23. številka. V Trstu, v sredo 20. marca 1889. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, v^ako sr?do 'n soboto nt> 1. uri popoluiln*. „Edinost" stane: za yh6 leto rt.-; iz*f»n Avnt. 9.— g U za polu leta , 3.—; „ „ 4.50 w za četrt leta „ 1,50; „ „2 25 „ Ponamtfne številke »e dobivajo v pro-dajalnirah toliaka ▼ Trstfc po 1» nov.. v Ckrici in v Ajdovščini t><> « nov. Na narocbe brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST I V*al ečaj XIV. - ▼«i dopisi ne poAtlJkjo uredništvu t nlioi Cn^intia št. 2H. V?ako pismo mora biti friuikovano, ker nefrankovana se ne »prejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Oglasi in oznanila ne račune po 7 nov. vrstica v petitu : za naslove t. ilebelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se računu po pogodbi. Naročnino, reklamacije in insorate prejema npravništvo v ulici Carintin 28. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V •dinoat J« moft«. Vabilo na naročbo. Ker je iztekel prvi četvrt XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej Dane gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej storč, kajti brez gmotnih sredstev ni napredka. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Na naroŽbe brez priložene naročnine se uprav-ništvo ne ozira. Upravništvo „Edinosti". Na Balkanu. (Dalje.) Jovan Ristič, prvi teh regentov, je imel regentstvo v rokah uže v onej dobi, ko je Milan kraljeval kot mladoleten, namreč od leta 1868—1872. O njem pe vsi najlepše izražajo, imenujoč ga najmodrej-žega, učenega, uplivnega in miroljubnega iimed vseh druzih srbskih državnikov. Ne da bi s tem žalili druge srbske domoljube in veljake, ki so brezinteresovano in skrbno potezajo za blaginjo svoje domovine in sorojakov ; Ivana Rističa zovemo smelo edino pravo moralno moč v vsej Srbiji. Svojo iBkušenost in politično vednost pokazal je osobito v onej dobi, ko je bil poslan kot vsemočen srbski minister v Carigrad, v času vladanja princa Mihajla, ter tam dosegel za svojo domovino vsestranskih koristi, za kar mu je narod tudi hvaležen ter ga visoko Čisla. Značaja je jeklenega, nekako divjega, neisprosen, strog proti samemu sebi in proti družim, energičen in neomahljiv v započetem delu. Srbski narod ga radi tega visoko ceni, čeprav si s svojo odurnostjo ne pri-kupljujo njegovih src ter so nikomur no prilizuje. Smelo trdimo o Jovanu Rističu, da je možak, kateremu bi se brez skrbi smela poveriti vlada mogočnejših držav. Ni čuda, da srbski narod od tega moža mnogo upa in uprav radi tega ne bode tako lehko prišlo do homatij, v katere bi bila Srbska lehko neizogibljivo zagazila po zadnjih dogodkih, ako bi bil kralj izročil vlado komu druzemu. Na srečni izvolitvi tega državnika treba izreči odstopivšemu kralju vse priznanje. Drugi regent je general BelimarkoviČ. Mož se je pred nekoliko leti uže odtognol javnemu živenju ter stopil v pokoj. Posebno odlikoval se je v zadnjih vojnah proti Turkom od leta 1876—1878. Tudi on je v značaju Jovanu Rističu nekako sliČen; znal si je vsikdar pridobiti spo* štovanja pri svojih podložnikih in vcepil jim je bojazen in strah pred njim. Osoda Srbije je tudi glede njega podana dobrim rokam. Pristanik je liberalne stranke, ka-terej prvak je Ristič sam. Dokler ostaneta ta dva na krmilu malega kraljestva, ni se bati, da bi nastali notranji nemiri, ker vedela bi jih zadušiti v kalu s svojim odličnim, jekleničnem i postopanjem. Glede tretjega regenta omenimo le, da je prvim dvem v zaslugah in vrlinah inforijoren. General Kosta Protič je morda dober vojak in bojeval se je v zadnjej bratomorskej vojni proti Bolgarom. V sedanjem kabinetu zasedal je mesto vojnega ministra; kralj Milan ga je imel posebno rad. Izmed teh treh regentov vodi Ristič zunanje zadeve, BelimarkoviČ notranje in Protič so je posvetil vojnim zadevam. OdstopivŠi kralj Milan ostane baje prvi čas v Belemgradu na to se pa preseli kam drugam; ne vo so pa, je-li za stalno ali samo začasno. Nekateri pripisujejo njegovo odpoved heroizrnu, kajti on se je neki rajši odpovedal prestolu, nego da bi pogubil svoje kraljestvo. Mi ne vemo, koliko je na tem resnice, vender pa menimo, da Srbija dočaka uprav radi tebrez-miselne odpovedi lehko kritičnejših časov. Avstrijski cesar, kojemu se je tudi naznanil nepričakovani dogodek osem dni poprej, je neki kralju Milanu ljubeznivo odsvetoval ta korak ter ga spodbujal, naj ostane na svojem mestu. Drugi pripisujejo radovoljno odpoved kralja heroičnim činom, rekoč, da jo s tem rešil vlado svojej rodovini. Odpoved njegovo opisujejo kot naravno posledico njegovega neprijateljstva napram radikalcem, ki so, kakor znano, v zadnjih volitvah sijajno zmagali. Tem jo zagotovljeno vladanje srbskih zadev in odstopli kralj se je neki uprav radi tega odpovedal prestolu, ker ni bil z njimi enacega mišljenja. Kakšnega mnenja in politične barve so Srbi sploh, sodimo lehko iz sijnjne zmage radikalcev. Ako kralj Milan res ni bil radikalnega prepričanja, ni čutil z narodom, ni imel njegovih teženj in potreb, sovražil je oni narod, kojega je vladal in ako je to res, bolje je, da »e je iz prestola umaknol. Bal se je neki tudi jeze in pravičnega srda radikalcev, ko pridejo na krmilo, a zadnjega jim ni tudi mogel odreči, ako ni hotel sam delovati proti konstituciji, kojo je ravnokar podelil narodu; da, s tem bi si nakopal sovraštvo vsega naroda. In saj ni bil vender uzor pravicoljub-nosti. Ćestokrat žrtvoval jo marsikatero kožo svojih podanikov, da reši svojo. Niti z njegovim vladanjem se pač ne moro ponašati; dosti mu je sramotna pega, ki jo jo včinil s tem, da jo tako neopravičeno drvil proti bratom Bolgarom ter s tem onečastil staroslavno slovansko brato-ljubje. Ločitev od soproge mu menda tudi no dela posebno časti. Z njegovimi deja- nji se je menda najbolj prikupil najstrast-nejšim sovražnikom Slovanstva: Ntsmeem in Mađarom. Vzlasti zadnji so se mu celo v njegovih nezgodah dobrikali; ali glavni smoter pri tem, toliko Nemcev, kolikor Madjarom, bil je: srbsko državico gmotno ugonobiti po dolgovih. (Konec prih.) Govor posl. dr. Poklukarja. ▼ državnozborskej soji dne 1. t. m. Omenili amo uže v kratkem važen govor, katerega je izustil poslanec dr. Po-klukar v državnem zboru dno 1. t. m. Ker sejo dotaknil mej ostalim tudi dveh za nas velevažnih predmetov, namreč pogozdovanja Krasa in naših šolskih zadev, prinašamo ta del govora v njegovoj celoti. Ko je obširno razpravljal cestne in vodne stavbe ter govoril o sušenju ljubljanskega močvirja, rekel je: „Izmed drugih za deželo važnih vprašanj omenil bodcin le še jedno, to je pogozdovanje Krasa. Večina gospodov jo videla ta del našo dežele. Ako ste so z železnico peljali po Krasu, videli ste štrleti gole skale in revščino mej tamošnjim pre-bivalstvom. V novejšem času so mora navajati so posebna nezgoda za progo mej Št. Petrom in Reko, provzročona vBled golega Krasa, in to so zameti, ki pre-mnogokrat ovirajo promet na železnici. Predzadnjo zimo večkrat ni bilo zveze mej Trstom in inozemstvom ter se je moral celo brzojavni promet vršiti črez Grško. Treba bi bilo tedaj odločnejo poprijeti so vprašanja o pogozdovanju Krasa, moralo bi so hitreje delati ter več denarja v roko vzeti. To zahtevajo vsestranski oziri, kmetijski in gozdarski, kakor tudi prometni. Priporočam tedaj najtopleje to zadevo poljedelskemu ministerstvu. Preidcm k prihodnjemu in zadnjemu predmetu svoje razprave, k naučnemu PODLISTEK. Štiri dnevi. Ruski spisal Vsevolod M. GtarSin, proložil Iran Hafner. (Dalje.) Solnce vzhaja. Ogromni njegov krog, ves presekan in prekrižan po črnih vejah grmovju, rudeč je kakor kri. Danes bo, kakor se kužo, vroče. Moj sosed _ kaj bode s teboj P Užo sedaj si strašen. Da, strašen je. Lasje začeli so mu izpadati. Njegova koža, črna od prirode, obledela je in orumonela; napihnjeni obraz napel jo jo toliko, da je počila za ušesom. Tam zvijajo so črvi. Nogi, obuti v črevlje, napeli sto so in vrhu črevljov iz-lezli so ogromni mehurji. In ves napihnil se je, kakor gora! Kaj bode z njega danes napravilo solnce P Ležati tako blizu njega je neiznosno. Odplaziti bo moram, naj me stane, kar hoče. No, ali pa morem P Lahko še vzdignem roko, odprem Čutarico ter se napijem ; a — premakniti svoje težko nepremično telo? Vender bodem se premikal, čeprav po malem, čeprav pol koraka v jedni uri. Vse jutro preide mi v tem premikanji. Bolečina jo silna, a kaj mi je do nje sedaj? Ne pomnim uže, ne morem predstavljati si čutil zdravega človeka. Bas, kakor da som so privadil boli. — To jutro sem vender odlezei za dva sežnja in bil na prejšnjem mestu. A nisem se dolgo okoriščeval svežega zraka, ako sploh more biti svež zrak nekoliko Črevljev od gnijočega trupla. Sapa se premeni in znova mi donaša smrad tako hud, da mi prihaja slabo. Prazni želodec se mučiteljno in krčevito stiska, ves drob se prevrača. Smrdeči, okuženi zrak se kar vali name. Obupavam in plakam. Ves razbit, opraskan ležal sem v nezavednosti. Naenkrat .... ni li to goljufija raztresene domišljije? Zdi so mi, da ne. Da, to so človeški glasovi. Konjski topot, ljudski govor. Toliko da nisem zakričal, a vzdržal sem se. A kaj, ako so Turki? Kaj potlej? Tem mukam pridružijo se še drugo, bolj strašno, od katerih lasjo vstajajo, ctlo uko o njih čitaš v časnikih. Odero mi kožo, podžigali mi bodo ranjeni nogi . , . Dobro, ako samo to; a iznajdljivi so oni. Ni pa vender bolje končati življenje v njih rokah, nego umreti tu P Ako so pa to — naši P O, prokleto grmovje! Zakaj jo iz vos izrastel tako gost plot okrog mene? Ničesa no vidim skozi; samo na jednem mestu, kakor okonce med vejami odpira mi pogled v daljavo, v dolino. Tam zdi so mi, je potočič, iz kojega smo pili pred bojem. Da, vidi se tudi velika peščeničja škrlj, položena čez potočič kakor mostek. Gotovo bodo šli čez njo. Govorjenja sliši se če daljo manj. No morem razločiti jezika, v katerem govore : tudi sluh mi je oslabel. Moj Bog, ako so to naši . . . Zakričal jim bodem ; slišali me bodo tudi od potočiča. Kaj da tako dolgo ne pridejo? Nestrpnost muči me; ne čutim celo smradu od trupla, da si nič ne odjenja. — — — In naenkrat pokažejo se na prehodu čez potočič — Kazaki! Modro monture, rudeČi našitki, sulice. Celih polusto jih je. Spredaj na veličastnem konju jezdi črno-bradat častnik. Toliko, da je polustotnja prestopila potok, obrno so na sedlu nazaj in zakriči: „V di—i—r, ma—arš!tt — „Stojte, stojte, radi Boga! Pomagajte, pomugajto, bratci!" kričim; a topot težkih konj, ropot sabelj in £umni kazaški govor je glasnejši ko moje liripe-njo — in no slišijo me! — — — — — V onemoglosti padem z obrazom na zemljo in začnem jokati. Iz prevrnjeno čutare teče voda, mojo življenje, moja rešitev, mojo odlaganje amrti. A zapazim to še-le takrat, ko vode ni več ostalo kakor za pol kozarca, a ostala stekla jo v žejno, suho zemljo. Morem li predstaviti si ono otrplost, ki se me je lotila po strašnem tem slučaju? L«'žal som nepremično, s polu/a-prtima očema. Sapa preminjala se je v jednomer in sedaj zopet obdajala me s smradom. Sosed postal je ta dan strašen, da se ne d& opisati. Ko sem odprl oči, da bi pogledal nanj, ustrašil sem so. Obraza užo ni imel. Odpal je s koatij. Strašen koščeni nasmeh storil se mi jo tako zopern, tako strašdn, kakor nikoli, čeprav sem užo večkrat držal v rokah lobanje in prepariroval glave. — Tu skelet v monturi s svetlimi gumbi provzročil je, da sem se stresel. „To je vojna, pomislil sem. — To je nje slika !tt (Konec prih.) ministerstvu. Segal bi morebiti v nadrobno razpravo, ako bi se lotil raznih posamezno 8 ti j, dvoje splošnih načel pa vender ne morem prezreti, kako se namreč postopa z ljudsko šolo v deželah zunaj Kranjske nasproti^SIovencem, in drugič posebno vprašanje kranjske dežele. Ljudsko-šolako vprašanje se je tukaj , večkrat in temeljito razpravljalo. Tudi prvi j današnji govornik je storil to, kar so tiče , Koroške. Večina je imela v trenotku, ko i se je tukaj otvorila seja, opraviti z vpiso- j vanjem za nadrobno razpravo v predsed-, niski pisarni, tedaj je bila odsotna in znano b; bilo, da se je uže pričela seja; j današati se tedaj ne morem na ono, kar je povedal prvi govornik, ne dvojim pa,; za ga bodo temeljito in odločno zavrnili govorniki v nadrobni razpravi. Donf mi po 1 ušesih le jedna njegova beseda, in to je „tuje vmešavanje" itd. i Gospoda moja! Ako tako govorite v državnem zboru o tujem vmešavanji, potem ae raje razkropimo v deželne zbore in vprašanje je rešeno, kajti ako se v drž. zboru poslanci no smejo brigati za zadeve drugih dežel, potem ne preostaja drugo, j nego federalizem. Potem naj Korošci sami sklepajo o svojih zadevah, mi jih pri tem gotovo ne bodemo motili. Tedaj o šolskem vprašanji. Ne dvojim, da je gospod naučni minister resno pretakal tu izražene pritožbe, ali pa, da bode to storil. Saj je vender on odgovoren za ljudsko omiko in za to, kar se v tem oziru stori v posameznih deželah, ter ima pravico in dolžnost, da načelnike deželnih šolskih svetov opomni na njihovo dolžnost.1 Grem v tem se dalje: čislajmo vender ustavo in glejmo na to, da se izvršuje. Premnogokrat so je povdarjala narodna enakopravnost. Toda tukaj naglašam samo dolžnost uradnikov, naj ne pozabijo svoje prisege na ustavo in odgovornosti, ki jo imajo nasproti ministerstvu in slednje nasproti zbornici. ' Šolsko vprašanje na Koroškem se mej drugim izraža tudi z raznimi prošnjami.1 Peticijska pravica je zajamčena po drž. temeljnem zakonu z dne 21. dec., št. 142.; Kaj se to pravi ? Državne oblastnije jo i morajo spoštovati, reševati morajo pravilne prošnje, in v postavi istega dne štev. 145 najdemo člena XII. in XIII., na katera danas opozarjam in ki se ne ne navajata premnogokrat. Člen XII. slo ve (čita): „Vsi državni služabniki so v okviru svojega uradnega delokroga odgovorni za izvrševanje državnih temeljnih zakonov in drž. kakor deželnim postavam primerno poslovanje. Da dobi ta odgovornost svojo veljavo, skrbeti morajo oni organi ekseku-tivne obla ti, katerih disciplinarni oblasti so podredjeni dotični državni služebniki". Potem pride odlomek, zadevajoč njihovo civilno-pravno odgovornost. Člen XIII. se glasi (čita): „Vsi organi državne uprave morajo v svoji službeni prisegi tudi priseči, da se bodo strogo ravnali po državnih temeljnih postavah". Postave govorč vender jasno in premnogokrat se je razpravljalo, kaj se godi s prošnjami, o katerih se obravnava pri koroških upravnih oblastnijnh. Letos se bode morda še kaj dostavil". Gospoda ministerskega predsednika kot vodjo mini8terstva notranjih zadev prosim, naj gleda na to, da bodo deželni predstojniki izpolnjevali svojo dolžnost kot državni uradniki, gospoda naučnoga ministra pa, naj opomni predsednike deželnih šolskih svetov, da so prisegli na državne temeljne zakone. (Dobro!) Upam, da se bode gospod naučni minister resno poprijel tega šolskega vprašanja na Koroškem, ki je večkrat uže pokazalo neverjetne stvari. Včeraj je neki častiti somišljenik razpravljal tudi ljudsko-šolsko vprašanje za slovenski del Štajerske. Tudi tam je izdal deželni šolski svet ukaze, ki so glede teli državnih temeljnih zakonov protipoatavni. Gospod naučni minister ima gotovo pravico, oziroma dolžnost, da jim očita nepostav-noat takih ukazov in odpravi tako ravnanje kakor je to storil v posameznih slučajih. Prosim, da se tudi tukaj tako postopa. Dojdem k Istri, ki je bila včeraj povod razburjenemu prizoru. Spuščal se ne bodem v bistveno vprašanje, marveč hočem le svoje in somišljenikov stališče tako označiti, da imamo trdno voljo prijateljski živeti z Istrijani italijanske narodnosti, mej katerimi po/namo in čislamo najodličnejše domoljube. (Prav res! na desnici.) Privoščimo jim njihove popolne narodne pravice, toda tudi mi stojimo za svoj narod na ravno istem stališči. (Res jo! na desnici.) Segati v naše narodne pravice v Istri nikakor ne dovoljujemo. S tega stališča moram deloma ono, kar je včeraj povedal neki zastopnik slovenskega naroda, popraviti, da se ne bode napačno tolmačilo. In ker sem uže ravno pri Trstu, prosim konečno še nekaj gospoda ministerskega predsednika. Praznovali smo lansko leto najlepšo slavnost, ^katero je sploh kedaj mogla praznovati država v Evropi. Praznovali smo štiridestletni jubilej Nj. Veličanstva cesarja. Gotovo je 2. dan decembra, ki je prav za prav zaključil celo leto trajajočo slavnost, vsak narod in vsak posameznik široke države z veliko radostjo pozdravil ter ga je, ker so bile po ceaarjevi želji zunanje slavnosti prepovedane, gotovo prisrčno praznoval v svojem notranjem, kakor to zasluži v resnici očetovska skrb Nj. Veličanstva. Izjema, ki je bolestno žalila celo Avstrijo, bilo je v tem oziru postopanje neke druhali v Trstu. — Listi so poročali, in o tem se po mojem mnenji ne more dvojiti, da so se ta dan našli celo ilustrovani plakati veleiz-dajake vsebine. Politična uprava, oziroma redarstvena oblast, ki se tam izvršuje, je odgovorna, da se je po seveda še nesreč-nejšem letu 1882. tako okrasilo leto 1888. na tak slavnosten dan. Navajal, slavna zbornica, ne bodem iz tega zaključkov; za vsakega avstrijskega domoljuba so sami ob sebi umevni; prosim pa gospoda ministerskega predsednika, da kolikor moč temeljito obrača svojo pozornost temu predmetu". (Odobravanje na desnici.) Govor državnega poslanca dr. Ferjančiča. v državnem zboru 11. marca 1889. Žal, da se ne morem daljo baviti z izvajanji gospoda predgovornika. Prvič bile so stvari, katere je razkladal, take, ki se nas lo malo tičejo in drugič je Bam dal izvajanjem svojim Hignaturo, rekši, da se bolj ali manj lepi, bolj ali manj ostri govori tu v zbornici govore skozi okno. Će tako misli o vseh govorih, ki se govore v zbornici, mu ne morem dati prav, kajti jaz mislim, da moramo govoriti za zbornico, ki ima jedino odločevati. Zatorej so nečem daljo baviti s prodgovorni-kom svojim in prehajam takoj k temu, kar jo moj namen razložiti. Tu bi storil, kakor cerkveni govorniki. Ti imajo navado, da pred svojimi govori navedo kak citat iz evangelija, ali listov apostoljev. Tudi moja primera, kar se tiče virov citata, no bode bas šepasta, če si usojatn navesti iz govora prvega gospoda govornika v bud-getni debati stavek, kateri bode signatura vsej mojej razpravi. Ta gospod poslanec ima uže več let po naklonjenosti svoje stranko prednost v budgetni debati ; njega in njegove razprave tako čisla stranka njegova, da ga lahko imenujemo njenega apostolja. Ta poslanec je rekel: Ustava ima le tedaj kaj vrednosti, če ae tudi uresniči pravica, katero zagotovlja narodu. Jaz se popolnoma strinjam s tem Btavkom, kajti bil jo slovenskim poslancem vodilo, odkar imamo ustavo. Dajte nam le to, kar nam zagotovlja in priznava ustava in utihnile bodo naše tožbe in mi bodemo bistveno pripomogli, da ae skrajša budgetna debata. Potrudil sem se bil poslednji dve leti premotriti justične zadeve ter sem bil razložil, kako malo se je v pravosodstvu še uresničila ustava. Danes naj pa bode naloga moja pogledati, kako je s politično upravo in mislim, da bodem dokazal, kako malo ao more politična uprava ponašati, da je nam uresničila ustavo. Mi smo v nekem čudnem položaji; tu imamo pred aeboj prijateljsko vlado, v provincijah smo pa z vlado v najhujšem nasprotji, tu so govori, da se bode oziralo na želje naše, v provincijah daje se prednost nasprotnikom našim in je celo tako daleč prišlo, da si moramo najmanjše pravice le s trudom in troški pribojevati. Meni se zdi ta politika, če se hočem poslužiti primere, podobna politiki, katera se tira v Bosni in Hercegovini. Ko smo tja prišli, so oblastniki jako odlikovali le mohamedansko in pravoslavno prebivalstvo. Tema smo Podgorjani in Ledenice. Dosegel jo, da sta občini Podgorjani in Ledenice preklicali prošnji svoji, pri Sv. Jakobu pa ni imel uspeha. Kaka usoda zadela je poslednjo šolo, bodem pozneje razložil. (Daljo prih.) Politični pregled. Notranje dežela. Novi vojni zakon je bil v našem državnem zboru sprejet nespremenjen. Govorilo seje sicer nekoliko, zahtevalo malo, spremenilo pa nič; obveljal je vladni predlog. Vse drugače se godi temu zakonu na Ogerskem, tam trajajo debato uže mesece in nikdo ne ve, kedaj bode konec. Ogri so vlado prisilili, da je predrugačila nekatere paragrafe, zato bode morala tudi naša vlada predložiti premenjeni zakon zopet zbornici. Pri razpravi proračuna do- ponižno stiskali roko in si prizadevali, da | mobranskega ministra čutil je ta prvi po-si pridobimo njega naklonjenost. Na oni j trebo, spregovoriti o novem vojnem zadel prebivalstva, ki je nam tja doli po- konu. Rekel je, da je zbornica pokazala gladil pot in zmatral nas za osvoboditelje, : BVOj patrijotizem, ko je sprejela nespre-se pa še zmenili neamo, misleč : ta je tako j menjen vladin predlog. V prvi vrsti gre naš prijatelj in mu tako druzega ne ostaja, hvala za to gospodom z desnice, ki so kakor trdno držati z Avstrijo. j vodili vso stran, a hvalo mora vedeti tudi Če je imela ta politika v Bosni kaj opoziciji, ki jo o tej priliki jasno dokazala uspeha, ni moj namen tukaj razpravljati ; svojo domoljubje. Levica je to ekscelenci pri nas vsaj ni nobenega imela. O tem smo vsi jednih mialij, da se sporazumlje-nje in sprava ni dosegla. Mislim, da bi bil zadoščeval krajši čas, da bi se bili zamerila, da je še le po treh mesecih spoznal njeno uslugo, dočim je za časa razprave mogočno zavrnil levičarje, da njih glasov ne potrebuje, da mu zadostuje ve- poverili, da s tem, da se daje prednost, čina. Tega levičarji no morejo zabiti ter nasprotnikom, no bodo dosegli sporazum- j ministru kličejo v spomin, da niso glaso-Ijenja; in ko so so o tem preverili, mo-(vali za nespremenjen zakon ne Welsers-rali bi potem brezozirno začeti izvajati heimbu ne Taaffeju na ljubo, »rnpnk da ustavo, ne meneč se za nasprotnikov so dovolili zakon cesarju. Govoreč dalje kričanje. j o novem vojnem zakonn je rekel domo- Kako se da to tolmačiti, da specijalno ( branaki minister, da bode vojna uprava govorim, da vlada v kronovinah pušča šol- ( skrbela za to, da bodo reservni častniki skim oblastvom, da na najoČitnejši način ; odgojeni tako, kakor zahtevajo to današ-kažejo svoje germanizatorsko tendencije P | nje razmere, da so ne bode od njih za-To naravnost nasprotuje nasej ustavi. Kako , htevalo manj, nego do sedaj, ampak še več. je mogočo, da se no razveljavijo ukazi, j S to izjavo je grof \Velsersheimb v na-ki šolo ponižujejo v zavod za utepanje; sprotji z ogerskim honvedskim ministrom, nemščine ? Stavili smo proti takim ukazom ^ ki je v zbornici trdil, da se bodo v pri-na Štajerskem tukaj interpelacijo, katero j hodnje gledalo Ramo na praktično naobrazbo je podpisal dr. Poklukar — mislim — da. reservnih častnikov, da bode zatorej naučni s 50 tovariši. | načrt omenjen in nekateri predmeti celo Na to nesmo dobili nobenega odgo- izpuščeni. Sedaj res ne vemo kdo ima vora. Prosili bi nujno za odgovor. Vlada j prav? — O armadnem jeziku rekel je domo-naj nam reče, ti ukazi se ujemajo z branski minister, da mora ostati kakor do ustavo, so zakoniti, ali naj jih obsodi. Če i sedaj nemški in da bodo morali enoletniki so zakoniti, pove naj nam dotične zakone,' tudi v tem jeziku polagati izpit, da jim na katere se upirajo, kajti mi jih zaman iščemo. Ce pa neso zakoniti, če nasprotujejo osnovnim in drugim zakonom, tedaj je dolžnost vlade, da jih razveljavi. Vlada ne stori ni tega, ni druzega, temveč tretje. Če se posamično občine pritožijo proti tem ukazom, jih razveljavi za dotično občino in šolo. Sedaj vprašam, mar ima to kaj zmisla, da Be občina, katera ae je toliko zdramila, da ae je pritožila, postavi na zakonito in didaktično-pedagogično stališče, dočim ostane soaedna občina na stališči germanizacije ? Mari ae tu ne usiljuje misel, da jo vlada računila na to, da se bodo občine naveličalo pritoževanja ? Občine, ki so se pritožile, so v manjšini in bodo najbrž tudi v manjšini ostale. Pa čo bi 80 vsaj to pritoževanjo ne oviralo, da bi se vsaj občine no nadlegovale ; a tu začenjajo delovati pri nas okrajni glavarji. (Poslanec dr. Šuklje : Prav res !) Posebno, ali v prvej vrati, so okrajni glavarji, ki takoj prihite, čo občino prosijo za slovenske šole, če prosijo, da se postavijo šolo na naravno stališče materinščine, ter porabijo takoj vsa sredstva zgovornosti in avtoritete svoje, da pregovore občino, podpisateljo tacih peticij, da jih ne podpišejo, ali pa dosežejo in do-Ženo preklic. Tako je bilo v Glinah in Bitčji vasi v Celovškem okrajnem glavarstvu. Jednako dela Beljaški okrajni glavar, ter je poskusil srečo v občinah St. Jakob, bode pa dovoljeno pri podrobnemu izpraševanji posluževati se materinščine in da bo pri vsakem oddelku dobrovoljcev častnik, znajoč njih materni jezik. Učiteljem bode dano na voljo, služiti kakor do sedaj, ali pa kot enoletniki. Natančnejša pojasnila v vsakem obziru obljubil jn podati minister, ko bodo zakon zopet predložen zbornici, Levičar Pirguet je s svojim govorom slabo vstregel opoziciji. Rekel jo, da je to le „takozvana4 opozicija, da so pa nikakor ne da primurjati z odločno opozicijo angleško. Pirguet je alikal nedostatke vojaškega kazenskega zakona ter dokazal, da je uže skrajni čas, da vlada preskrbi novega. Smešno in škodljivo je soditi vojake po starem vojnem kazenskem zakoniku, ki je bil prikrojen 1855.1, za tedanjo milico. Od ta čas so so razmere popolnoma pre-menile ; milice ni več, sedaj imamo narodno vojsko, v katerej vlada drug duh in s katero treba tudi drugače postopati. Na Ogerskem slavili so, kakor vsako leto, tudi letos 15. dan marca v spomin leta 1848. V Pesti so vodili to slavnost opozicijonalci in dijaki. Uže zjutraj zbralo se je mnogo dijakov in odličnega občinstva v redutni dvorani, kjer so se pelo navdušene pesni ; govorniki so v živih barvah slikali dogodke izza 1848. leta, slavili so junake tedanje dobe ter razlagali ideje, ki ao je vodile v njih delovanji. Popoludnc je bila slavnoat na vseučiliškem trgu. Tu so kar sipali govori od vseh atrani, dijaštvo je bilo poaebno navdušeno. Pevajoč Košutove pesmi odpravili so se je dobil za to 10 tisoč frankov in 250 pred muzej, a policija jim je zaprla uhodjakcij. Imenoval ga je ministra — tatu. Zato v vrt. Tu se dijaki ustavijo in eden jim ga-j" pozval predsednik na red. V zbor-prečita novih 12 točk „skromnega" ma-lnici je navstal velik hrup in Costaos je djarskega programa. Mej drugimi zahteva govornika zavrnil, da vse to ni res, da je ■e samostalno madjarsko vojsko, ali vsaj samo obrekovanje in maščevanje, ker ni uvedenje madjarskega jezika v armado, | hotel prestopiti k Boulangerjevi stranki, madjarsko vojno akademijo, madjarski na- Na taka lažnjiva očitanja pa noče odgo-rodni kraljevi dvor s trajnim sedežem v varjati. Zbornica je ministru ploskala ter Pešti, vojaki naj prisegajo na ogersko1 mu izrekla zaupanje, ustavo itd. Tako so slavili revolucijo izza j Novo ministerstvo italijansko se 1848. leta tudi po deželi, slavnosti so se je predstavilo 19. t. m. zbornici ter se udeleževale pa samo vladne osebe. j nadeja, da se dolgo vzd"ži. Nekateri listi Vnanje dežele. javljajo tudi o novih vspehih (?) Italija- _ .1 nov v Afriki, katerim ni verjeti, ako po- li u s k o m u carju Aleksandru se je | misIimo na poraze) katere 80 pretrpeli lansko poklonilo te dni poslanstvo bokarskega j jeto y jjasavj( vladarja. Poslaniki emirjevi prinesli soj Bivši kralj M i 1 a n pride bržkone 8 carju dragocene darove ter svojeročno Dunaja v Rim v pohodo h kralju Hum-pismo emirjevo, v katerem izraža svojo _ bflrtUj kateremu je uže to prijavil, zahvalnost carju, da je tako naglo dozidal j srednje-azijsko železnico, ki je za vse! azijske narode velikega pomena. Emir za- Pinmo^a . .--ij trja po svojih poslanikih Aleksandru III. UOfTiaCe VeSIl. „carju vseh carjev* svojo udanost ter ga Qdbor političnega druživa „Edinost" prosi, naj ohrani tudi v bodoče svojo bla- imei je ,jne 17, t> m< re(ino 8ej0, katere' gonaklonjenost Bokarskim prebivalcem. — dnevni red smo bili objavili v zadnjej Rusko naučno ministerstvo izdalo je ukaz, štCTj)ki našega glasila, da se ima vseučilišče v Derptu, ki je bilo j j. Iz poročila veseličnega odseka raz-doslej nemško, preleviti v ruski zavod- vidimo, da je imelo družtvo o pričaš je bil, da je ruska vlada vzela peščici j^j BVOje ^selice dne 2. t. m. troškov pribaltskih Nemcev ta privilegij, ker jim g]j go415, dohodkov gld. 429-10, ostaje je vzdrževala na državne troške posebno zatorej čistega prebitka gl. 12495. nemško vseučilišče. Vsled to naredbe kriče q utoku p0jit. družtva „Edinost" vsi Nemci o ruskem nasilstvu; o zatiranju gje(je odbite prošnje za osnovitev sloven-Poljakov, Francozov in Dancev pa molče ^ ]judake šole v mestu, zastopal je isto — in vender blaženi Nemci tem narodom pri upi-t^iiem sodišču odvetnik gosp. dr. ne dovole niti osnovnih šol v svojem ce- j Miroslav Babnik, odvetnik na Danaju. earstvu, tem manj pa vseučilišča. Njim je TJ pravno sodišče je pritožbo zavrglo, uva-več do krika, nego do pravičnosti. žuj0k da 80 v Aolskih zadevah stvarno Srbski ex-kralj M i 1 a n se odpravljaJ iegitimovani le stariši, njih namestniki in iz dežele. Hodijo se mu klanjat poslaniki onif ki imaj0 vz(Jrževati Šolo, nadalje, da tujih držav, visoki uradniki in dostojan-1 8e „j družtvo izkazalo s takim pooblasti-stveniki. Milan vsem preporoča, naj bodo | lonif katero pa bi sploh ne bi bilo smelo njegovemu sinu tako zvesti in udani, kakor j fiprejeti. Zastopnik ministerstva jo omenil, bo bili njemu. Kralja Aleksandra učitoljem i da je §]a prognja na mestni svčt tržaški, žica je jako primeren dar za slovensko mladino, zatorej jo najtoplejše priporočamo našemu občinstvu. —- V istej zalogi dobiva se tudi še l. zvezek : „Franc Jožef I. cesar avstrijski". Cena 15 nč. Ć. Q. Anton Červ, špirituval v goriškem bogoslovskem semenišči, je na svojo prošnjo radi bolehnosti odvezan od svoje službe in je šel zopet na Sv. Goro. Na njegovo mesto je imenovan dr. Alojzi Faidutti. V VolČe pride za župnijskega upravitelja č. o. Gelazij Kobal, mašnik kapucinskega reda sv. Frančiška iz samostana Goriškega. Mestni magistrat tržaški poživlja vse gospodarje, kateri niso še prijavili svojih delavcev, kakor zahteva novi zakon za zavarovanje, da store svojo dolžnost najkasneje do 31. t. m., ker zapadejo v nasprotnem slučaju globi. Občinski svet tržaški ima nocoj ob Zgodbe sv. pisma za nižje razrodo ljudskih šol. S 47 podobami. Nemški spisal dr. Friderik J, Knecht. Poslovenil Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. Z dovoljenjem knezo-škofovskega Lavantin-skega in Ljubljanskega ordinarijata. Frei-burg v llreisgavi. 1889. Herderjeva založnica. Podružnice v Strassburgu, Mona-kovem in St. Louis, Mo. Dunaj I, \Voll-zeile 33. B. Ilerder, zalog«. Cena ličnej knjižici jo mehko vezanoj 20 kr., trdo ve-zanej 26. kr. Hrvatsko pevsko družtvo „Zvono" ▼ Križevcih napravilo jo dne 17. t. m. koncert v prostorih „Narodne čitaone" v korist „Bratovščini hrvatskih ljudi u Istri". Sodelovali so gg. P. Vespasian, član hrv. opere v Zagrebu, dr. Marko Breyer in Maca Heruc. — Po koncertu bil je ples, med odmorom tombola. Na Dunaji zbrali so se te dni poslanci vseh krajev našega cesarstva, kjer je naročil, naj vodijo naobrazbo njegovega flina po njegovih navodih ter pravi, da bodo nadzoroval odgojo, kor neče, da bi nepoklicani ljudje uplivali nanj. Srbska vlada jo prijavila po svojem zastopniku v Sredcu bolgarskej vladi, da žele zopet pričeti pogajanja o sklepu novo trgovske pogodbe z Bolgarsko. Bolgarska vlada jo odposlala v ta namen svoje zastopnike v Beligrad. — Glasilo liberalne stranke na Srbskem je razglasilo program liberalcev. Ta stranka bode zahtevala, da se konver-tujejo vsi državni dolgovi, da se podpira domačo obrt, trgovino in poljedelstvo, da ae odpravi stalna vojska ter nadomesti z narodno vojsko in da se pozove metropolita Mihajla zopet v deželo ter se mu podeli prejšnje mesto. Črnogorskega kneza zet Peter Karagjorgjevič se je povrnil v Cetinje, kjer ostane delj časa. „l'ol. Corr,* javlja iz Peterburga, da misli ruski dvor podariti knezu Nikoli nekoliko tisoč pušek Cu-mingovega sistema s strelivom vred. Troške za ta dar pokrijejo člani carsko obitelji. To se ima zgoditi, kadar bode odločeno uvesti to puško v rusko vojsko. Na Francoskem je stopil na mesto na nagloma umrlega ministra mornarice viee-admirala Jaurfcs-a bivši minister Krautz. Krautz jo bil uže na tem mestu za ministerstva Flofjuetovega in v prvem Tirardovem ministerstvu. Bil je poveljnik mornarice v vzhodno-azijskih morjih načelnik generalnega štaba in začasni guverner v Konkinkini. Krautz je zatorej mož popolnoma na svojem mestu, strokovnjak prve vrsto in vreden, da stoji na čelu francoske mornarice. — V francoskej zbornici je bila 16. t. m. burna seja. Poslanec Laguerro, proti kateremu se ima sodno postopati, ker je v zvezi z Derouledom, načelnikom lige patrijotov, jo očital ministru vnanjih zadev Constansu, da se je dal podkupiti, ko jo bil poslanec za mesto Lyon. Laguerre trdi, da je sedanji minister Constans prodal takrat svojo ime, da ae je osnovalo zavarovalno družtvo ter da da pa šolska oblast prve instance ni mestni svćt, ampak magistrat. — Sklenilo se je vsled tega izročiti to zadevo vodstvu družbo sv. Cirila in Metoda, katero bode storilo potrebne korake. III. Ozirom na prihodnje volitve v mestni zastop vzela so se na znanje poročila odbornikov iz posameznih volilnih okrajev glede delovanja dotičnih odsekov. Iz dveh okrajev ni še stiglo poročilo; poživlja so zatorej dotična volilna odseka, da čim prej poročita „predsedništvu političnega družtva „Edinost" (Trst, Tiskarna Dolenc, Via Carintia št. 28), kako sta se konstituvala in kaj sta ukrenola. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je družba „Nedaj" dne 17. t. m. v gostilni pri „Bella veduta" for. 4.23, pri shodu pevcev delal. podp. družtva v krčmi pri g. Katalanu v Rojanu pa 2 for. 55 kr. — Nekateri „Sokoli" nabrali so 17. t. m. pri „Zori" 3 for. 22 kr. Tržaška ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj redni občni ssbor v nedeljo, 31. t. m. ob 5. uri p. p. v prostorih „Slovanske čitalnice* (Via Campanile št. 4. Dnovni red: 1. Nagovor prvomestnice. 2. Poročilo zapisnikarično o delovanju podružnice v teku leta 1888, 3. Poročilo blagajnično. 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev novega načelništva. Čč. dru-žabnice vabijo se, da se zborovanja v obilem številu udeleže. Opomba: Co. družabnioe morejo uvesti v zbor tudi druge ženske, katere se žele vpisati v podružnico, Družtvenina more se plačati tudi na dan zborovanja. Popravek. V štev. 20. javilo se je pomotno, du iznaša dar tržaško Čitalnice za družbo sv. Cirila in Metoda for. 25.15; pravi znesek jo for. 28.15. Knjižnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Na svetlo daje in zalaga družba. II. zvezek. Rudolf Habsburški, očo avstrijske cesarske rodovine. Spisal slovenski mladini Fr. Hubad, o. kr. gimnazijski profesor. V Ljubljani. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda". 1889. Cena 20 nč.Knji- uri zvečer javno sejo. Na dnevnem I »e prebivalstvo peča z vinorejo, ter se redu je: 1. Poročilo odseka glede novega posvetovali pod predsedništvom grofa Co-reda za občinsko gledališče. 2. Prošnja roninija o sredstvih proti širjenju trtne za kasnejo odobrenje troškov za stavljenje! uši. Izvolili so se v poseben odsek, ka-koz v letu 1888. 3. Prošnja za odobrenje teri ima predložiti dotične narčte gg, troškov za ribni trg. 4. Predlog za prepu- j poslanci Coronini, Malfatti, Moscon, Rich-ščenje zemljišča pri sv. Andreju morskej ter in \ ošnjak. kopelji. 5. Obračun mestnega starinarskega Nesreča. Dne 16. t. m. zvečer prijel muzeja za leto 1888. je v Trst namenjen vlak na postaji ▼ Tržaško podporno in bralno družtvo Nabrežini OOletnega kondukterja Jakopa ima svoj letošnji redni občni zbor Dodiža> ba» ko je hotel prekoračiti želez- v nedeljo, dno 24. t. m. od 4. do 6. ure Prog°- Nesrečnež prišel je pod ko- popoludne v prostorih pivarne „Red'Un-;le8a ter ob,ežal grozno razmesarjen na gheria", I. nadstropje (ulica Commerciale). mah »rtev. Dodič zapustil je mnogobrojno Dnevni red: 1. Poročilo o splošnem stanju obitelj. Truplo njegovo odpeljali so v družtva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega Ljubljano. . . j v. j . • Mesečni izkaz mestne bolnice. Dne občnega zbora in družtvene zgodovine v __ „ . . , . ... . ^ . , . . , , , „ ~ »m t_i • m 28. februvaria t. 1. bilo 10 v mestnej bol-minolem letu, 3. Poročilo blagajnikovo. . . J f . . „ . „ . r ir 1.1. nun 1055 oseb (o92 mo/.kih 111 402 zen- 4. Posamezni predlogi. 5. Volitev novega . . \ . .... nia r | akih) in Hicer v javnej bolnici Olb, v ro- dilnici 14 ženskih, v sirotnici 8 otrok, v K orožnim vajam. „Reichswehr" javlja, i blaznici n7 oaeb (63 možkih in 54 žcn_ ! da letos v 3. vojnem koru ne bode orož- | skih) y teku meaeca umrlo jo poprečno Inih vaj, ampak po navadnih jesenskih Vft"!i5-21°/0 bolnikov. jah bodo teden dnij poBkušnje z novimi y Podružnica družtva rudečega križa repetirkami. za |n v podporo v vojski ra- Mestna delegacija je v svojoj seji njenih objavlja svoj računski sklep za leto dne 8. t. m, sklenola inej ostalim: dr. Jos.' 1888.J iz katerega posnemamo nastopno Zadro imenuje se začasno okrajnim zdrav- številke: Prihoda imela je podružnica leta nikom za okraj „Barriera vecchia" ; —; 1888., 5654 gl. 92 kr: troškov 4100 gl. pripravnica Liza Cavalcante sprejme se v 76 kr; glavnica iznaša dne 31. decembra občinsko zvezo ; — namesto bivšega uči- p. j, 97,500 gld. — Darovalo ho jo y telja telovadbe Morpurga imenujo se za Trstu: 3 ranjenim 175 gld. 5 rodbinam v to leto učitelji Rustia, Kobol in Fumis. 'vojski padlih vojakov 221 gld. 07 kr ; — Tvrdka „Fratelli Levltt namerava' na Primorskem : 18 ranjenim vojakom 220 osnovati novo tovarno za čiščenje petro- gld ; 8 rodbinam v vojski padlih vojakov leja na veliko na zemljišču t. št. 1307 pri; 105 gld; v Dalmaciji : 51 ranjenim voja-sv. Sabi (sv. M. M. spodnja). Mestni ma-'kom 650 gld; 44 rodbinam v vojski pad-gistrnt poživlja zatorej vse one, ki imajo j lih 505 gld; skupaj 1876 gld. 07 kr. V proti temu kaj ugovarjati, da ulože svoje1 stalen spomin 401otnega vladanja Nj. Ve-pritožbe do 31. t. m. pismeno, ali pa jih! ličanstva odločilo so je 2 sirotom padlih izraze ustmeno dno 1. aprila komisiji, ka-' vojakov po 2000 gld., kateri so jima i*pla-tera pride ob 10. uri dop. na lico mesta J čajo po dosogloj polnoletnosti dnć 2. „Matica Slovenska" V Ljubljani daro-'decembra 1002. To siroti ste: Viktor vala je slov. knjižnici v šoli sv. Cirila in' Morpurgo star 10 let in Ivana Simč-č Metoda pri sv. Jakopu v Trstu za rabo, stai'a 11 ,ct-učiteljem in učencem 19 raznih knjig. Naj tem plemenitem daru izreka načelništvo 'j tržaško podružnice sv. Cirila in Metoda' iskreno Bvojo zalivalo. Slovenskega Pravnika številka 3. prinaša : 1. E.: Ali se transmituje pravica dednega nasledstva „ab intestato" umr-šega nezakonskega otroka na zapadlostni erar P (Konec.) 2. St. V.: V kakem razmerji je določba § 1432. obč. drž. zak. z zakonom z dne 25, julija 1871. 1., št. 70. drž. zak ? 3. Rr: Kdo razsoja, kadar nastane vprašanje, čo je kateri pot javen, in na kaj se je pri razsodbi ozirati ? 4. Dr. Fran Zupane: Iz sodno-zdravniške prakse (Dalje.) 7. Iz pravosodno prakse. Civilno pravo. 6. Iz upravne prakse. 7. Književna poročila. 8. Drobne vesti. Kmetovalca številka 5. prinaša : Nekaj o želji. — Državni melijoracijski zaklad in dežela Kranjska. — Sadni trg v Ljubljani. — Kazne reči. — Vprašanje in odgovori. — Gospodarsko novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbe ,-ranjske. — RAZNE VESTI. 0 nekdanje] trdnjavi Dubrovnik „A.-u M. Zlg." javlja, da se bodo zgradbo nekdanjih trdnjavic v okolici Dubrovnika (Annunciata, Babinkuk, M. Vierna, Duksa in Mulfi) prodale. V Belemgradu umrl je 11. t. m. znani vodja Ljubibratič. Odlikoval so je za čas srbsko-turško vojske ter delal s svojimi drznimi četnmi ustašev Turkom mnogo preglavice. Muktar puša jo njegove čete razkropil in Ljubibratič je pobegnil v Dubrovnik, kjer ga je prijela avstrijska vlada ter ga držala najprvo v Trstu, pozneje v Lincu. Vrni vsi se v novo svojo domovino Srbijo, stopil jo v državno službo. — V priznanje njegovih zaslug napravila mu je srbska vlada pogreb na državno troške. Ime LjubibratiČcvo je vedno še med jugoslovanskimi narodi na dobrem glasu. 0 bivšemu kralju Milanu prihajajo od dne do dno drugo vesti. Govorilo se je, da se misli nastaniti v Gradcu, sedaj se lopet govori, da pride početkom prihodnjega tedna v BeČ, kjer ostane več dni; potem ne baje vrne za nekoliko časa v Beligrad in zak-m nastopi potovanje v Carigrad, Palestino in Sirijo. Koncem meseca maja se baje vrne v Srbijo. (Čemu neki ? ?) Zvon iz čistega srebrn „Iluski Cu rier" javlja, da se namerava vliti v Kar-kovu zvon iz čistega srebra, težak 10 pu-dov (ii »/a centov) v spomin nesreče na železnici pri Borkih. Misel, da se vzdrži spomin na rešitev carske obitelji iz velike nevarnosti, sprožil je nadpiskup kar-kovski Ambrozij ter osnoval tudi poseben odbor, kateri sprejema srebro za zvon v komadih, stare, nerabljive srebrne predmete itd. — Zvon bode visel na zuna-njej strani karkovske stolne cerkve in sicer v pravcu, kje se je zgodila nesreča, t. j. proti karkovskej-azovskej železnici. Sleherni dan zvonilo se bode po 1. pp., o katerej se je zgodila nesreča, 5 minut ; v ostalom ne bode se srebrni zvon nikdar vporabljal. Cerkvenik, kateri bodo ta »von zvonil, dobi svojo plačo iz obrestij posebne večne ustanove. — Nadejajo se ▼ Karkovu, da se bode nabralo mnogo več srebra, kakor je bilo določeno, da bodo zetorej zvon še mnogo težji. Prebivalstvo ameriikih severnih ze-dinjenih drŽav. Po zadnjej službenej statistiki šteje prebivalstvo severnih zedinjenih držav 61,702.000 duš. Od leta 1860. do do 1870. pomnožilo se je prebivalstvo za 7, od 1870. do 1880. za 12 miljonov po izseljencih. Kakor kaže statistika od leta 1880. do danes, narastlo bode do leta 1890. še za 15 miljonov. Natečaj. Pri tem c. kr. okr. sodišču razpisuje se služba diurnista z dnevnino enega goldinarja. Prosilci zmožni nemškega, slovenskega in italijanskega jezika naj predložijo dokumentirano prošnje, ali pa se osebno predstavijo pri podpisanemu do 1. aprila 1889. — C. kr. okrajno sodišče v Sežani dne 15. marca 1889. 2—2 C. kr. okrajni sodnik: Karol Dejak. Naznanilo. i Tem potem oznanjuje se čast. gospodi župnikom, da je bivša trgovina z cerkvenimi stvarmi „Garuaa* v razprodaji in da morejo o tej priliki naročiti si potrebnih cerkvenih stvari (v najboljem stanji), izpod tovarniške cene. Prodaje se tudi velike mize in omare primerne za knjižr.ice itd. Via Nuova št. I. Trst. 2-2 Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetlic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Pn-izu, kakor tudi krasne rože, več ko tisoč ra/nih vrst. Cene jako nizke. 1 -10 Prodaja semen in cvetlic Jakoba Fonda Trst, Lloydova palača. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. FILI^ALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2s/*°to 30-dnevni odkaz 2®/0 n 8- fl 2 „ S-mesečni „ 2«/4 „ 30- „ 3«/bro spravljeno in poštnine prosto! Visokočastiti duhovščini priporočam so vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebrn, kinefi-kega srebra in iz medenine najnovejšo oblik«, kot monstranc, kelihov, svetilnic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi dit ho delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d.i so mi je predložil načrt 5.24 Teodor Slabanja, srebra r v Gorici, ulica Motrili št. 17 Staro reči popravim, tur jih v ognji pozlatim in posrobrim. Cč. gg. naročniki nnj mi hlugovole Korenina peteršiljeva „Slava Frauendorfska" z dvoB^rnko kodrastim, p lnim listjem Tu poleg naslikani pe-terŠilj j- koristna rastlinah dvojne vrednosti. Dajo Izvrstno in odlićno, fino kodrasto, polno listje, po-leg tepa prenaša oster mraz bolje, kakor rt-zljivi i et ršilj ter poganja v kbti iti zabojih vzgoji-n obilo I stja, prijetnega, krepkega ukusu za garniranje jedil. lJa ho ta novost brzo širi, dobe naročniki lista »verelnlgto Frauendorfer Blaiter« (Frauendorf, Post Vilshof^n I. B.) vsak po jedno močno porcijo zastonj; naročnikom pa se daje porcija po MO nč. 2-3 P poslati iste nofrankovane. •,»4—(i Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 5U sold do vsacega zn-ska vsak dan v todiiu razun nraznlkov, in to od 9 — 12 ure opoludne. Ob ned ljah pa od 10—11 ure zjutraj. Obresti na knjižice.......... Plaćujb vsuk dan od 9—12. ure opoluane. Zneske od f>0 gld. precej, od 50— 100 ie treba 1 dan odpoveduti, lOO-ldOO i3 dni in fiez 1000 pa 5 dni poprej. Eikomptuje menjlae domicilirane na tržaškem trgu po........8'/i0lo Poaojujo na oržavne papirje avstro-ogrske d.» 1000 gl i. po........5% viSje zneske v tekotem računu po . 4,/»°/o Daje denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 18rt7. 6—24 Sulio lettere di versamento in circo-laziono andra, in vigore il nuovo taaso d' intoreso a datare dal 13 e 20 Maržo a seconda del relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 2s/«°fo in-teresso annuo sino a qualunquo somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa, — Conferina dei versamenti in apposito libretto. Conteggia por tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Assume pei propri correntisti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti presso la sna cassa franco d'ogni »pesa per essi. b) ffincarica delV acgiiisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonclie deirincasso di assegni, cambiali o cottpons, verso 1[8°|0 di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno e 5°[„ della Banca Commcrciale Unghe-rese di Pest e le lettero di pegno 4°(0 deli' i. r. priv. Bunca Ipotecaria au-striaca di Tienna. 6—24 Trieste, 8 Maržo 1888. I Riunione Adriatica di Sicurti v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in morju, proti toči, na živenie v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 3l.dccembra 1883 Glavnica društvn gij a,;^io.O00' — Reservni fond oo doničkov . 536.628*02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000*_ Rezervni fond za podjetje na premikanja vredflfcstnih efektov 1B1 500"—• Premijna reserva vseh oddelkov • 7.342.780*36 Reserva za škode • 207 601 — V portfelju: F'remije, ki ?e imaio potirjati v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118"57 Skupni znesek vt. h Škod plačanih od i. Ib38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva. 24—6 Via Valciirivo, St. 2 (v lastnej hiši Najboljši papir sta cigarete 13-26 je pristni LE HOUBLON raocozki fabrikat (tovlem in Hbiry«v v Pariz«. Svari so pred ponarejenjera. Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. PohI, E. Ludwig, E. Lipmann, profesori kemije na dunajskutn vseuiMlišon, radi njegovo najboljšo kukovo«ti. radi tijegove fiistotd in kto, ker v iij«m ni nikaKe druge zdravju škodljive tvorme. Pozor: V».ak naj paii na naslednji podpis : ^ ' ■—i |l|r^_00/JlTnUES »*c-«iMii.» nit i.'triijUErrK 17, rn« Dfranjir, i Pilit Stalno službo dobć spretni in uporabljivi ŽENDARMI, kateri so dopolnili nvoja službena lota ter iščejo civilno službo, kakor tudi občinski uradniki kateri hočejo svoje mesto menjati. Ozira se le na take ponudnike, kateri morejo dokazati brezmadežno dosedanje živenje, ter so zdravi, močni, no preko 40 let stari in ki poznajo natančno kraje in prebivalstvo posameznih delov Š t a j a r s k e, Koroške, Kranjske ter okrajnih glavarstev v Gorici, S e ž a n i in T o m i n u. 1—3 Pismene ponudbe z opisom svojega službovanja pod „S. L. 75", postlagcrml, Graz. Brnsko sukno ta di pratit no pomladansko ali poletno obleko v odrodiih ]>o in. 3'10. to Je 4 dumijike rntlje vsak kupon za W 4-30 iz flnc 1H nr K'»1«l. 6 iz flnejs« "Mi tf polrt. *7-75 iz j'iko fini -Jffl MT poM 10-50 kz nigiineJSe "VS pristne ovčje volne kakor tudi aukno la povrBnJe stikrie, CeslJ^no Hukno, p^p1«-t«no 7. arili, poletno valjano sukno, sukno za livrejo, tkanino i* niti. katere i-e divio pntl, fino in naJnn(JSn ftrno sukno /a salon obleke itd. itd. pobija proti povsriju iznosa reelnn in nrlidna, Jako dobro poslana tovarniška zaloga Hiikna S'EGEL 1MHOF v Ornu I?r*-tinnI. Izjava I Vaa kupon je dolg 3 10 m. in Širok 180 cliu,, totoj zadostuje [lopnliioimi za kompletno obleko z i Ri spode. Tudi se duje kolikor metrov t;e teli .'nm?i se, da so odpošlje natnnći o bl iro po Ubranem uiorcu, Uzorci zastonj In franko. 8-30 POBRATIMI 2sTa]itKiil dr. Josip V o š n j u k. Cona gld. 1.20. Dobi sc v tiskarni Dolenc. Papir na prodaj. Stari časopisi itd. proda"ajo se 1 kgr. po 12 nč. Pobližjc se izvć pri upravništvu našega lista. Najvišjo rento ter ne pošilja na zahtevanje troškov. in najlepše cvetlico vzgoji hI vsak lastnik vrta, knleri vpotr»'i»lja-vu zu svoj vrt potrebna mmena in rastline i i podpisanega poira ne trgovine sh-men. Nov velik, boji uto ilustrovan obširen ln rnzgle-dfti glavni kuta-Ion je dotiskun Zastonj in bre/. Praktično vrtnarsko družtvo na Bavarskem, Frauendorf, Post Vilahofen i. B. Drevesnice, trgovina s semeni, umeteljno in trgovinsko vrtnarstvo. m:; I '"'IH' •li: ••! Čast nam jo preporučiti p. n. obćinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gratlovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU lata prima i obavlja svaku liaručbu bilo koje vrsti knjiffotiskarskoga posla te preporuea se osobito za ove vrsti tia-ltanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artlju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnioe, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, oienike, jestvenlke, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne ceduljc, knjige itd. Uvjerava se p, n. občinstvo, da će nara biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom poglodu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (ukladiSću) uvo potrebno tiskanice i knjigo za crkvene urede. Onda ima na prodaj sliedećo knjipo: Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ciena prije ."»O nvc. mula -IO tvrdo vezana......n. ®® Sodnijski obrazci Hastuvil II. Trnovec . . n. »O Vilim Tel, prevod Cegnora......n- Ljudmila prevod J Lebana..... Filip prevod Krizmana ®® Autigona prevod ............... Trst in okolica od Silo .......»• 8® Pjesma o zvonu proveo A. K. Istranin . n. »O Istra pjesma „ A. K n . . n, tO Ovo hu knjige jako prikladno za darove o praznicih zaLo ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. fJmvl Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.