79
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V soboto dopoludne odpeljala se je tudi cesarica s svojem spremstvom v Buda-Pest, kamor je dospela krog %2 popoludne. Na kolodvoru pričakoval jo je cesar, in ponedeljek večer vdeležila se je soireje pri dvoru, k kateri je bilo vabljenih krog 800 oseb med njimi tudi členi obeh delegacij.
Gosposki zbornici predložil je naučni minister načrt zakona, po katerem se spod 10 let stari učenci ne smejo sprejemati na gimnazije.
Danes prične se zopet zborovanje državnega zbora. Na dnevnem redu je nadaljevanje v zadnji seji ostalega dnevnega reda. Jutri ima se pričeti že obravnava poročila odseka za pogodbo z Ogersko o podaljšanji ban-kinega privilegija. Z baron Rei nla nderj e m so se zopet poskusili razgovori načelništvo generalnega štaba.
Ogersko. — O zborovanji delegacij poročamo na drugem mestu obširno.
Tukajšni državni zbor nadaljuje budgetno razpravo.
Hrvatska in ogerska regnikolarna deputacija sklenile ste svoje posvetovanje s tem, da ste izrekli, da niste prišli do nikakorš nega sklepa. Uradno naznanilo o tej zadevi se glasi: V konečni seji regnikolarnih deputacij izrekel je predsednik S zeli, da v teku zaupnih razgovorov, ako ravno se je glede več točk doseglo popolno soglasje, glede drinih pa se doseglo vsaj izdatno približanje, da so pa vender glede najvažnejšega — jezikovnega vprašanja ostale tako bistvene različnosti menenj, ki se ne dajo poravnati. Predsednik vprašal je tukaj deputacijo, ali misli da bi se z nadaljevanjem razprav mogel doseči boljši vspeh. Poročevalca Maks F a 1 k in Josip Miškatovič izjavita v imenu dotičnih deputacij, da se tega ni nadejati. Predsednik obžaluje brezvspešnost, se pohvalno spominja neumorne delavnosti obali poročevalcev in se je po njegovem predlogu sprejelo priznanje v zapisnik.
Potem izrekel je še načelnik hrvatskega kluba zahvalo predsedniku in vsem členom vlade. Na to izreče Tisza še nekaj besedi obetanja, da bode kolikor moč, pospeševal blagostanje Hrvatske. Časniki, po katerih vlada izrekava svoje misli izrekajo enako obžalovanje kot se je to zgodilo v deputaciji, kvasijo o hrvatskem šovinizmu, ki še tega noče dopustiti, da bi madjarščina v Hrvatski veljala ko pomočni jezik.
Žalostno spričevalo za ogerske politike je pač to, ako se celo s tako udano deputacijo hrvatsko, v kateri znani Miškatovič zvonec nosi, pogoditi ne morejo. Morebiti bi se bilo to vendarle zgodilo, ako bi že pred ne bila opozicija hrvatskega deželnega zbora že pred kazala, da naj vladina stranka pri tem vprašanji pokaže kaj more doseči pri vladi, katero podpira za žive in mrtve. — V vsej Hrvatski bo to vladini stranki dalo nekaj veljave, ker se ni vdala. Se ve da pa bo ljudstvo znalo soditi, koliko resna je bila ta borba, ako še pri konečni razpravi hrvatska deputacija trdi, da ohrani staro prijateljstvo z Ogersko, ako ravno ji Ogri nočejo priznati v pogodbi priznanih jezikovnih pravic. — Hrvaškemu deželnemu zboru predložil se je načrt postave o podalšanji dešelno-zborskega mandata od 3 na 5 let.
Bolgarska- — V zadnji številki „Novic" omenjali smo v telegramu z Dunaja, da se je bolgarska posadka v Silistriji uprla zoper vladarstvo. Enak upor poskusil je del posadke v podonavski trdnjavi Ruš čuk in tukaj   nastal je pravi  boj  med   upornim  pijonirskim
80
batalijonom in pa vladarstvu zvestimi pešci in enako zvestim prebivalstvom mesta. Boj trajal je celi dan za to, ker so ustaši imeli v svoji oblasti baterijo topov, konečno so meščani in pešci premagali ustaše, katerih načelniki so skušali pobegniti čez Donovo na rumunska tla, toda vojaki zapazivši jih so streljali za njimi, vrh tega pa je tudi vojni brod hitro odrinil z brega in jim preprečil pot na nasprotni donavski breg.
NeKaj ustašev bilo je ranjenih popadalo deloma po-skakalo v Donavo, pa s pomočjo broda 80 vse izlekli z vode in nazaj pritirali v Ruščuk.
V Silistriji zatrli so upor z Ruščuka prišedši vojaki brez boja, ker so ustaši po prihodu zveste vojne pobegnili, akoravno so imeli trdnjavo v svoji oblasti.
O postopanji bolgarskega vladarstva nasproti ustašem glase se zadnje novice tako: Sofija dne 6. marca. Ukaz za ustreljenje upornih častnikov bil je včeraj podpisan. Nemški generalkonzul Thielman, čegar varstvu so izročeni ruski podaniki, podal je danes zjutraj pisanje, v katerem zahteva, da se šest upornik častnikov v Ruščuku izroči nemškemu konzulu, ker trdi, da so ti častniki ruski podaniki. Povod tej tirjatvi je, da imajo ti častniki ruske postne liste.
Riza Bey, turški pooblaščenec, je neki v imenu Sultanovem pri vladi storil korake, da naj bi se upornikom skazala milost. — Častniki sploh odobravajo sklep vladin, da upornike kaznuje s smrsto. — Sofiija dne 6. marca ob 9. zvečer. Uradni list naznanja, da je bilo osem bolgarskih častnikov, katere je vojna sodba obsodila na smrt, danes ob 5 zjutraj v Ruščuku ustreljenih. Ob enem obsojen ruski podanik Bol man  izročen je bil nemškemu konzulatu.
Danes že po dovršeni obsodbi izročil je nemški konzul bolgarski vladi pisanje, v katerem je rečeno, da je sedem z orožje v roki zasačenih častnikov, izmed katerih sta bila dva, Uzurov in Paoov ustreljena, ruskih podanikov in da tedaj zahteva, da se z njimi kot takimi ravna. Vlada je na to odgovorila, da so vsi obsojenci razun kapitana Bolmana bolgarski podaniki, ne samo ker so znani kot Bolgari temveč tudi za to, ker so v teku sodnijske obravnave svojo narodnost kot tako pripoznali. Kar zadeva druge obsojene vojaške in civilne osebe, videti je, da je vlada nagnjena k milosti.
Misli se, daje skupni korak konzulov zato ostal brez vspeha, ker so oblastve v Ruščuku piejele iz Sofije enako povelje, kakoršno je vojni minister Nikolajev brzojavil kapitanu Popov-u, ko je ta Ruščuk zapustil, da bi zadušil upor v Silistriji. Konec tega povelja se je baje glasil: Kader zasedete Silistrijo, ustanovite vojne sodbe in dajte krive usmrtiti. S Pariza se brzo-javlja dne 7. marca, da je bilo neki s smrtjo kaznovanih v Ruščuku 13 oseb, med temi dva majorja, dva stotnika, dva poročnika in dve civilni osebi. V Sofiji dejali so 24, v Burgasu 8 oseb v zapor, nekaj tudi drugod zato,   ker je vladarstvo dobilo dokaze v roke,
da so uporniki raznih krajev med saboj v zvezi in so imeli namen, Cankova najprej oklicati za vladarja. V bolgarskih vladinih krogih se govori, da je Ruska netila upor, ki je zadnji čas različnem odborom za upor do-poslala krog tri milijone rubljev.
Da je bila Ruska zadovoljna z uporom, kaže njeno prizadevanje, oteti različne prijete ustaše, s tem, da jih krije z ruskim podaništvom, dalje pa to kažejo besede uradnega „Journal de St. Petersburg", ki izra-žuje željo, da bi zadnji dogodki naredili konec anarhiji, ki že 18 mescev traja v Bolgariji ter se že vpeljal enkrat red.
Videti je, da je bolgarsko vladarstvo spolnilo to željo ruskih krogov in hitro zopet vpeljalo red v Bolgarski, toda red s tem vledarstvam Ruski do sedaj še ni bil po volji.
Pomenljivo bo za razvoj bolgarskega vprašanja, kako se Ruska vstopi nasproti po zasluženji strogemu kaznovanji upornikov.
Laška. — Ministerska kriza končala se je po dolgem guganji in posvetovanji tako, da vse ostane pri starem. Kralj ni sprejel ostavka dosedajnih ministrov in zbornica izrekla bo vladi pri prvi priliki svoje zaupanje. Po potresu prizadetim daroral je kralj 150.000 frankov.
Najnovejše vesti. Z Bolgarske. — Telegrami z Ruščuka obširno poročajo o obravnavah vojne sodnije v Ruščuku, pri katerih so bili navzoči tudi konzuli Nemške, Laške, Rumunske in Velike Britanije. Na trgu pred sodnijo zbira se mnogobrojna množica, izmed katere se neprenehoma ponavljajo klici: „Živela neodvisna Bolgarska! Smrt izdajicam!"
Zatoženih je enajst častnikov: Stotnik Bolman, ki je ranjen na ramenu, Kristev z rano na roki (brat v Silistriji v boju vstreljecega stotnika Kristova), stotnik Zelenogorov, kateremu je bil zaupan arsenal v Ruščuku, poročnik Kojuhanski, Enčev, Mirkov, Tambroškov in Kri-stonakov, in konečno major Usurov, ki je bil tako težko ranjen, da so ga notri prinesli štirje vojaki. Usunov izpove, da je večer prej sklical vdeležene častnike, da so hoteli samo nekrvavim potom nasprotovati nekaterim naredbam ministerstva, boj se je pričel, ker so se vojaki morali braniti zoper napadajoče občinstvo. Glede druzih častnikov reče Usurov, da so tako ravnali po njegovem povelji, in da tedaj ne zaslužijo nikakoršne kazni. — Dne 5. ob pol 7. proglasila je vojna sodnija znano sodbo, po kateri je bilo k smrti ustreljenja obsojenih 15 oseb, večinoma častnikov.