list 51
Vabilo za naročbo.
Bliža se zopet konec leta in „Novice" nastopijo ž njim svoj 53. tečaj. To je gotovo lepa vrsta let, katere še dosedaj ni dosegel noben slovenski list. Ves čas so zagovarjale pravice našega naroda z vso odločnostjo, ne ozirajoč se niti na levo, niti na desno, trdno držeč se gesla
vse za vero, dom, cesarja y polnem obsegu, ne zaneirarjajoč nobene te točke. Tega programa se bodo držale z isto odločnostjo tudi zanaprej. Mi živimo v hudih časih in v tacih časih je baš potrebno nezavisnega lista. „Novice" dobro vedo, da dvema gospodoma ni mogoče služiti, da se moti tisti, ki misli, da že varuje pravice naše vere in našega naroda, ako se pajdaši z nemškimi liberalci, za to bodo tudi v novem letu pobijale koalicijo, kakor so jo v preteklem. Naš list ne pripada tistim, kateri mislijo, da morda zaradi kake drob-tine je že dovoljeno odstopiti od verskih in narodnih načel. Prepričani smo, da se bode taka politika še grozno maščevala, kajti po našem mnenji je baš koalicija najboljša pot tjekaj, kjer so sedaj na Ogerskem.
Najvažnejše vprašanje je volilna reforma v notranji avstrijski politiki in če se to vprašanje neugodno reši za katoličane in Slovane, pa smo Slovani za desetletja v Avstriji zopet nazaj potisnjeni in liberalizem bede zopet po naših mestih vzdigoval ponosno glav^, kakor jo je pred nekaterimi leti, kakor se še spominjamo vsi starejši domoljubi, za to bodo pa „Novice^^ s posebno pozornostjo zasledovale vprašanje o volilni reformi in svarile pred napačnimi koraki. Če se morda njih glas ne bode poslušal, imele bodo zavest, da so spolnile svojo dolžnost.
Vodilo bodo jim sklepi shoda slovenskih poslancev dne 2. oktobra 1890. leta v Ljubljani in pa resolucije shoda zaupnih mož, o katerih je najbolje spričevalo to, da so dobre, ker se proti njim od noberie strani resno ne ugovarja, temveč se k večjemu njih obseg skuša prikriti.
Vedoč, da je le v slogi moč, bodo „Novice" tudi v novem letu delale po možnosti za slogo, če je mogoča le na podlagi našega starega slovenskega programa, na ka-
teri so delovali  dr.  Bleiweis,  dr. Toman  in  dr. Costa.
Seveda za kako tako spravo ne morejo biti „Novice", ki bi se dala doseči s tem, da bi se začeli bratiti z nasprotniki našega naroda ali pa da bi popustili kako našo narodno tirjatev, recimo slovensko vseučilišče, kakor se od neke strani želi. Da je tak zavod v Ljubljani potreben, da smo se vsi Slovenci, ki še narodno čutimo dolžni potegovati zanj, je za nas že to dovolj, da so se zanj potegovali možje, ki so stali v najhujših časih na braniku našega naroda in so v narodnih borbah osiveli.
„Novice" bodo pa tudi obračale vso pozornost narodnogospodarskim vprašanjem. Od nekdaj se je narodna stranka potegovala za pravice obrtnega in kmetijskega stanu. Zagovarjala je že pred desetimi leti osnovo ne-razdeljivih narodnih domov, in premišljale, kako bi se dalo zboljšati stanje našega kmeta. Z veseljem je naš list bil pozdravil nameravano osnovo kmetskih zadrug, ki bi bile začetek organizaciji kmetskega stanu. Le obžalovati moramo, da se je vrgla tista vlada, ki je nameravala organizovati kmetski stan. Da kmetski stan ostane še nadalje brez prave organizacije, je zopet krivda tiste nesrečne koalicije in gotovo kake drobtine, ki se dajo v koaliciji pridobiti, ne morejo odvagati škode, ki je ima baš kmetski stan, s tem, da se je onemogočila njegova organizacija kdo ve za koliko let še.
Da vlada, ki se opira v prvi vrsti na liberalce, ne bode uvela zadružne organizacije kmetskega stanu, še praviti ni treba. Vsaj je dovolj znano, kako so liberalni listi pisali proti osnovanju zadrug, ko je dotično predlogo bila predložila Taaffejevo vlado.
Pozabili pa ne bodemo nikdar obrtnega stanu, kateremu je ravno tako potrebna organizacija, kakor kmet-skemu. Naš list je vedno zagovarjal stališče, da se morajo rokodelstvu braniti stare pravice. Pred vsem, da se zabrani, da se ne bodo ljudje mešali v rokodelstvo, ki se ga niso učili. Posebno je potrebno preprečiti, da se razne kapitalistične družbe, naj se že osnujejo pod takim ali takim imenom, ne polaste obrta. Vtem oziru je treba, da se dela loti zakonodaja, ako hoče rešiti srednji obrt-
nijski stan, in tudi bode potrebno poseči tudi nazaj, ne pa le naprej. To stališče branile so „Novice" in ga bodo branile tudi zanaprej.
Poleg tega bodo pa seveda skrbele za raznovrstni pouk. Prinašale bodo članke o kmetijstvu^ obrtniji in raznih znanostih in bodo v novem letu po možnosti skrbele za raznovrstnost. Nadaljevale bodo lani začeti spis Deset let v Ameriki, Črtice o kmetijski kemiji.
Posebno pozornost bodo pa obračale raznim Novicam po svetu. Prizadevale si bodo v tem doseči neko popolnost, seveda kolikor je mogoče pri tedniku in pri obstoječih razmerah.
Da bodo pa mogle zadoščati svoji nalogi, je pa potrebno, da je podpirajo pisatelji s svojo duševno in naročniki s svojo gmotno podporo. Prvim in drugim izrekamo svojo zahvalo v minolem letu in se obračamo do njih, da nas podpirajo zopet v novem letu. Posebno se pa moramo pri tej priliki spominjati Rodoljuba Podra-titovskega, gospoda Josipa Levičnika, sedaj najstaršega sodelavca našega lista, ki je baš v minolem letu dovršil večji spis v našem listu in nadejamo se, da Bog da mu še moč in zdravje, da ta njegov spis v našem listu ne bode zadnji. Celih štirideset let je z veliko marljivostjo deloval za naš list, in je zatorej naša dolžnost, da se ga posebno spominjamo konec leta.
„Novice" bodo izhajale v novem letu v dosedanji velikosti in obliki in cena jim bode za vse leto v tiskarni prejemane 3 ^Id. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. več. Naročnino prejema :
J. Blasnlkova tiskarna v LJubljani.
490