JUTRA: Maribor, petek, 25. novembra 1927 kn uprav*: Maribor, Ai*k«a«4rova o**ta it. 19 OfltM* »pujMM URN »fcit—l odc-tjič, da ugotovijo, kake ;e o- •'ravlial v Blumensteinovi družbi . . . v Angliji je bilo namreč nad dva milijona žensk obsojenih, da ostanejo brez mož, in to samo zato, ker so možje padli v vojni. K sreči se je pozneje ravnotežje rned obema spoloma zopet več ali manj iz-gladilo, sedaj pa je vedno več moških kakor ženskih rojstev. Ako je trditev dr. Crawa resnična, potem se res že čez 60 let lahko zgodi, da bodo naši vnuki razpravljali o mnogomoštvu, ne pa o mnogoženstvu. In tedaj postane mnogomoštvo socijalna institucija za vse kraje, kakor je to sedaj samo pri nekaterih plemenih. Dvoje vrst mnogomoštva obstoja dandanes na svetu. Pri neki indijski sekti možje iste žene nimajo medsebojno nobenih rodbinskih zvez. V Tibetu pa postane nasprotno »mlada« istočasno žena vseh bratov v eni rodbini. Razen tega obstoja mnogoženstvo v gotovih pokrajinah Kašmirja in Himalaje, na Novi Zelandiji ter v nekaterih pokrajinah Afrike. Splošno se smatra to kot pojav lokalnih razmer — siromaštvo, ubijanje ženskih novorojenčkov — dočim nekateri trdijo, da je to stadijum, skozi katerega tnora ljudska civilizacija. Vojna in dejstvo, da so bili moški v preteklosti v vsakdanjem življenju mnogo bolj izpostavljeni smrtnim nevarnostim nego ženske, to je dosedaj še nekako vzdrževalo ravnotežje med obema spoloma. Odkar pa ženske zavzemam skoro vsa polja moškega rodu, pa preti nevarnost, da se to ravnotežje zruši. In ker je po zatrjevanju dr. Crawa vedno več moških novorojenčkov kakor ženskih in so ljudje izmislili tudi otroško higijeno, je čisto verjetno, da nastopijo za moške čez 60 let res še s'abši časi, kakor so sedaj. Mačka z feseno oro’ezo Kopališče Atlantic City pri Newyorku je izgubilo te dni po poročilih listov svojo največjo senzacijo. To je bila pač nedvomno edina na svetu živeča mačka — z leseno potezo na eni nogi. Znameniti mački so dali ime Nataniel in je nosila celi dve leti pravo protezo iz lesa in kavčuka. Pred dvema letoma so ji morali namreč po neki nezgodi odrezati levo sprednjo nogo. Lastnica Nataniela gospa Jenny Bartolman, ki je za vsako ceno hotela rešiti svoji štirinogati ljubljenki življenje, se je po nezgodi Nataniela odločila, da oskrbi mački primerno protezo. Poklicala je nekega spretnega ortopeda, ki je malo poprej napravil v Londonu protez» tudi nekemu psu. In stvar se je res popolnoma posrečila. Nataniel se je namreč kmalu popolnoma privadil na leseno nogo in je kljub temu ravno tako marljivo zalezoval in lovil miši, kakor poprej, ko je imel še štiri noge zdrave. Zlata poroka Indijskega maharadže. Maharadža iz Kapurtale, drugi indijski delegat Društva narodov in znana osebnost v evropski javnosti, bo prihodnji teden proslavil zlato poroko. Njegova soproga je bivša španska plesalka Anita Delgani, radi katere so mu domačini več let marsikaj očitali in se izogibali verolomnemu maharadži. Po dolgih letih zakonske sreče pa mu vsi priznavajo, da si ni mogel izbrati boljše žene. Iz Ala-habada poročajo, da se bo zlata poroka maharadže praznovala na tako svečan način, da jo bo prištevati med največje prireditve v Indiji. Pirovanje bo trajalo sedem dni in sedem noči. Doslej je na banket povabljenih 2000 oseb, ki se bodo zbrale v plemiškem dvoru. Pozvani so tudi indijski podkralj, vrhovni poveljnik indijske armade, guvernerji in predstavniki tujih držav. Maharadža je organizatorjem proslave izjavil, da mu ni nobena cena previsoka za čim dostojnejšo in svečanejšo proslavo dolgega in srečnega zakona. Zlatniki Iz sedmega In osmega stoletja. V Ankoni so pri izkopavanjih v pristanišču poleg bivše sladkorne rafinerije našli večje količine zlatega J^arja, o katerem se domneva da izvira iz sedmega oziroma osmega stoletja. F P W T V TuffiL Potovanje v negotovost Sledeči, nedvomo izredno nenavaden dogodek se je dogodil pred kratkim v Parizu. Pri blagajniškem oknu na kolodvoru se je zglasil neznan gospod in nagovoril uradnico z besedami: »Predraga gospical Kupiti hočem lepo vilo, pa ne vem kje. Prepuščam odločitev Vam!« Uradnica, vedno polna humorja, je izročila neznancu vozno karto za neki kraj, zelo oddaljen od Pariza. Naslednjega dne se je neznanec zopet vrnil v Pariz in se znova pojavil pred blagajniškim oknom na kolodvoru. »Ali mi niste Vi, gospodična izročili vozno karto za S.?« — »Seveda, to sem bila jaz! Kaj pa želite sedaj?« — »Prišel sem, da se Vam zahvalim. Vi ste namreč vzrok, da sem kupil divno vilo z nenavadno lepo okolico. Izredno srečen sem. Dovolite, da se Vam zahvalim.« In neznanec je potisnil pred uradnico kuverto z velikim bankovcem ter nato izginil. Uradnica je denar seveda obdržala, ker tudi ni vedela, komu naj bi ga vrnila. Svatba bogatih Amerikancev. V Pittsburgu v Zedinjenih državah se je nedavno vršila svatba Sare Mellon, hčerke ameriškega finančnega ministra z industrialcem in trgovcem Alanom Scai-se. Za svečanost je bil napravljen poseben paviljon, ki je veljal 100.000 dolarjev. Hodniki poslopja so bili okrašeni z umetniškimi slikami in dragocenimi preprogami. Sredi poslopja je bil napravljen baldahin iz najdražje svile, pod katerim sta novoporočenca sprejemala čestitke svojih prijateljev. Po svatbi se je vršilo ogledovanje poročnih darov, ki so bili razmeščeni v treh sobah in so re-prezentirali vrednost pol milijona dolarjev. Na svatbo je bilo povabljenih nad tisoč gostov, stroški pa so znašali zopet nad pol milijona dolarjev. Miss Mellon ie prinesla svojemu možu doto v znesku 50 milijonov dolarjev. Ameriški kapital v Rusiji. Med sovjetsko vlado in nekim ameriškim finančnikom je bila sklenjena pogodba. ki dovoljuje Američanu, da zgradi v Nakjevki v južni Rusiji veliko jek-klarno. Obrati, ki bodo opremljeni z najmodernejšimi stroji, bodo stali nad 20 milijonov dolarjev. Podrobnosti glede finansiranja podjetja še niso določene. Ameriški finančni krogi računajo, da vlada ne bo dovolila, da se razpiše posojilo v take svrhe, temveč da bodo velikopotezen načrt finansirale nemške banke. V zvezi s projektom se omenja renski industrialec Otto Wolf. United Steel Corporation, kateri je bila ureditev tovarne v prvi vrsti ponudena, je ponudbo odklonila, vendar je obljubila znatno vsoto za nabavo ameriškega jekla. Stroške za izvedbo načrta bi Rusija morala izplačati v šestih letih, nakar bi jeklarna postala docela državna last. Toaleta avijatičarke. Lord Copham, slavni angleški avija-tik, ki je v letalu posetil že Avstralijo, je startal v Southamrtonu na 20.000 milj dolgi polet preko Afrike. Na poti ga bo spremljala njegova soproga lady Copham. Soprog ji kot članu posadke ni dovolil, da vzame s seboj več kot 20—30 funtov prtljage. Edini težji predmet, ki ga je vzela v letalo, je pisalni stroj. »Rabim stroj — je pri odhodu dejala novinarjem — pisala bom dnevnik. Garderobo imam tako, da se lahko pojavim med divjaki, kakor tudi na svečanosti. Imam večerne toalete ter štiri popoldanske jahalne hlače, ki jih bom stalno nosila pod posebnim plaščem iz nepremočljivega gabardina.« Detektiv in gola ženska. V pristanišču Gdansk je detektiv pristaniške policije pri pregledovanju parnika »Curslack«, našel v kabini drugega strojnika dekle, popolnoma nago, ki je ležalo na postelji. Detektiv je pozval dekleta, da se pokrije in ga hotel zaslišati v svrho ugotovitve identitete. Med tem je agent pregledoval ostale dele parnika. Predno se je vrnil, se je neznanka površno oblekla, zbežala iz kabine in se vrgla v morje. Na kopno so jo potegnili mrtvo. Nihče ni vedel o njej nobenih podatkov. Dekle je najverjetneje storilo samomor iz sramu ip strahu. Zbalo se ic škandala. SffOT X ŠProsveta kroemerjev trio v Mariboru V sredo, 23. t. m. smo slišali v veliki kazinski dvorani Kroemerjev trio iz Gradca. Pianista, prof. Kroemerja poznamo že izza njegovih tukajšnjih nastopov, istotako violinista, koncertnega mojstra Michla. Baš radi tega je bil obisk tako povoljen, da je bila dvorana malodane razprodana. Vzpored je obsegal trio (op. 8), Mozartov trio b-dur in Juonov Brahmsov Trio-caprice op. 39. Brahms spaja v svojih skladbah tako-rekoč nordijsko resnobo z živahnostjo dunajske mentalitete. To seje lepo izražalo v tej skladbi, ki spada, čeravno datira iz prve dobe, dobe njegovega ustvarjanja, med njegova najbolj popularna dela. Arhitektonika je velikopotezna, v dispoziciji že mnogo bolj prosta, kakor pa pri predhodnikih, dunajskih klasikih, kot kojih zastopnik je bil na drugem mestu vzporeda Mozart, s svojim triom. — Vsa polifonija, ki preveja in oživlja to skladbo, da isti neko veliko izraževalno moč ter nudi pianistu mnogo prilike, da dokazuje svoje umetniške kvalitete. Globoko zamišljen je osobito adagio-stavek, razigran in energičen pa finale-stavek. Uprav kot kontrast je učinkoval naslednji Mozart s svojo oblikovno uglajenostjo, preprostostjo in ljubkostjo. Ruskega skladatelja Juona še doslej nismo slišali na našem koncertnem odru. V oblikovnem oziru hodi po Brahmsovih potih, sicer pa je močno samosvoj in nacionalno opredeljen. Kakor Čajkovskij, spaja tudi on nekako vzhod z zahodom in to ga napravi zanimivega. Duhovito zamišljena je zasnova dela, ki naj bo v vsebinskem oziru odmev razpoloženja, v katerem je bil komponist pri čitanju romana Gosta Berling. švedske pisateljice Selme Lager-lof. Uprav fascinujoči so barvni učinki, ki so nakopičeni v tej lepi in svojevrstni kompoziciji. Izvedba je zapustila globok utis. Glavna zasluga na uspehu gre pri tem pianistu, prof Kroemerju, ki obvlada svoj instrument mojstersko in velikopotezno. Ko bi Še čelist bolj stopil iz svoje rezerve in razvijal večjo tonsko moč, bi bilo to še bolj dvignilo plastiko in s tem celokupni učinek. Mesto običajnega uvodnega predavanja se je topot poskušalo podati pred proizvajanjem prve in tretje točke kratka oblikovna analiza z navedbo tematičnega gradiva in značilnosti, ki se nahajajo v dotični skladbi. S tem se utegne pospeševati umevanje težjih in obšimejih kompozicij. H. D. Šport Izredni občni zbor J. hazenskega saveza se bo vršil 16. decembra v Ljubljani Sestavljena bodo nova pravila, ki jih je predelala sedanja uprava. Občni zbor bo naj-brže zelo buren, ker je pričakovati, da bodo izenačeni očitki in kritizirani nedo-statki, ki jih je bilo opaziti v našem ha-zenskem športu. Ni izključeno, da se bo sedež saveza zopet prenesel iz Ljubljane, bodisi v Zagreb ali Beograd. Termin za odlgranje prvenstvenih nogometnih tekem. Na svoji poslednji seji je sklenil JNS, da morajo biti prvenstvene tekme zaključene do 15. maja 1928. in do takrat ugotovljeni podsavezni prvaki Zato se smejo pričeti prvenstvene tekme tokrat že s 1. januarjem. Posebni vlak na olimpijado. Udeležence prihodnjih olimpijskih tekmovanj v Amsterdamu, ki potujejo iz balkanskih držav, Avstrije in Madžarske, bo peljal na Nizozemsko posebni vlak, ki se bo sestavil dne 25. julija 1928. na Dunaju, Vrnil pa se bo ta vlak na Dunaj 14. avgusta. Zmešnjava. Zdravnik je poslal svojega slugo, da odnese nekemu bolniku škatljo praškov, istočasno pa nekemu prijatelju šest živih zajčkov, kakor mu jih je obljubil. Sluga ni dobro razumel ukaza in odnesel recept s praški in zajce bolniku. Lahko sl mislite, kako je bil bolnik presenečen, ko je dobil z zajci vred tudi sledeči recept: »Pogoltnite dva do tri pred jed- jal« mm*. mwmR vircrtf^TK ymt. T MarTTTbriJ, Sne 7S. Tl. T927. Maksim Gorki: 47 Otroika leta Poslovenil dr. L D. »Brez ugovora, brez ugovora . . .« »Omedlel je«, je rekla babica in me ponesla proti vratom. Toda jaz nisem omedlel, le oči sem zaprl, in ko me je nesla po stopnicah gori, sem jo vprašal: »Zakaj mi nisi nič povedala o tem?« »Pusti — je že dobro, le molči!...« »Sleparji ste!« Položila me je na posteljo, zarila glavo v blazino, vztrepetala in za-plakala; njene rame so valovile sem in tja in s pridušenim glasom je mrmrala: »Le jokaj... jokaj.. .« Toda jaz nisem mogel jokati. V podstrešju je bilo hladno in mračno, tresel sem se, postelja se je zibala in je škripala, zelena staruha je stala pred mojimi očmi, potuhnil sem se kakor da bi bil zaspal in babica je odšla. Po tanki strugi je enakomerno poteklo nekoliko pustih dni, mati je bila po zaroki nekam odšla, v ljiši je bilo tesnobno tiho. Nekega jutra je prišel ded z dletom v roki, stopil k oknu in začel odstranjevati zamazko od zimskih oken. Prišla je tudi babica s posodo vode in cunjo In ded jo je vprašal- »Kaj je, staruha?« »Kaj naj bo?« »Si vesela, ka-li?« Odgovorila mu je tako, kakor meni na stopnicah: »Pusti — je že dobro, molči!« Te preproste besede pa so vendar imele poseben smisel, za njimi je bilo nekaj večjega, žalostnejšega, o čemer ni treba govoriti in kar vsi vedo. Ko je ded pazno snel oknice, jih je odnesel iz sobe, babica je razpahniia okno — na vrtu te kričal Škorec, čiri-kali so vrabci, opojni vonj odtajane zemlje se je razlil po sobi. modrikaste pečnice pri peči so pobledele, če si jih pogledal, te je spreletel mraz, Zlezel sem s postelje na tla. »Ne hodi bos«, je rekla babica. »Na vrt pojdem.« »Ni še suho tam, počakaj še!« Nisem je maral poslušati, že tudi gledati odrastle, mi je bilo neprijetno. Na vrtu so se že prebile svetlo zelene konice mlade trave, na jablanah so se napihnili in pokali popki, prijetno je pozelenel mah na strehi Pe-trovnine hiše. povsod je bilo mnogo ptic, povsod vesel zvok, svež, vonjiv zrak je vel okrog glave. V jami, kjer si je bil prerezal vrat stric Peter, je ležala od snega pomečkana in potlačena trava, pogled nanjo ni bil lep, nič pomladnega ni bilo v njej, in vsa jama je bila zoprna. Z jezo sem zaželel poruvati, poteptati travo, odstraniti ostanke opeke in bruna, pospraviti vse, kar je umazano in nepotrebno, napraviti v jami snažno pribežališče zase, da bi živel v njej sam, brez odrastlih. Takoj sem se poprijel dela, ki me je kar naenkrat, dolgo in lepo zmotilo proč od vsega, kar se je dogajalo v hiši in bilo še zelo žalostno, pa z vsakim dnem zahtevalo, da se zanimam zanje. »Kaj si napihnil lice?« sta me izpraševali sedaj babica, sedaj mati. Bilo mi je nerodno, da sta me tako izpraševali, toda nisem se srdil nad njima, le vse tuje mi je začelo postajati v hiši. Pri obedu, večernem čaju in južini je čestokrat sedela tista zelena staruha, kakor gnil kol v starem plotu. Oči je imela prišite k licu z nevidnimi nitkami, lahko so izstopale iz koščenih jam, dvigale so se zelo urno, videle vse, opazile vse, se dvigale proti stropu, kadar je govorila o Bogu, se nižale na lici, kadar je biia govorica o domačih stvareh. Njene obrvi so bile kakor iz otrobov in nekako prilepljene. Njeni goli. široki zobje so brezšumno razkosavali vse. kar je porinila v usta s smešno zavito roko. od katere je štrlel mezinec; pri ušesih sta se pregibali koščeni krogli, tudi uhlji so se premikali. gibale so se tudi zelene kocine na bradavici in polzele po žolti, zgr-bančeni in protivno čisti koži. Bila je vsa tako snažna kakor njen sin, bilo bi neprijetno, nelepo, dotakniti se ju. Prve dni je vedno držala svojo mrtvo roko pred mojimi lici: od roke je prihajal duh po rumenem kazan-skem milu in po kadilu, odvračal sem se od nje in se ji odmikal. Često je govorila sinu: »Dečka je na vsak način treba zelo vzgajati, razumeš?« »Vzemite ga, če vam je hudo zanj . . .« Mati me je potegnila izza mize in sramotno sem bil pregnan na podstrešje; prišla je babica in se hohota-la, pritiskajoč roko na usta: »Oh, ti moj Bog! Nu, predrzen si, Kristus naj bo s teboj.. .« Ni mi bilo všeč, da je pritiskala roko na usta, zbežal sem od nje, zlezel na streho hiše in dolgo sedel tam gori za dimnikom. Da, zelo me je bila volja, biti predrzen, govoriti vsem zle besede, in težko je bilo potlačiti to željo, toda prišlo je, da sem jo potlačil: nekoč sem namazal stola bodočega očima in nove babice z višnjevim klejem, in onadva sta se oba prilepila; to je bilo zelo smešno videti, toda potem, ko mi jih je bil ded naštel, je prišla k meni v podstrešje mati, me potegnila k sebi, me krepko stisnila s koleni in rekla: »Poslušaj, — zakaj si hudoben? Ko bi ti vedel, kako bridko je to zame!« Oči so se ji zalile s svetlimi solzami, prižela je mojo glavo k svojemu licu, — to je bilo tako hudo, da bi bilo lepše, ko bi me bila udarila. Rekel sem ii, da nikoli več ne bom žalil Maksimovih, — le ne joče naj nikari. »Da, da, je tiho rekla, »ni potrebno, da si tako predrzen! Glej, skoraj se poročiva, potem od>deva v Moskvo, potem se bova vrnila in ti boš živel pri možu. Jevgenij Vasiljevič je zelo dober in pameten, lepo tl bo pri njem. Učil se boš v gimnaziji, potem boš študent, tak, ka-koršen je on sedaj, potem pa doktor. Kar boš hotel, učen človek je lahko kar hoče. Nu, pojdi sedaj, izprehodi se . . .« Ta »potem«, ki ga je polagala enega k drugemu, se mi je zdel kakor stopnice, ki so peljale nekam daleč doli in proč od nje, v temo, v samoto, !n take stopnice me niso veselile. Zelo sem želel, reči materi: »Ne omoži se, prosim, jaz sam te bom živil!« Toda nisem rekel tega. Vedno se je budilo v meni mnogo ljubeznivih misli do nje, povedati pa ji teh svojih misli nikoli nisem mogel. Na vrtu so moja dela lepo napredovala; trave sem nekaj poplel, nekaj pa porezal, obložil rob jame, kjer je bila zemlja zdrknila, s kosi opeke, naredil iz njih široko klop, na kateri je bilo tudi ležati mogoče. Nabral sem mnogo barvastega stekla in črepinj od posod, jih z glino zmetal v špranje med opeko, —. kadar je posijalo v jamo solnce, se je vse to mavričasto zalesketalo kakor v cerkvi. »Dobro si si izmislil!« je rekel nekoč dedek, ko je ogledoval moje delo. Le ko si pulil travo, si pozabil na korenine. Čakaj, ti bom jaz prekopal zemljo z lopato, — pojdi, prinesi jo!« Prinesel sem železno lopato, pljunil je na roke, pokašljal in začel globoko z mastno zemljo porivati z nogo lopato. Pomeči proč korenine! Potem ti bom nasadil solnčnih rož in malo, — lepo bo! Lepo . . .« In nenadoma je, nagnivši se nad lopato, obmolknil, obmrtvel; gledal sem ga — iz njegovih malih oči, ki so bile umne kakor pri psu, so na gosto kapale na zemljo svetle solze. (Dalie prihodnjič.) Sledeče srečke drž. razredne loterije kupljene v Z&druini hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 19, oziroma v upravi Večernlka, Maribor, so bile Izžrebane dne 21. novembra: Sin je pokorno skloni! glavo, mršil 8.022, obrvi in molčal. In vsi so mršili obrvi pred to zeleno starko. Sovražil sem to starko in njenega sina s silnim sovraštvom, in to čustvo mi je prineslo veliko udarcev. Nekoč je pri obedu, strašno zaobrnivšl oči. rekla: »Ah. Aljoška. zakaj tako hitiš jesti | .259, 61.270, in še tako velike kose? Zadavii se 3*666, 82.544, boš, dragi!« Potegnil sem kos iz ust. ga zopet nataknil na vilice in ji ga pomolil: Din 4000 je zadela srečka 83.211. Din 2000 pa srečka 99.503. Po Din 500 pa so zadele naslednje št.: 14.138, 100.735, 15.458, 30.993, 30.980, 53.428, 66.671, 91.785, 115.622, 115.685, 115.659, 9.764, 9.779, 9.712, 20.863, 20.851, 20.802, 47.763, 47.788, 59.305, 40,551, i 91.735, (11.532, 23.491, 170.256, j 86.329, 1120.176, 24.290, 134.024, Manufaktur Is t, ki bi rad takoj nastopil, išče službe. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dobra moč«. — 1732 Telefonično 302 lahko naročite krvave, jetrne in pečene klobase z zeljem v »Mariborskem dvoru« in »Narodnem domu«. Prvovrstno vino. Oset 1740 Mlad volčji pes se je zatekel vprašati: Wilsonova 20. Oddani opremljene sobe z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Vojašniška 18. 1738 Lep solnčen lokal s stanovanjem in pritiklinami se odda s 1. decembrom v Studencih, Sokolska ulica štev. 6. Vprašati istotam! 1737 91.777, 8.008, 11.528, 23.480, 60.859, 86.390, 120.199, 20.205, 34.057, 58.048, 73.682, 110.747, 71.849, 83.278, 83.281, 86.307, 96.946, 110.168, 9.361, 9.385, 20.236, 24.230, 34.073, 34.046, 34.029, 58.033, 58.090, 70.256, 71,849, 99.538, 99.540, 110.760, 110.796, 122.733, 122.769, 73.606, 9.782. Beograd, 25. novembra. Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 50.000 Din dobi srečka 99.014. 40.000 Din dobi srečka D 1.092. Po 30.000 Din dobita srečki 16.741 58.445. Po 10.000 Din dobita srečki 56.027, 120.059. Po 4.000 Din dobijo srečke: 17.200, 44.241, 53.294, 69.090, 73.327, 108.981. Po 2.000 Din dobijo srečke: 2.175 3.076 3.948 7.182 9977 10.344 15.984 16829 17230 20.216 22.884 23.745 24.901 25.946 26.864 26.872 27.201 28.192 28.793 29.381 30.298 30.437 31.927 32.U7 37.857 41.306 44.133 46.375 46.649 47.902 49.717 51.312 52.629 52.678 53.294 55.546 59.506 60.657 60.69* 62.556 62.754 62.908 63.203 63.497 63.205 63.757 66.139 67.491 68.480 68.703 68.951 69.090 69.224 70.600 73.341 73.498 75.700 78.334, 79.496 79.902 82.668 85.583 86.163 86.306 79.356 86.624 87.108 88.200 89.147 94.614 96.512 97.488 97.568 98.672 98.956 100.452 102.195 103.013 105.129 105.178 106.287 106.575 104.129 107.745 110.332 113.733 115.142 117.657 117.722 123.690. Beograd, 23. novembra. Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Dobitek 200.000 Din dobi srečka 9.149. Po 10.000 Din dobijo srečke: 35.556 in 63.524. Po 4000 Din dobijo srečke: 6.490 25.216 38.871 42.185 65.939. Po 2000 Din dobijo srečke: 1.398 11.370 13.013 16.347 19.915 32.285 39.081 42.832 44.323 47.059 56.993 58.903 67.527 67.541 67.599 67.607 78.884 79.428 80.958 98.302 116.918 in 117.354. »Murn«! Restavracija »ZEPHIR* Emerili NOVO KNJIGARNO V MARIBORU ALEKSANDROVI C. 13 JE OTVC33SLA TISK. ZADRUGA V LJUBLJANI NOVA KNJIGARNA JE DOBRO ZALOŽENA S SLOVENSKIMI IN NEMŠKIMI LEPOSLOVNIMI IN POUČNIMI KNJIGAMI SPREJEMAJO SE NAROČILA NA RAZNE ČASOPISE IN REVIJE ** "“M?*** IM »OŽIC PRIPOROČAMO VELIKO IZBIRO MLADINSKIM KNJIG S SLIKAMI Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo Aleksandrova cesta 18 V soboto zvečer prvovrsten I I Ir ii in pojedina dom. klobas oncert I Za obilen obisk se pripo-' roča restavrater. Pozor meščnal! Na Koroški cesti štev. 3 se toči dalmatinsko vino iz Šibenika črno, belo in rdeče po 12 Din. 1W 10. Prvovrstno ■idolirmie in rezanje „bubi frizure* v higijenični brivnici Vjekoslav Gjurin Maribor, Durfiteva ulica 9 z 10 kg drv ogreva « sobo »koal 24 ur i uUPNtR". tvor tilu po«! Zastopstvo z« Maribor ielcznlna PUTTER A LENARD AVARNA JADRAN v soboto in nedeljo pri normalnih cenah ONCERT ladaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Broiovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanka D e t e 1 a v Maribonr