovenije je pričel sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko, Doslej največje zborovanje samoupravijalcev Slovenije se je vršilo v športni dvorani v Tivoliju» Na zborovanju je bilo poleg predsednika ZLS tudi več govore * predstavnikov družbeno-političnih organizacij, predstavniških organov in delovnih organizacij, V svoji otvoritveni besedi je tov. sekretar CK ZKS Miha Marinko pozdravil zbrane borce N V, samoupr-ljalce iz delovnih organizacij vse Slovenije, predstavnike družbeno političnih organizacij, društev in predstavniških teles. Se posebej je pozdravil predstavnike Zveznega odbora SZDL Jugoslavije in glavnih odborov SZDL republik Bosne in Hercegovine, Orne gore, Hrvatske, Makedonije in Srbije. Tovariš Miha Marinko je dejal ; "Na tern veličastnem zborovanju smo se zbrali, da bi ob tem jubileju v osnovnih črtah poskusili napraviti pregled in obračun našega dela in uspehov, pa tudi težav, ki ovirajo še hitrejši razvoj naše družbe, Prav gotovo je danes vsakemu našemu delovnemu človeku in občanu očitno, da ogromne zavest ne žrtve našega naroda in bratskih narodov Jugoslavije, iz katerih ; je pred 20. leti zrasla naša svoboda, dajejo z vsakim dnem socialistične graditve več bogatejših plodov, Osvobajanje človeka ekonomskega izkoriščanja in socialne neenakopravnosti, ki je bilo hkrati z odločno borbo za uničenje okupatorjev in vseh njihovih odkritih in prikritih pomagačev aes čas prisotno v zavesti slehernega naše-, ga borca in aktivista Osvobodilne fronte, slehernega resničnega patriota, postaja v sistemu razvijajočega se samoupravljanja čedalje pomembnejša resničnost. Naš slavnostni zbor bo samo še ena pc -.Ji trditev naše zavestne odločitve, da gremo skupaj z bratskimi narodi Jugoslavije dosledno naprej po tej poti, ki jo je v vsem dosedanjo:.J razvoju 'jasno določala, organizirala in razvijala naša Komunisti c o. J partija in vse zavestne socialistične sile v skladu z najglobljimi težnjami delovnih množic," Predsednik Zvezne skupščine tov, Ldvard Kardelj je .v.svojem govern obravnaval NOV, pri čemer se je se posebej zadržal pri vlogi Kom;-nisticne partike kot avandgarde upora in revolucije. Nadalje je voril o nekaterih dosežkih socialistične graditve, še posebej pa o samoupravljanju, veliki šoli delovnih ljudi, Opozoril je tudi na nekatere slabosti na sedanji stopnji samoupravljanja ter povdaril, da so vzroki slabosti zlasti v tem, da samoupravljanje ni do konca razvito. Prav na samoupravni osnovi moremo odstranjevati vse ovire za hitrejši razvoj odnosov. Predsednik Izvršnega, sveta Skupščine SES tov. Janko Smole je opozoril, da dosežena stopnja gospodarskega in družbenega razvoja zahteva bistvene spremembe v sredstvih, načinih in oblikah prizadevanja za višjo produktivnost dela. Ves.nadaljnji razvoj produktivnosti dela pa je neločljivo povezan z razvijanjem socialističnih odnosov v vsaki delovni organizaciji. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov, Franc Popit je govoril predvsem o dosežkih v družbenem standardu pri nas in o problemih okrog njegovega razvoja. Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS tov, Beno Zupančič je med drugim povdaril, da nam samoupravna' ureditev naši družbe in samo tak položaj delovnega človeka v njej odpira najkrajše poti do kulturnega smotra, ki ga imenujemo odpravljanje razlik med umskim delom in preraščanje dela v vsakdanjo uporabo znanosti in tehnike* Podpredsednik Skupščine SRS dr. Marjan-Brecelj je v razpravi samoupravljanja družbenopolitičnih skupnosti opozoril, da bo moral ves nadaljnji razvoj komunalne samouprave sloneti na takem sistemu de7 litve narodnega dohodka, da bo mogla vsaka komuna bolj skladno pokrivati svoje potrebe na podlagi svojih lastnih dohodkov* Predsednik Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva tov. Vida Tomšič je povdarila, . dà iz ekonomske vsebine samoupravljanja rastejo naše politične in demokratične • oblike.. Podpredsednik Združenja borcev HOV Slovenije tov. Franc Krese -Goban p govoril predvsem o' pojmovanjih in vlogi borcev v samouprav-» nem sistemu. Boj in samoupravljanje, to sta osnovni vrednosti socialistične revolucije, ki 'sta med seboj zelo tesno povezani. Na zborovanju se je zvrstilo še 10 govornikov kot zastopnikov delovnih kolektivov, samoupravnih organov, sindikalni! organizacij, društev, zavodov in drugih institucij. Iz naše občine je sodelovalo 57 članov samoupravnih organov, kakor tudi občinske skupščine. Nas kolektiv je na tem zborovanju zastopalo 9- elanov delavskega sveta podjetja, ki so bili izvoljeni na prvi izredni seji. Zborovanje je sprejelo poslanico, ki je bila naslovljena aelovn ljudem Slovenije.., Z zborovanja so poslali tudi pismo predsedniku Titu. Ob zaključku zborovanja je sekretar CK ZKS tovariš Ih a Marinko de jais !iKo zaključujemo to veliko zborovanje ob 20. obletnici osvoboditve in zmage socialistične revolucije, čestitamo vsem delovnim ljudem Slovenije k prazniku zmage z najboljšimi željami za njihovo osebno srečo in nadaljnje uspehe pri graditvi nase družbe, ob dnevu zmage pošiljamo v imenu vseh delovnih ljudi Si •.■veni je or&^ske pozdrave in najboljše želje vsem delovnim ljudem in narodom socialistične Jugoslavije!" nagradna 2L&0OVXIOA y tjtkv Nagradna zlogovni ga v liku nagradna zlog a GRAD NA ZLOG VNICA V LIKU NAGRADNA ZLOGOVNIOA V LIKU NAGRAOIA. ZLOG 1 2 3 4 5 6 7 . 8 ; 9 10 11 12 13 14 i ! i : j : j j j :• • • j j j ! i : . j ; ' : . i;.r. k : ; i ! i i > g; i ; . ; ! N . : • : : j : . «:i : a t j • : :• * .1.1. Ü I i i: : : ii : :: : :: : ; : : \ 4 ' l' 1 i VODORAVNOi 1. v sredini, osrčje 2. star samostan v Makedoniji (letohija) 3. Notes * i. 4.. obrtnik '5. kraj na Hrvatskem . 6. fašizem 7. starogrški filozof 8. grški otok' 9. naš sodobni pisatelj (Anton) 10. -mineral (dobra izolacija v elektriki) 11. dohod 12. starogrški pesnik - filozof 13. žgana alkoholna pijača 14. razmejitveni kamen Ob pravilni rešitvi boste v debelejših črtah vodoravno dobili znan . pregovor. Rešitve oddajte najkasneje.do 15. junija v uredništvo. tt ir n it h m n . n Il tl II 1} H II »I It II Il tl II PRIJAT NO ŠPORTNO SRnČANJA •V četrtek 29. aprila je bilo uspelo prijateljsko športno srečanje v petih športnih disciplinah med kolektivoma Tekstilindus iz Kranja in 3PT. Tako srečanje .je bilo že lani v Kranju, letos pa so bili gostitelji naši športniki ; Najbolj zagrizen in izenačen boj je bil pri strelcih, saj je bil rezultat neodločen 766 krogov, po propozici.jah pa so zmagali gostje, ker so imeli več zadetkov v sredino. Gostje so zmagali tudi v šahu, in sicer s 7 s 2. Od naših sta zmagala Drago Mi kul i ć in Haf. ... S velikim naskokom v danih golih pa so naši rokometaši premagali geste z izidom 28 ; 10. Tudi naši nogometaši so slavili zmago in to s7 : 3. V kegljanju smo zmagali zaradi tega, ker gostje niso ineli popolne ekipe in.tako se je prijetno srečanje končalo v na. o korist s 3 : 2, prehodni pokal pa je to pot ostal v naših rokah. V onviru 1. maja pa je bilo strelsko tekmovanje, kjer je zmagala eni ga BPT, druga je bila ekipa Peko I.-, tretja pa ekipa Peko II. 908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1965 658(497.12)(085.3 4001965,5 COBISS c V . ( * t *» I KNJIŽNICO TRŽIČ