RIMSKI NAGROBNIK Z BERNARDINA V PORTOROŽU ELICA BOLTIN-TOME Pomorski muzej »Sergej Mašera«, Piran M ed kopanjem tem eljev za zgradbo Vi objekta Trg in vas (Plaza & vil­ lage courtyard) novega turističnega naselja na B ernardinu p ri P ortorožu je bil n ajd en dobro ohranjen rim ski nagrobnik iz peščenca. Arheolog Pomorskega m uzeja »Sergej Mašera« v Piranu, ki si je najdbo prvi ogledal, kam na žal ni našel več in situ, ker so ga delavci že prenesli v neposredno bližino najdišča samega. Po pripovedovanju delavcev je kam en ležal 29 m jugovzhodno od razvalin vzhodne stene prezbiterija, skoraj že povsem porušene cerkvice Sv. B ernar­ dina in 1,8 m do 2 m globoko v plasti gramoza. K ot je bilo opaziti v izkopnem p ro filu je bila plast različno debela, kar tudi ni čudno, saj so sam ostanski pro­ sto ri ob cerkvi po letu 1805, ko so izgubili svoj prvotni nam en, pa do danes služili za skladišče gradbenega m ateriala. Zato tudi ni izključeno, da je bil n ajd en i napisni kam en prinesen na B ernardin od drugod skupaj z drugim gradbenim m aterialom ali odpadnim kam enjem . Lepo obdelan, vendar danes že nekoliko okrušen kam en je 86 cm visok, 57 cm širok in 18 cm debel. Na zgornji polovici gladke in ob robovih nepro- filirane sprednje strani kam na je ohranjen dobro čitljiv napis, izveden v petih vrstah. Črke posam eznih v rst se skoraj enakom erno zm anjšujejo, tako da so v prvi v rsti 7,5 cm, v drugi 5,5 cm, v tre tji 4,5 cm, v četrti 3,5 cm in v peti v rsti 2,5 cm visoke (sl. 1). C(aio) Liburnio \ C(ais) f(ilio) Valenti \ Achaicus lib(ertus) \ v(ivu s) f(ec it) sibi et suisque \omnibus. N apis je pisan v kapitali s pom anjšano črko O (v prvi vrsti) in s podalj­ šanim a črkam a T in I (slednja le v četrti v rsti), k ar opozarja na zgodnejši čas. Pa tu d i na osnovi besedila in delom a oblike črk menimo, da nagrobnik izhaja iz konca prvega oz. drugega st. n. š. Povsem odveč je que v besedi omnibus- que v četrti vrsti napisa. Iz vsebine napisa izvemo, da je oproščenec Achaicus že za časa svojega življenja postavil nagrobnik Gaju L iburniju Gajevemu sinu Valensu, sebi in vsem svojim. Po vsej verjetnosti je z edinim osebnim imenom Achaicus ozna­ čeno poreklo oproščenca, kar često zasledimo v rim ski onom astiki. Oprošče- nec Achaicus, ki bo po vsej verjetnosti poslej nosil v im enu C. Liburnius C. lib. Achaicus gentiino im e svojega gospodarja, naj bi potem takem izhajal ne­ kje iz province Ahaje. Na osnovi navedenega prim era oproščenca Ahaika pa se upravičeno vpra­ šam o ali lahko tudi v gentilnem im enu Liburnius vidimo oznako etnične oz. regionalne pripadnosti njegovega nosilca. Z vprašanjem , ki se nanaša na tovrstno izpovednost gentilnega im ena Liburnius se strokovnjaki že dalj časa ukvarjajo. Napisi s tem im enom se nam reč pojavljajo na obm očju zapadnih in vzhodnih provinc im perija, zlasti pa v Italiji, predvsem v glavnem m estu Rimu, m edtem ko sta do sedaj znana iz Dalmacije le dva prim era, kot navaja M. Suič, ki je tem u vprašanju v zad­ njem času posvetil več pozornosti.1 Na osnovi analize tridesetih napisov z gentilnim imenom Liburnius ter osm ih napisov s kognomenom Liburnus je prišel do nekaterih ugotovitev, ki osvetljujejo nastanek tega imena. Po m nenju M. Suiča je velika večina gentilicijev Liburnius nastala iz ape­ lativa liburnus, liburna, ki kot taki nim ajo nobene zveze z etničnim im enom Liburnov. Prav tako niso etnično vezani z Liburni tisti, katerih gentiino ime Liburnius je nastalo na domačih tleh. Veliko oseb, ki se v napisih javlja z imenom Liburnus, Liburnius, pa po ugotovitvah M. Suiča pripada sloju osvo­ bojenih sužnjev ali izhaja iz njih, zato jim on odreka liburnijsko ali tudi širšo ilirsko pripadnost. Iz gornje razlage te r našega prim era oproščenca Ahaika lahko povzamemo, kako nesigurno bi bilo na osnovi v napisu navedenega gentilnega im ena C. Liburnius pripisovati njegovemu nosilcu tudi etnično pripadnost. Med gradbenim i deli, ki so zajela dom ala ves hrib B ernardin od m orske obale na jugozahodu pa do nove ceste Piran—Portorož, so bili razen opisanega rim skega nagrobnika najdeni le še fragm enti rim skih am for in opek, ki so ležali v vrhnji plasti zemlje. Na osnovi teh drobnih najdb je bilo na Bernar- dinu izkopanih več m anjših sond jugovzhodno in vzhodno od razvalin cerkve sv. Bernardina, ki je bila vključena v frančiškanski sam ostanski kom pleks iz leta 1452. Ob južni in zahodni fasadi cerkvice pa sta bili izkopani dve sondi (23 m X 2,5 m ). Povsod smo naleteli le na tem elje in ruševine m lajših zidov. N ajstarejši so bili tem elji križnega hodnika frančiškanskega sam ostana in uničeno skeletno grobišče bržkone iz tistega časa. Arheolog m uzeja je nadzoroval tudi večino zemeljskih izkopov za stavbe novega naselja, nikjer ni bilo opaziti ostankov antičnih arhitektonskih ob­ jektov, čeprav smo jih na osnovi drobnih, na površju najdenih naselbinskih ostankov upravičeno pričakovali. 1 M. Suič, Libumus(a), Liburnius(ia) u rimskoj onomastici, Diadora (Zadar) 4 (1968), 105—115. 1 Rimski nagrobnik z Bernardina v Portorožu (Piran). — Bernardin in Portorož (Piran), römischer Grabstein Zusammenfassung Beim Bau der neuen Touristen-Siedlung in Bernardin bei Portorož wurde in un­ mittelbarer Nähe der Kirchenruine St. Bernardin ein römisches Grabmal aus Sand­ stein gefunden (Abb. 1). Aus dem Inhalt der Inschrift geht hervor, daß der Freigelassene Achaicus noch zu Lebzeiten dem Gaius Liburnius, dessen Sohn Valens, sich selbst und allen seinen Angehörigen ein Denkmal errichtet hat. Der Freigelassene, der als neuen Namen (C. Liburnius C. lib. Achaicus) den Gentilnammen seines Herrn trägt, stammt aus der Provinz Achaia. Auffallend ist in erster Linie der Gentilname Liburnius. Auf Grund der Schlußfolgerungen, die M. Suić in seinem Werk: »Liburnius(a), Liburnius (ia) u rimskoj onomastici« (Diadora [1968] S. 93 f.) dargelegt hat, ist es unsicher, anhand solcher Gentilnamen Aufschluß über die Familie zu erhalten. Das wird auch durch das Beispiel unseres Freigelassenen Achaicus bestätigt, der nach seiner Freilassung den Gentilnamen seines Herrn Liburnius trägt.