140. štev. V Ljubljani, v četrtek 19, deeembra 1878. Letuj k VI. ineerati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 hr., Se se tiska lkrat, 12 16 d >i j) » 1 ■* >i d n ji ^ ,, Pri večkratnem tiBkanj •aena primerno zmanjša. Rokopisi ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija ca Starem trgu h. št. 16. Filitltn list za slovenski narofl. Po pošti prejeman velja : Za celo leto , . 10 gl. -- kr/' xn poiieta , . o „ — ,, . '/.« četrt leta , , 2 „ 50 ,„" V administraciji velja: '/ju celo leto . . 8 gl. 40 kr. Ba pol leta, , . 4 „ 20 „ »a četrt letu , , S „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. vee na leto, Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25. izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Vabilo k narožmnju »SLOVENCA«. „Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ Četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „enmesec 80 „ V administraciji sprejemam Za celo leto.....8. gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec.....— „ 70 „ posamezne številke . . . — „ 7 „ Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; » pol leta.....5 „ - „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za celo leto.....6. gl. — kr.; „ pol leta..... 3 d — i, „ četrt leta .... 1 „ 50 „ List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun.v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungenj opravništvu, Stari trg, hiš. štev. 16. Dr. Bleivveisova sedemdesetletnica. (Dalje.) Adresa Dolenjcev se glasi: Dr. Janez Bleiweisu na sedemkratdeseti rojstni dan piše Doleuija:] Slavni starosta! Ko odmeva iz cele Slovenijo od kraja do kraja veseli glas: Slava Blehveisu! vpraša Do-lenija: Ali sme se približati Tebi - tudi Dole-nec, da Ti odkrije, kar mislimo, čutimo., čislamo Dolenci vsi. Pači saj smo prepričani, da Tebi, Bato slovenski! bije srce za vse. Hvaležni poklon, srčno udanost naj Ti, Bato slovenski! izrazimo danes, ki mislimo tako: Kar je luna potniku po noči, kar solnce kmetiču po dnevi: to je B!eiweis Slovencem. Luna kaže potniku pot; solnce ogreva kmeta in daje rast celej naravi. Blenveisa zlate bukve so „No-v i c e" — in Blebveis je homogojni pojem, Kar smo Slovenci sedaj, to imamo [zahvaliti Blenveisu. On je naš Palinur; kakor je peljal starodavni Palinurus pobegle Trojance v rodovitno Italijo, zvezde opazovaje, da ne bi zgrešil prave morske ride: tako naš Bato mirno sedi na krmilu; zvezda svitla mu je milena Avstrija, zaželjena luka in pristranišče mu je blagor cele Slovenije. On pazi in opazuje na mile in ne mile vetrove; kedar zapazi nevarnost, opozoruje; kedar zapazi mirodajno zve- zdico, veseli se, kedar čuti nevihte, krepko svari. Pri vsaki spremembi vetrov zadene in drži se prave poti. Že v letih 1845 — 46—47 jelo je bruhljati, kipeti, bruhalo in bruhalo je zmiraj naprej ; „Novice" so opazovale, učile, svarile budile in šle svojo mirno pot naprej — kar bruhne anno 48. Naš Bato pa sedi mirno na krmilu in vodi barkico svojo med valovi naravnost naprej, ogiblje se klečev in krnic; tolaži, podučuje za vse slučaje, ^navdušuje za mileno Avstrijo (Nov. str. 88), se boruje za blagor Slovenije (Nov. str. 58), Geslo mu je stalno: „Sloga; Sloga!" in pa „udanost Avstriji." Njemu je na tem, da bi pripeljal svojo ladjico do njenega namena, ne da bi haskal pohvali, ne da bi plašil se kričev, češ: Tulite, lajajte — mene z mojega pota ne premaknete. Kedar se kaže na obzorju nevihta — žaluje; kedar se prikaže ugodna zvezda, veseli se ter razlaga razumno dobrodejne nasledke (n. pr. 1860.) In tako je prišlo, da čaka pri vsaki spremembi vse, kaj bodo rekle „Novice" — kaj poreče Bleiweis. Tako je bilo za časa Frank-fortskega zbora , tako je bilo za prvega Dunajskega zbora, tako ob časih Schmerlingovih, Beustovih, etc. etc. česar potrebuje Slovenski narod, to je sprevidel Blebveis in je začrtal „Novicam" 5 mal. srp, 1843 za program: „Poduk in napeljevanje-za zboljšanje kmetijstva, obrtnijstva in omiko slovenskega naroda sploh. Kaj so storile »Novice", koliko so dosegle, to ve vsak pameten Slovenec; to priča Srebrna žila. GeologiČen razgovor v Bosni. Pred mescem dni vozila sva se, namreč jaz in moj prijatelj Davorin, iz Beča v Zagreb, in sicer z ono polževo priložnostjo, kojo v bla-ženej Madjariji imenujejo železnico. Lepo sva se stegnila, jaz na enej, on na drugej klopi, potegneva fesa na oči, samo da ne zaspiva, kar se vrata odpro, in v naš kupe priletita dva potna zaboja, tri torbe in več raznobar-venih culj. Kmalo potem pokaže se na vratih obraz j uda. Obraz njegov je kazal, da se hoče vsak trenotek ugrizniti v nos, koji je bii za to popolnoma pripravljen. Smodka, kojo je žu-lil, opominjala je na vgasnjeno lojeno svečo. Ko je svoje reči naložil ravno nad nami, odpre torbo, na kojej je bilo vpleteno: „au re-voir", privleče iz nje rudeč fes, nabije ga na glavo in ponosno naju pogledavši, — boje zato, ker ima tudi on fes — voši nama dober večer. Ko sva mu vže vse pradede do Abrahama nazaj poslala k vragu, odzdraviva z ,,dober večer". — Slabi Časi! začue jud. Midva ne rečeva nič. — Ne moti gospode kadenje? zopet oni jprične. Midva zopet nič. Potem prižge novo smodko, koja se je po duhu od prve dosti razlikovala, ker je bolj dišala po mleku, kedar se polije po ognjišču, Da tu o spanji še misliti ni, o tem prepričala sva se ob enem, ker vstaneva in se nasloniva vsak v svoj kot. j — Jaz potujem v Bosno. Tam se bo sedaj kaj prodalo! — O se ve da in koliko. Ondi ljudje komaj čakajo, da jim kdo kaj na prodaj prinese. — Ali res? Toraj gotovo? — Se ve da. Pozuam človeka, ki je ondi v dveh tednih silno obogatil. Bosna je bogata zemlja. Zdaj izvlečem čutaro, — kajti pravi Hrvat ne potuje brez nje, — in ponudim mu čašico vina.1 — Lepa hvala, ne pijem nikoli vina. Mi vdari precej v glavo, ne smem. Tedaj bogata zemlja? začne zopet govoriti. — Silno bogata. Posebno na dragocenih rudah, srebru, zlatu. — A izvolite VBaj eno I čašico. . . ; — No, toraj naj bo vam na ljubo; ali mene vino takoj zmeša! Pa kje? prosim vas, kje so take rude? — Na mnogih krajih, N. pr. v brdu Dim- lije je srebra, kolikor hočete. Jud izleče malo knjižico in si takoj zapiše pohlepno. — To je nedaleč od mesta Tur-Vakufa malo niže, a od tod na levo pet milj gori na brdo, — Še eno čašico. — Bo preveč — no pa še eno. O prosim vas, gospod, od kod ste? — Jaz sem avstrijsko-ogerski konzul v Džaba-Dunduku,, Ritter Yon Hottentot, a oni je moj tajnik. — O kako sem srečen, vaša blagorodna milost, prevzvišeuost. — Nič, nič, moj dragi. Želim, da poštenjaki, kakor ste vi, v Bosni obogati. — Eno čašico. — Oh, bojim se, se mi že malo vrti — toraj vam na zdravje, visokorodni gospod konzul. Ko bi mi hoteli še kaj več povedati o tem srebru. — Druge volje. Samo dobro pazite in si vse zapišite. Žila tedaj, ki ima srebro ... pred-očite si stvar tako. Kedar n, pr. namažete dva kosa kruha surovim maslom, denite gor kos slanine — pri besedi slanina zarudi naš so-popotnik — in potem oba kosa kruha skupaj. Tako toraj, kakor leži taka slanina in surovo maslo mej kruhom, tako vam leži srebrna Upajmo,. da po modri in ljubeznjivi voditvi aačnejo vstopati spet v krščansko cerkev. V ta namen nam je vsem katoličanom tim bolj iskreno moliti, in posebej po 'bratovščini sv. Cirila in Metoda delovati , kakor je bila nasve-itovana že v Slovencu. — Iz Rima imajo 11. t. m. novine „Defense" v Parizu brzojavno poročilo, da je škofa Strosmajerja pričujočnost v Eimu veliko pripomogla k razjasnjenju nekih -vprašanj glede na vpravo ali organizacijo Cerkve kat. v Bosni. Bog daj svoj blagoslov! Italijansko ministerstvo' bode so-stavil I)epretis. Prizedevanje Carolijevo, osnovati novi kabinet, bilo je zastonj. Nemška in avstrijska kupčijska pogodba bila je 16 t. m. podpisana. Dunajski listi so o njej pisali, da za avstrijsko kupčijstvo ni posebno ugodna. Vftirška vlada je dovolila, da se smejo Abdul-Kerim pa Redif paša iu drugi na Lem-niški otok pregnani možje preseliti na otok Rod. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 18. decembra. Cesarjevih ISndolf se bode boje £e ta teden iz Prage podal v Godollo; pre-avitla cesarica pa se ne bo že 6. januarja, ampak še le pozneje podala na Irsko. JDelegaeiji ste se o nasprotnih Bkle-.pih porazumele. Ogerska delegacija je namreč po zgledu avstrijske tudi zavrgla predlog, da se imajo stotnikom dovoliti konji jahači in narediti nova trdnjavska ladija. Tudi je z ogromno večino državna zbornica ogerska sprejela predlog o podaljšanju obranbene postave na eno leto. Samo skrajna levica glasovala je proti temu nasvetu. Hrvatska pogodba z Ogersko se je v ogerski zbornici podaljšala. Ciencral Klliftovič bil je tudi v Budapešti jako sijajno sprejet. Na kolodvoru pričakoval ga je višji vojaški poveljnik baron Edelsheim-Gyulay pa bosenska deputacija, ktere govornik, grško-vzhodni nadškof sarajevski, je rekel, da je deputacija srečna generala, ki je 8 krepko roko napravil v Bosni red in mir, pozdraviti v glavnem mestu njegove očetnjave. V Stockelnovi hiši bile so za njega sobe pripravljene na povelje cesarjevo, ki so generala sprejeli jako prijazno in milostivo. 16. t. m. se je general zopet vrnil na Dunaj, kjer se bode mudil dva dni, potem pa odšel v Prago. 15. t. m. se je tudi general JovanoviČ podal v Budapešt. Vnanje države. 1» Afganistana ni nič posebnih novic. Angleški vojaki so zaseli nektere manjše kraje, o kakšnem posebnem vspehu pa se nič ne sliši. namenil, ali me razumeti ali pa razpočiti, ■ in jaz začnem : — Vi poznate žilo ali ... stvar , v kterej se nahaja kovina in s tem posreduje mej drugimi silami , (močmi) v sedanjih in oddaljenih nasledkih, koje so tako vravnane, da v korist poslednjih vplivajo na prejšnje, ali s prvimi na zadnje, ali z obojnimi v korist one razlike, koja odgovarja razliki četrtine njihovih...... v kojih je.....podobnosti mej obema, toraj v mnogem oziru tudi dovoljni kažipot, kje največ srebra leži. Je li tako? Moj.... brisal si je pot s čela, tako se je spotil od muke, da me razume, mej tem ko je Davorin hotel počiti, skrivajo smeh. Zdaj ai je lice s plaidom pokril, zdaj je gledal skozi •okno v temo. — čudno , zdihne ves iznenaden sin Abrahamov, moram reči, kolikor jasneje govorite, tem manj razumem stvar prav. Mej tem dospemo na kolodvor v Žakanj, kjer sva zajutrkovala in našla mnogo znancev potujočih r Zagreb iz Slavonije. Z njimi se-.demo skupaj v nov voz in tako se nam zgubi foodoči bosenski srebrokop. (Iz »Obzora".) Izvirni dopisi. I® Broda na Savi 10. dec. (P o-plava Save nesigurnost, transportno društvo z ruskimi konji, parabrod ,,v i t e z S t a v e n o v Jakšič pl. Kaiservvehrsk i.") „Sava vpada", to je splošna govorica in občno veselje. Res dosedaj pala je že nad jednim metrom in ako to padanje VBaj par dni še traja, prikazala se bode cesta v turškem Brodu. Hiše se prikazujejo vsak dan bolj iz vode in skoraj bode zopet mogoče v pritličnih prostorjih atauovati. Kakor hitro se to zgodi, oživela bode tudi trgovina in ljudstvo dohajalo bode od vseh strani. Še le potem mogla se bode vsa nesreča vsaj koliko toliko pregledati in izračunati. Sigurnost v Slavoniji uže pred okupacijo ni bila posebno hvalevredna, oaobito po deželi ne. Takoj pak, ko se je začela „komedija" v BoBni, pritepli so se tudi sleparji in to največ madjarski „čifuti", kojih posel je samo po gostilnicah igrati za visok denar, slepariti transportna družtva in uboge delavce zapeljevati, odgovarjati jih, da odstopajo iz službe od domačih in sploh poštenih ljudi in pristopajo k madjarskim „čifutom". Ravno tako delajo omenjeni sleparji z vozniki. Slovenskim voznikom, koji semkaj pridejo z vozmi, priporočamo, naj se oglase pri gospodu c. kr. nadporučniku vitezu Stavenovu Jakšiču pl. KaisenvehrBkemu, koji gotovo najpoštenejše plačuje vsacega. Posebno ima rad slovenske voznike, koji so ga do sedaj točno ubogali in pošteno ravnali. Neko dunajsko transportno društvo ustanovilo se je pred kratkim ter v ta namen nakupilo izključljivo samo ruske konje. Svoje delovanje je uže pričelo in odšlo je okolo šest sto konj z raznim blagom iz Broda proti Sarajevu. Splošno mnenje je, da bode to društvo napredovalo, kajti ruski konji znani so kot najstrajnejši in navajeni po največjem blatu in v hudej zimi voziti. Parobrod „vitez Stavenov Jakšič pl. Kai-8erswehr3ki", koji mislim, da danes dovrši prvi pot iz turškega Šamca do Doboja, izkazal se je kot izvrstna moč za prevaževanje brane iu druzega blaga za našo vojsko. Ako-ravno se je morala reka Bosna večidel gredoč regulirati, vlekel je vendar več ladij za seboj, koje so nosile okolo pet tisoč meter-centov raznega žita. Da so vsi ljudje strašno trpeli, si lahko vsak misli. V nekojih, posebno v jako derečih krajih morali so ladje od parobroda odkleniti in vlekli so jih naprej voli konji in naši slovenski fantje , gazeči do vrata Bosno. Pri vsej strašnej muki in pri velikanskih stroških splačalo se bode pač vsejedno, ako se pomiBli, da sedaj po takej nepopisljivo grdej poti par konj komaj po pet do šeBt meter-centov more peljati v Sarajevo, kamor potrebujejo Bedaj od dvajBet do trideset dni. Da1 pri tako dolgo vožnji gospodarje privatnih malo zaslužijo, je vsakako gotovo, blago se ve,'da vsejedno pripeljejo v Sarajevo . ali v dotično mesto, čisto drugače pak je pri necili druzih vozovih, kojeBkoraj imenovati ne smem; kako da oni vozijo, hočem navesti kratek iu popolnem resničen dogodjaj: Vozila je precej velika kolona šest sto žakljev ovsa v Sarajevo, ker za konje niso dosti seboj vzeli iu ker so črez navadno dobo radi slabega vremena vozili,, potrošili so za konje četiri sto žakljev ovsa in v Sarajevo pripeljali samo dve sto, da so pa nazaj mogli, morali so jim iv Sarajevu še dve sto žakljev na pot dati. Prihodnjič'več drugih važnih in iateresantnih reči. A—č. Iz Broda na Savi 13. decembra. Konjska bolezen; bolnivojaki; Sava; parobrod „vitez Stavenov Jakšič pl. Kaiserwehrski." Turška grozovitost.) Poleg mnogovrstnih nesreč v sedanjem zimskem času pridružila se je še najhujša konjska bolezen in sicer postajejo posebno vojaški konji smrkovi. Ta huda neozdravljiva bolezen tukaj tako močno razsaja, da nimogoče povedati. Pretekli mesec in sicer 29. prikazala se je najprvo v Brodu in še tisti dan zapovedalo je generalno poveljništvo 52 lepih konj ustreliti, koje je živinski zdravnik za bolne zpoznal. Od tega dne pak se je ta bolezen tako naglo razširila, da so dosedaj po prek vsak dan več ko 100 konj postrelili. V jednej Bami vasi prav blizo Broda, kjer je sam pol eska-drona razstavljenega, ustrelili so 50 konj večidel bolnih in tudi vse zdrave, koji so bili v istih hlevih. Da je to silna nalezljiva bolezen razvidno je iz tega, da tudi vso opravo ustreljenega konja požgati pustel, ravno tako mora vojak, koji konja opravlja, svojo obleko požgati. Škoda je neizmerna in bode še zmirom večja, ker bolezen nikakor ne pojenjuje, temuč se še vedno širi. Ako omenjena bolezen skoro ne neha , v resnici nikdo pri generalnem za-poveljništvu ne bode vedel, koliko konj imajo, ker že sedaj, kakor sem od visocega častnika poizvedel, nikdo natančnega šlevila ne vč. Še hujše kakor s konji, godi se z vojaki Skoraj vsak vojak, koji sedaj iz Bosne pride, precej v Brodu oboli in sicer za vročinsko boleznijo; tako se je pripetilo, da je pri pol eBkadroni 39 mož prvi dan, ko so iz Bosne prišli, hudo zbolelo. Sava pala je do sedaj že Črez tri metre, in ako sedanje vreme še ostane, lahko bodemo Črez deset dni po turškem Brodu pešce hodili. Bojim se le hudega mraza in ako ta hitro pritisne, potem bi znala Sava zmrzniti posebno na krajih poplave in bi potem led do spomladi ostal, Parobrod „vitez Stavenov Jakšič pl. Kai-serwehrski" plaval bode črez par dni iz Doboja nazaj celo v Brod in bode takoj zopet pripravljal blago gospod nadporučnik pl. Kaiserwehr-ski za drugo morebiti še večjo ekspedicijo-Vrnil se je on sam ravno danes in nakupil raznih reči, ktere pošlje in vzame seboj na parobrod; pri tej priliki čestitali so mu visoki gospodje k njegovej izvrstnej ideji iu k srečnemu dovršenju prvega potovanja. Posebno hvaležni so mu vsi viaoci častniki, kakor vsakdo mora pripoznati, da je to v največjo korist naše vojske, koja je ravno sedaj v hudih stiskah. Ravno ko to pišem Čuje se Igovorjenje po vsem mestu, da so pri Maglaju Turki de)a\ce družtva Bucher & Compag. po noči napali ter 41tem glave posekali. Zopet grozni čin, koji bode pač slabo priporočal Bosensko in Her-cegovačko deputacijo, koja se ravno sedaj čaru poklanja. Ko o tem kaj več izvem, hočem Vam poročati. A—č, DomiUjo novico. V Ljubljani K), ileiiombrn, ma Mati&Mt/a odlmu) Klh It, m, bil« ju jnlto vitta iu o »Joj poro&umo mitoitlteju fPlliuilitJifl. tlnnon lo povemo, to bodo mu« WKlft jlUHiarjit lili tillU Otll.lOrOVK Dojilj oMill Z t) t) I1 jm iiuuffiett 1'ubnittt'lltt. (Odbor kt ki pomoti 'hi, o vmhim I,dum hm m li) To drevo no imenuje po iutinnlcl „oliaiitanu, iio nlovemikl piv ^Imlftiiuektt ljubo« kou". Naj lepAe Jo nkrbol nu to drovo n v. Vin« litimi Ptutlnmikogu (uv, VlnouiiolJ ali Vinko.) Tutll v Ljubljano no Jo to drovo pruundllo, tu mi« da v no, ko jo prvi mieg piuiul, videli mno njegove žlahtno nadeve, Tu lopa prlkn/.oit no Jo obhajala tilovutmo. To Jo bilo pirvečovtuiju In odprtje prvo Krunjiikn iilroltilfiuliui m delti nI n. Mllontlvl kmi/.ottkolMr, Jano« Maliomit Ptigiifitu' ti o napravo nami ponve!,III, in pov/.tllplli no tiviifiauonli n tivojo uimočnoiilijo fiu g. itoelul predmulhlk vite/, Kalllnu ■/. gonpo, g. deželni glavtu' vito Raltaiegiint', f{. župan Luitelum it/ mnogo drugih odličnih pokroviteljev druživa, Po nvečanoiitl no veleč, g, kno/miiknl' riwloSil.il, kako no Ju ta ni rotili tih lim nučnln. Uoupuburo nenu Molil,unihitrn ju v/.tiln kot vdova ovoji tlvu mintrl k tiublj ker no nlurfil že pomrli bili; iu ko jo umrla, /lupiuitllu jo imntriimu nvoju premoženje. Hontri pa, v pobožnem iipominu mi, begnhojočo iK'Hk'0, ntu volili to premoženje v,a '/mirom nlrotam. Pontuvlll nt« na dediču Ijubljanuko filctilljo, n lit« m pogojem, dtt no tutim im loto in dan premoženje i/ročlU žunnkomu duhovnemu rodu, da ho ta onkrboval ttlrolo Tedaj mi ju toočllu hlfiiv iiinulljuiiim nentrum nv. Vlnoiviinit, 1'nulniinkogu, Hita noju pripravila y,ulnnnmeu, in 10. t. m, tli) Ho moglo že niroto v njo vKotl. Moralo ne jo tudi uokaj ilo/Jdnti, lit to Im Iviifoliuvljimo fin In prihodnjo Into, Kur pit ji) bilo nobtuiogu /dtklmlu, moral! no ue dolgovi narediti, ki /mufiitjo Mlaj Sta MODO gld Voiitilvn tilroiittlilnloti '/itttipii v Ilogil, da tio On tirom dnlmitnlkov omefill, da no bo mnili ta naprava obdržati In no riwfilrlU, I/iiltij Jo v Jililo iKiilnm (inkllo vzotjli. Kur Jo p/t tutll tia hiralnici rt« 14.()()(> gld, dolgu, tako (Iu ttnimi uiuulljentml, uifi ti o premore , tla no vmlržl lu-ralnltm iu nlrotnliTulua, y,alo jo vlnoko mliilntur« ntvo dovolilo fiantlvrtidni turnir! Lu o pol din l 11 o p po, d/t umu v družbi v, drugimi Človeku« ljubi napraviti loterijo uu korlnt liirnlnlel, lu iiirotnlilnlel, da ne viialcemu tlobrolmiku inj Človekoljubu prlložnoiit ponudi, kaj ntorltl «a Kranjnltn nlrotu In liiraleu, Potem bo morda miitral, mogočo, da ne v nlrotnirmloo vizume 1111 deklle, kakor no veluč, g. kno^oilkoi umiveto«. vali. In tutll v hiralnico lin bo mogel mariil« kak nuov.ilruvljlvi ruvfiek vmiU, ki Je /idaj milil lu drunitn nu pulil. (itiiki iitlM »dih me//) Ju napmlul v torek jinpnlitilno lu ^vrčnr v oknllel Ijubljunnkl, da je itkoral !i črevije ilubnl. (h ««/(« dMmiifi ii&om Hi, dmmilnHh) Deželni blagiijitlel ne Ju ukazalo, dn, «tt uboge dftižltie re/iervlnlov, ki no v vujltftfcj iilužbl v .lloiinl inllereegovlul, Izplača Četrto ptiilporo namreč vm menue ileiienilier) » tiilutjfiuemu tiieiil,iiemu inagliitratu ne Je dovolil '/.imtieli |lK)gl, vin p o g o n I. e u J u r e ii e r v I n li ti v 17, tla likrhi vt> v Steem (leiituem odboru jo deželni odbor Izvolil g, Alioiiza baronu /ioliiu v iilutlu', votlntvu tultajFmo tovarne ku umotlke HepoiHJo Mhvnlnn plnmo ® i/kopune In deMnomu nnu/.oju po> tlarjime limiike tipomonlko, gotipej SoiluiK«« Birunitiekl na Dttunjl pa '/.aiivulmo plttmo «tt dežulmiinti mu/.eju potlarjeno tililto tslovemtkega učuujaktt Matija (lopa, km,uro Je (uu.iliki.tlu p» upa pl. UernuuuiUinl, rojena Ljubljtviiftanki.t, Kraj, pufijiolkii, kili,url no valuj 1« Itmmn prlAiti • dtiželneluu iiiavbunnmu iirtulit nu Ji; imcullb. Itaffluo r »-■« U, a v, p I n udi tel J n kili u I u. ž o b, Ntt K mui J n Icem. V rioltikom okraju Uit-dovljiikem. Nu ira/,rudni Ijudiiiti fioli ua Dovjem, učit, uiitžlm I. p. <100 gltl, lu istanovnuje, Ui iituiun timuMeuje nu jiroui pri krnjnum flot-tikem intMiti, a 'M prevl/,oruo pri okrujnem lol. nvfitu v Uutlovljiei do L jaiinurlju h, I. Na I rnmulul Ijuilnki i'id]| v Liiniiiih, mili,, nltižba I, p. dO O gltl. In iiUnovanju. Profitijo, kakor tipretlaj dti MfK duetunbru t. 1. V i'i o 1 n k e m o k r u J u L 11; i J u k u m, Na Mru/,rutini floli pri Bv, Križu poleg Turna (Tliiiru-dallumitoln) drug/t nlttžlm u ali učlliuijiun, 1. p. 400 gl. lu litanovituje iloi. tivMvi do tio, tletuimbra (;. I. V A n i p )t o m o k ra J u. IU d o 11'o vem Na I,razredni Ijtutnkl fioli pri ileli Cerkvi, učit, iiliiŽb« 1. |i. 4IH) gltl. kraj, tU. »vfttu do 'At>. do« eembra. 1'retuembe pri učlleljutvu. N u K r a n j u k e m. (I Primož Uijenlčulk, učitelj v Veliki Dolini, gdč. Alojzija lluuur, '/,nč, učil, v Mokronogu; gdč, Kuni /mpan na novo fin h) v (Indovlft; (f .Janu/, Plpitit, pum, učit, v ^ireh * na drugo učit. uiužlm v Pituiini, gdč. Amalija Hpuljarift, iipmfi, kuni!.; v Hote-durilluo g. Kriiuee Hehinluil, /itift. V Hrednjo viui llolnnja g, Jnlcob Preliim', nprart. učltuljukl kandiiiat, „llč, Tov." Vlftjii n o d ulita pri grafiki vlfiji nndnijl ntu puntala gg. Jož, Niijiret, dež, iioiiulk ua Diititijl lu Anton Uiimi^, deželni iioilitllt v Ljiibljuiil, PI«,fin /tm e rl k u nnk i Ii uuvL u a r j o v. Kakn dragn Ju v Ameriki žurnallii lilčiio tlelovnuje kaže nam iiledeču vAbIi Urednik ,,N. J, Muun" ima UUmo dnhtrjev, Into tako tiretlnllt j/JViliiiun" (Ihitrlen Norditoli plile lUtmo politične (lupine v „1 lomit!" ter i mu /,u to delovanju 1(1,000 tlolurjev, lliuieal, ttreilulk „1101)1,trn l!ur/tldau ima 10.000 tlolurjev nlužbo, !Inur,y VVatoriion tlublvu /,it uretiovtuiju nnvlii „liiiuiiivllle (lottrler Journal" 7bOO iu vsa „(llilg Tlnieti11 110.00 (iiilarjuv. (Itmrge VV. (lurl,In Ima /lUcetlaknljti novlu „llapurn Wc«lwly'Hrt 10.000 dolarjev, toliko iiu/iujogov iiiulritg Nitrburnt'/m redukeljo Uivtov „VVt)t»ltiu, Du hI pač itnll na Hiuvtmitltem žurnalliitlku inaliurijuluo tako eve» ituf tile Linzor thool. -praktisclie (JuartalscMft j tthi*gu,g XXXII, um V'uii Uloftoi* '/iiviteuihfltt, \uMm\ iW®h lhw p i' aIm-IuJ) ii HJuliiuiiir din limirultl Ivini Oru/ui Uli' illu lwOhwMlpn 1101'rtu I H (HI I no ihr inunJiiifmii Vm-broiuiui'; umi illa molili,mi hudiwlli'ilipl;i>ii Orillmu-lnio Imliuu illdl lH'H(jl)!Hlll; ftPftllH.ll'11 , H 1(1 lil (UKirkdH- iiomlui,mi VVnlno /u t>in))Milmi, llPiivumif{imt)ti ltrlU'1.0, unM'1' dmimi iilohli wonlf»« oiiicn boiltiu-liiuiikui ttiif Iu dtu' Iiti'rfti'lH(slum VVolb K«ulmiu(.m, iinlii!i'iillllr/,oii din duciili Iliru Milivlrkuii({. Hllluilif',0 RubHk i!oi' rttduiulvtifi, uluit; i. Tiioolojjlooh ■ iniiklloohn AufaHto, wulim nuch lilo l((ui|)i'cc.buii|? kirehliuliiu' umi mmlalirt- HuH-fropn *uiilt, PmilominVfinou mM Frtiisj, tiami loiloii IUvl'1 oluo loicliliiiho Klinu mi t Kr.tlmllUihM AuiiKtlmiiuf (futhiiii,, it, Nouunitt Enteoholdunp« (loo hI. StuIlhM. 4. IlooouHltmou imimir 11 to-1'iu'lnobiu1 Produktu, (i. Zolllilufto. wi4nlm o lun volbiiamllRo lUimlmduui (Hitu' dlo Itlmlillolm Itu« w'OfiUiiHt'K«l)ilu» d fi/lluoollniion, \voluti« winl.il.lp Naobruib trni umi Itmiliuho MNIImiio , dlo dim liJiHililiolui dobim- Imiri l|\>u m iUl»olhm, Mitu iirUmimmlK um oinlaoliMiou mil. Poti t» (Utwoltuiii|| iiiitor ilou /Vilmino s ,,An dio ReilttkUou der In Linz, MruTtichiiUviMtio ltUtichriCl, Nr, ()." Aueit ulle l\m(linunr dnu Aitilnndun umi ttllu Jlueliliitittllitii/ien iteitmeu lietitellt-tuguu nu, Der Prola illi« deu Jiihi-gatig Inl, mili dl« ruktur Zmuuuiun« dunili tile Pmit von Heitu dur runtuouoii y ni. ao kr, (i. vv, Aiteh im VVege dun lliteliliaiulel i kontel. tlln /jeli.ttelit'il'1, n nI, »o kr. i'll't{l»l)p«Hli W tivujlh «li«\iiin'Vi\riiklli ItllJiiMuvli Anion BcmiMk, ttasimi fctiftnep opluis iivoftauontil iloimfltt knjigi viki v u 8 u o k o v u v i* Iu k d C a v t h u i ml IidhihIu ilu humuln v »lovonnktuii, hml,-likom, takimi in Imltfumkmu jinukti Ril.) (ni lutll prav lojni in vnnio olik« ih\ III o I« \V U I II ■ O v O , i'O t' U|('|!UV ft | V H I. O JI 111 (H|ll» lllli pi'1))', lil', (I I! 1 OH U H). ^uvolj ovoju (»loRiUliiimiU Jo I,n kulisa prav pri murna saa buMbm tnmm»> kinu darilu, A opitih kol, lop H[Uimlm>lt iifiilu volilen imroiliKi imiftnuumu no hI n m o I a m u n J k h I, I u o h u u o m u I «» o h r a o n o m u H l o v o u t! U I (lomil n iiofll.nlmi kr. NuriiiUiJo im liiijMo ii poMim itnkit^iiKio |ii'I [lh\hi'M m lt'nji)i'i I mil pn mNIi /mji' Sm'jlh /in 70 tmh) fnltt^fttnAili« mu»m milim lil, tlmwivlim> PiVlilliui wuln lil.'M llrnlnifiin vmilu UMU r/Uitliiivimiiu 1tt'/0 HliliHuliuii iHuvnu i»imi|!!ii (lil.* • llmiltlu« tiltnljii '/lin • l!(millliuMi,kl|« fltlll.'/0 himrtm* I lil lih Mir« HHMt, » Oi«i» hv, imliUu ti,M, JH» iIVhuUov II.ilJ. jitlaluinil lu odgovorili vrnlnlk TOp Jlwlii»'% ,11,"m................. ii.....milini rnr-1 lil -I I-Iim----------i i r - i1......i------------i , m.«,............... mm.............. .......................................-------w..w*i>mwm*mwmnim' J, lIliHiHtkuvi naulivlnlkl v Ljubljunl.