MURSKA SOBOTA, 20. FEBR. 1958 Leto IX — Štev. 7 Cena din 10.—
POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Razširjena seja OK ZKS
ZBORI VOLIVCEV
a
odraz delavnost! političnih aktivov
Zadnje dni smo že menili, da se je zima poslovila od nas; meteorologom, ki so napovedovali drugače, skorajda nismo verjeli. Prav pustni torek, ko nas je že zgodaj zjutraj presenetila precej debela snežna odeja, nas je prepričal, da je zima tudi letos muhasta in se nikakor noče kar tako zlepa posloviti. Sicer pa: bolje prej kot pozneje — pravijo naši kmetovalci in radi jim verjamemo
Na sliki: Zimska idila
(Foto: Stefan Vilar)
Na razširjeni seji okrajnega komiteja so v ponedeljek razpravljali o zborih volivcev ter o pripravah za udeležbo pomurske mladine pri gradnji avtoceste Ljubijana—Zagreb.
O poteku zborov volivcev so poročali sekretarji občinskih komitejev. Zbori so potekali v glavnem zadovoljivo. Pomanjkljivi so bdi le tam. kjer se politični aktivi niso dovolj zavedali svoijh dolžnosti. Posamezni poročevalci so skoraj soglasno potrdili, da je uspešen potek zborov volivcev pripisati med drugim tudi vaškim odborom SZDL.. ki so bdi zelo aktivni. Udeležba na zborih volivcev je bda zadovoljiva predvsem v soboški občini. Nekoliko slabše glede udeležbe je bilo v lendavski občini. Tako so morali na primer v Dolnjem Lakošu sklicati zbore volivcev trikrat.
Tudi razprave na zborih vo-livcev so bde v nekaterih krajih precej živahne. Ponekod so
Aktualna vprašanja: PRED OBČNIMI ZBORI
Prav o kratkem se bodo pričeli občni zbori kmetijskih zadrug. Ti bodo letos še predvsem živahni, saj je snovi, o kateri bodo morali razpravljati, zelo mnogo. Predvsem bo treba posvetiti mnogo skrbi programom posameznih odsekov pri kmetijskih zadrugah. Ti bodo zaživeli le. če bodo zadružniki predlagali na občnih zborih — v kolikor tega že niso naredili upravni odbori — take akcije za posamezne odseke, ki bodo vzbudile med zadružniki zanimanje za sodelovanje z zadrugo.
Pred nedavnim je izdal Z vezni izvršni svet odlok o kreditiranju zadružnikov. Glede na to je treba še počakati na podrobna navodila, ki jih bo izdala Narodna banka, vendar bodo lahko zadružniki na občnih zborih razpravljali tudi o tem vprašanju. Eden izmed pogojev za kreditiranje zadružnikov je sodelovanje z zadrugo, se nravi, da bodo dobili zadružniki posojilo le, če ga bodo izkoristili predvsem za povečanje donosov posameznih kmetijskih pridelkov, za boljšo ozrejo živine itd. Zanimivo je namreč, da so se lani povečala kratkoročna posojila o primerjavi z letom 1956 o Sloveniji za 25 milijard dinarjev. Pri tem so se povečala kratkoročna posojila v kmetijstvu le za 3 odstotke, ostalo povišanje pa gre na račun industrije. Letos bo, kakor predvideva perspektivni načrt splošnega razvoja, popolnoma drugače: za kmetijstvo bo mnogo več sredstev.
Zelo važna snov za razprave na občnih zborih kmetijskih zadrug je tudi kmetijsko tekmovanje. V Beogradu je že ustanovljen osnovni sklad za nagrade o višini 800 milijonov dinarjev. Predvideno je tekmovanje v glavnem za iste vrste pridelkov kot lani: pšenica, koruza, krompir in živina. Predvidevajo, da bodo kriteriji letos nekoliko zahtevnejši predvsem glede hektarskih donosov.
Kakor smo izvedeli, lanske nagrade še niso bile podeljene. kar bo treba urediti v čim krajšem času, kajti o nasprotnem primeru bodo kmetijske zadruge težko prepričevale zadružnike, naj se tudi letos udeležijo tega tekmovanja.
volivci želeli, da bi se udeležili zborov volivcev kandidati, kar pa je bilo zelo težko izvedljivo, saj so sklicali zbore volivcev hkrati v več krajih istega volilnega okraja.
Skoraj na vseh zborih voliv-
cev je bilo opaziti tokrat sorazmerno več žena kot običajno. To trditev je mogoče posplošiti za zbore volivcev v vsem Pomurju.
Sekretar okrajnega komiteja LMS L. Pleteršek je za tem po-
Izbrali so najboljše
V beltinski občini so zaključili zbore volivcev drugega sklica že 11. februarja. Na te zbore so se dobro pripravili; poprej so imeli v občinskem središču zbor aktivistov, kjer so se skupaj z občinskim odborom SZDL in predstavniki drugih političnih organizacij pogovorili o pripravah.
Vseh zborov drugega sklica je bilo v občini 41 in so bdi povsod dobro obiskani. Največ ljudi je prišlo na zbor volivcev v Beltincih — nad 250, v Odrancih. Gančanih, Gornji Bistrici in Lipi.
Volivci so na svojih zborih potrdili predloge kandidacijskih konferenc; za zvezni zbor kandidaturo Ivana Krefta iz Ljubljane in Toneta Trudna, predsednika ljutomerskega Ob LO, za republiški zbor kandidaturo Tvana Horvata, sekretarja OK ZKS M. Sobota, za zvezni zbor proizvajalcev (kmetijska skupina) kandidaturo Franca Lubeja iz Celja. za republiški zbor proizvajalcev (kmetijska skupina) na kandidaturi Štefana Antaliča, predsednika OZZ
Murska Sobota, in Franca Novaka iz Jeruzalema.
Na zborih so volivci živahno razpravljali o problemih svojih krajev; v Beltincih o potrebnem asfaltiranju republiške ceste Murska Sobota—Lendava, ki je v slabem stanju, promet pa vedno bolj narašča. Volivci so menili, da bi naj pri asfaltiranju te ceste največ prispevalo lendavsko podjetje »Nafta«, ki jo s svojimi težkimi kamioni tudi najbolj uporablja. V Do-kležovju in Tžakovcih so volivci razpravljali o prepotrebni gradnji železniške postaje v Dokležovju. O tam že razprav-ljali volivci iz bližniih vasi več let. Prav tako bo treba dograditi zadružne domove, ki še vedno niso v takem stanju, da bi lahko služil svojem namenu. V Odrancih so volivci izrazili željo naj bi jih poslanci večkrat obiskali. V Lipi na so kmetje še posebno zaskrbljeni; vskladiščenega imajo okrog 100 vagonov krompirja, katerega pa ne morejo prodati.
A. H.
ročal o poteku priprav glede udeležbe naše mladine pri gradnji ceste Ljubljana—Zagreb. Doslej se je prijavilo predvideno število mladincev le v soboški občini, medtem ko je število prijavljencev v ostalih občinah nekoliko pod predvidenim načrtom. Sodijo, da se bo v teh dneh do 28. februarja, ko bo odšla mladina na delovno akcijo, prijavilo zadostno število mladincev.
Na razširjeni seji okrajnega komiteja so razpravljali tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih ter o organizaciji predvolilnih zborovanj v Murski Soboti in v ostalih središčih okraia. Predvidevajo, da bo osrednje predvolilno zborovanje v M. Soboti 15. marca.
-jm
FRANC ŠEBJANIČ, kandidat 8. volilnega okraja za republiški zbor
NIČ PRAZNIH OBLJUB
VPRAŠANJE: Kaj bi nam lahko povedali o problematiki in predvolilni dejavnosti v vašem volilnem okolišu?
ODGOVOR: Mimo nekaterih temeljnih problemov mar-tjanske občine — to je n. pr. vprašanje cest, organizacije zdravstvene službe, gmotnih osnov šolstva itd. — ki so objektivne narave, bi glede na lastne ugotovitve z zborov volivcev in drugih sestankov topot hotel opozoriti predvsem na tako imenovani subjektivni či-nitelj na področju politične in sploh javne delavnosti. Nanj prepogosto pozabljamo. Z dru-
gimi besedami — smatram, da je treba prekiniti s slehernim birokratsko-frazerskim odnosom do volivcev. Glede na splošni pozitiven gospodarski razvoj naše dežele in glede na
JOŠKO SLAVIČ, kandidat 2. volilnega okraja za republiški zbor:
IZKORISTITI VSE MOŽNOSTI
VPRAŠANJE: Kateri so najbolj pereči gospodarski problemi Pomuria z ozirom na splošni družbeno gospodarski razvoj?
ODGOVOR: Eden glavnih problemov je premajhna produktivnost, katere vzrok je v majhni kmečki posesti oziroma v prenaseljenosti. Pri drobni kmečki posesti s še tako pridnim delom ne moremo doseči kaj več. Industrije, ki bi zapo-
slila odvišne kmetijske delavce, je zelo malo, pa še tu niso izkoriščene vse možnosti. Da b to pomanjkljivost odpravili, se posamezni kolektivi v zadnjem času zelo trudijo. da bi povečali zmogljivost industrijskih oz. obrtnih obratov. V teku je razširitev in racionalizacija opekarn, kar bo dalo precej možnosti za zaposlitev. Predvsem se trudimo, da bi organizirali raz-
GRADNJA „AVTOCESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI“
delo mlade generacije
še kak teden, pa se bodo zbrale nekje ob stari cesti med Ljubljano in Zagrebom številne brigade mladih ljudi. Najprej kratek odmor in že se bo zgubljala vesela pesem brigadirjev v brnenju strojev in mo-
no betonsko cestišče. Nova trasa se na nekaterih mestih močno oddalji od stare vijugaste ceste, zato pa ho nova magistrala skrajšala pot iz Ljubljane do Zagreba za nekaj desetin kilometrov. Razumljivo, da
ska šola in velika preizkušnja za vso jugoslovansko mladino.
Ker so tudi v Pomurju priprave za to veliko akcijo v polnem teku, smo postavili predsedniku OK LMS v Murski Soboti, tovarišu Ludviku Pleter-šku nekaj vprašanj, ki bodo gotovo zanimiva tudi za naše bralce.
"Tovariš Pleteršek, ali nam lahko poveš, kako je sprejela kmečka in delavska mladina o Pomurju poziv za sodelovanje pri gradnji avtoceste?".
»Lahko rečem, da se je vaška mladina za delo na avtocesti zelo navdušila. Niti vpliv nazadnjaškega okolja, v katerem živi no nekod naša podeželska mladina, ne vpliva bi-stveno na vse večje število prijav.«
" Koliko izmen pa se bo sploh zvrstilo o tej akciji?"
»Po republiškem planu bo sodelovalo v prvi izmeni, ki odide na delo 28. februaria, 120 brigadirjev iz vrst delavske mladine; v drugo izmeno, ki' bo pričela z delom 1. julija bo vključenih 150 srednješolcev, vajencev in mladih učiteljev . oktobra na bo pri zaključnih delih sodelovalo 120 brigadir(Nadaljevanje na 3. strani)
ne vrste predelovalnih obratov po načelu, da se naj investira tam, kjer je dovolj delavcev, v kolikor to ne povzroča prevelikih proizvodnih stroškov (oddaljenost od železnice, velika potreba surovin itd.). Tu prihaja včasih do nasprotnih mnenj z lokalnimi činitelji, ki vidijo ponekod ustreže«1 pogoje le v suhoparnih številkah.
In še vprašanje perspektivnega načrta! Pri tem — namreč pri kmetijskem delu načrta — so sodelovali znani kmetijski strokovnjaki in že v kratkem bo mogoče seznaniti s perspek-tivnim načrtom širšo javnost. Važno pri tem je da sprejmejo kmetijske zadruge in socialistična posestva perspektivni načrt kot svoj načrt.
,,Kdo za več ... ?”
nujnost socialistične prevzgoje in aktivizacije neposrednega proizvajalca, menim, da volivec ne sme biti samo volilna številka, temveč v prvi vrsti človek, ustvarjalec naše lepše bodočnosti z vsemi svoj:mi potrebami, lastnostmi itd. Eden naj-zaanesljivejšimi mobilizatoriev pri njegovi podreditvi in dejavnosti za skupnost pa se mi zdi vzpostavitev takeira odnosa do njega, ki ga bodo izenačevali — pogosti stiki z njim. prikazovanje stvari v resnični luči in skupno iskanje rešitev za naibolj pereča vprašanja nje-gove vasi in občine. Prazne obljube in obeti so metanje peska v oči. S:cer pa bi želel, da se moji pogosti obiski volivcev ne bi omejili samo na čas pred volitvami in da b: se ob njih še neenkrat ustavilo pero Vašega reporterja ...
Zbor volivcev v Radencih
Z dobro obiskanim zborom volivcev v Radencih so zaključili predvolilne sestanke v radgonski občini. Zbora se je udeležil tudi zvezni poslanec Ivan Kreft. Prebivalci so ga toplo pozdravili. Tovariš Ivan Kreft je v svojem kratkem govoru omenil ureditev obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. Zatem so volivci potrdili kandidate, ki so bili sprejeti na kandidacijski konference. Za Zvezni zbor je bil ponovno predlagan dosedanji poslanec Ivan Kreft in predsednik ObLO Ljutomer, Tone Truden, za republiški zbor pa sta bdi potrjeni kandidatinji Levar Marija, strokovna učiteljica in inženir Milkovč Marija, agronom na kmetijskem posestvu Črnci.
-ika
Prva skupina soboške Gimnazije zmagovalec
torjev in pokanju min. Zvonki glas jekla bo odmeval po 77 kilometrov dolgem cestišču že od 1. marca dalje. Tam, kjer so danes še polja, gozdovh d-u-ge rek in potokov, bomo lahko že na jesen občudovali moder-
bo to velika pridobitev za naše gospodarstvo, za mednarodni promet in za turizem sploh.
Ko bo preteklo nekaj let, bo betonski trak bratstva in enotnosti povezal Ljubljano z Djev-djelijo. To bo resnična življenj-
V nedeljo je bila v Soboti zanimiva prireditev »Kdo zna več in kdo pozna bolje svojo domovino«. Tekmovanje je pripravil Okrajni komite LMS s pomočjo prireditelja osrednjega tekmovanja:	Radio-televizije
Ljubjana, uredništva časopisa »Mladina«, Zveze prijateljev
mladine Slovenije in CK LMS.
Nastopilo je šest skupin iz Lendave, Beltinec in M. Sobote. Zmagala je prva skupina soboške gimnazije in si tako pridobila pravico do nastopa na osrednjem republiškem tekmovanju, ki bo 22. februarja. Skupina iz Beltinec, druga sku-
pina gimnazije, skupina ESŠ in lendavska skupina pa so dobile praktična darila soboških podjetij.
Pomurska mladina si še želi takih prireditev, saj je bila tokrat velika dvorana napolnjena do zadnjega kotička.
KOMENTAR
ZLOČIN
Francozi nadaljujejo s svojimi piratskimi dejanji, s katerimi so o zadnjih 14 dnevih že večkrat presenetili svetovno javnost. Nasilnemu ustavljanju jugoslovanske in poljske ladje se je pridružil nov zločin — letalski bombni napad na tuniško obmejno vas Sakijet-Sidi Jusef. Pri tem bombardiranju so francoski letalci povzročili 80 žrtev in porušili okrog 140 poslopij. Večje število ortok. mladine in ostalih prebivalcev je bilo težko ranjenih in se zdravijo v bolnišnicah. Kraj zločina so obiskali tudi diplomatski predstavniki in novinar ji ter se prepričal, da so tuniška poro-čiJa bila realna. Razumljivo je. da bo to novo nasilno dejanje vpiiralo na nadaljnji s razvoj odnosov med Parizom,
NOVA
FEDERACIJA
Poznavalce političnih razmer na Bližniem in Srednjem vzhodu ni presenetila ustanovitev i-aško-iordaniisko federa^i ie. Po ustanovitvi Združene arabske države sta Irak in Jordanija pohitela, da bi čimdanija pohitela da bi čimprej ustanovila federacijo
predvidena  priključitev Je-mena je pospešila ustanovitev nove federacije. Iraški in jor-danijski kralj sta podpisala sporazum o federaciji med obema deželama ki predvideva skupno zunanjo in obrambno politiko, izenačen prosvetni sistem in enake carinske predpise. Vskladili bodo tudi valute ter finančno in gospodarsko politiko. Egiptovski predsednik Naser je poslal iraškemu kralju poslani-cn. v kateri pozdravlja novo federacijo kot ukrep. ki bo pripomogel k splošni arabski federaciji. Nova arabska federacija bo spreminjal svoj sedež vsakih šest' mesecev. Obe deželi bosta ohranili notranji status, neodvisnost in suverenost na dosedaniem ozemlju, pa tudi dosedanji sistem upravijania. Oba kra-lia bosta ohranila ustavno oblast v soojih rokah. Federativne posle bo vodila federalna v]ada. ki ji bo nače’ooal iraški kralj. V njegovi odsotnosti bo posle prevzel jorda-niiski monarh. V nrimeru. da bi se federaciji pridružila še kaka druga država, bodo poglavarja spremenili o skadu z novimi okoliščinami. Novo zokonodajno telo bo sestavljeno iz enakega štenda poslancev obeh dežel. Ustanavljanje obeh arabskih federacij pa je močno vznemirilo Izrael, ki se ne čuti tako močnega, kot doslej. Izraelska vlada je še storila nekaj varnostnih ukrepov ter prinraoila svojo armado. Američani so javno obsodili vsako vmešavanje o arabske zadeve in podprli arabsko združevanje, čeprav tudi njim ni povsem všeč združevanje lraka-člana Bagdadskega pakta z drugimi državami. Ameriško zunanje ministrstvo je pohitelo in spomnilo iraške predstavnike, da pred letom 1960 po pogodbi ne morejo zapustiti Bagdadskega pakta. V ko'ikor bi se Irak želel umakniti iz te vojaške zveze, bi moral to sporočiti vnaprej šest mesecev osem ostalim članicam organizacije.
Tunisom in Rabatom. Tuniška vlada je takoj reagirala in izgnala okrog 15 francoskih družin ter zaplenila njihovo premoženje. Vsem francoskim vojakom o Tunisu so prepooe-dali izhod iz garnizij ter postavili okoli vojašnic barikade. V tuniških pristaniščih ne sme pristati nobena francoska ladja. Pred vladnim poslopjem o Tunisu so bile velike demonstracije, v katerih so prebivalci zahtevali takojšnji umik oseh francoskih čet in kaznovanje krivcev zločina. V Marseille se je moral vrniti odred francoske nehote kor ga niso pustili o Tunis. V Tu-
nisu so prepovedali predstavo pariškega g’asbenega ansambla. Francoska leta'a so mimo tega o zadnjih dneh večkrat kršila tuniški zračni prostor. V svetu so z zanimanjem pričakovali rezultate obravnave tega vprašanja n Va-nostnem svetu, ki je obravnaval kot prvo točko tuniško pritožbo proti francoskemu napadu na vas Sakijet-Sidi Jusef, v drugi točki na francosko pritožbo zaradi pomoči, ki jo daje Tunis alžirskim upornikom s Ne glede na stalšče Varnostnega svon pa ie zločin terjal miroljubne  človeške žrtve, ki jih nihče ne more obuditi. Kolonizatorska politika francoskih vodilnih krogov ne pozna šale fer ne izbire sredstev za uresničevan ie svoiih ciljev. Celo otroci in ostali prebivalci majhnega kraja oh tuniško-alžirski meji niso bili varni pred francoskimi zračnimi pirati.
Težko je verjeti, da so francoski vojaki to akcijo opravili brez vednosti francoske vlade ter le na ukaz svoiih generalno. Francija zaradi take politike izgublja na ugledu ter se uvršča med tiste zahodne države, ki so v svoji gra-bežljivi politiki pozabile na najosnovneiše človeško dosto-janstvo. Prelita kri v Tunisu bo resno opozorilo psem tistim. ki se še redno ukvarjajo s podobnimi akcijami.
Tudi beltinsko Prosvetno društvo je priredilo akademijo v počastitev Prešernovega praznika in uresničilo kulturni program skupno s šolsko mladino.
Tokrat je prvič nastopil pod vodstvom tov. Gonze tudi helenski instrumentalni kvintet. Zbrano občmstvo ga je pozdravilo s ploskanjem, upajmo pa. da bo v kratkem spet nastonil, saj se v Beltincih že prpravlia-mo na proslavljanje Dneva že-
Naš zunanjepolitični pregled

JUGOSLOVANSKO-POLJ-SKA POGAJANJA
V Varšavi so bila jugoslovan-sko-poljska gospodarska pogajanja, na katerih so se sporazumeli o vseh vprašanjih medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Eden izmed osnovn h namenov varšavskih razgovo-rov je bila ustanovitev stalnega jugoslovansko-poliskega odbore za gospodarsko sodelovanje. Leta se bo ukvarjal s trgovinsko izmeniavo in z vsem drugimi oblikami sodelovanja. Ta odbor ne bo merodajno odločni v imenu obeh vlad. temveč bo vsklajeval težnie obeh strani in predlagal ustrezne ukreoe. Te-
bo osredotočeno predvsem na industrijsko kooperacijo, ki bo docela ustrezala obema stranema. Hkrati so ugotovili, da je precej možnosti za skupni nastop na tretjih, zunanjih tržišč. Razpravljali so tudi o razširitvi znanstveno-tehničnega sodelovania. Konkretna vprašanja iz jugoslovansko-poljskega gospodarskega sodelovanja so obravnavale posebne mešane delovne skupine, lugoslovansko delegacijo je vodil podpredsed-n k Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, poljsko pa podpredsednik vlade Peter Jaroszevvicz.
Smrt znanega francoskega komunista
V Parizu je umrl znani francoski komunist Marcel Cach n, ki je kot član Politbiroja CK
KP Francije že od začetka tega stoletia posvetil svoje sile francoskemu delavskemu gibanju ter se pridružil Delavski stranki, prvi francoski marksistični organizaciji. Leta 1935 je bil kot prvi komunist izvoljen za senatorja. Od leta 1918 je bil odgovorni urednik »Humanite-ja«, ki je postal leta 1920 glasilo KPF. Cachin je bil zadnja leta častni predsednik komunistične parlamentarne skupine. Pogreba se je udeležil tudi član Izvršnega komiteja ZKJ tov. Miha Marinko.
MILE K A Z M I
za nacistične zločince
V mestu Annsberg v Zahodni Nemčiji so zaključili sodno obravnavo proti šestim bivšim oficirjem in funkcionarjem SS. Obtožili so jih, da so leta 1945 ubili 208 tujih delavcev, žena in otrok. Čeprav so jim na obravnavi dokazali krivdo, so prejeli zelo mile kazni. Glavni ob-
toženec, bivši visok funkcionar SS Wezling je bil obsojen na pet let zapora, ker je ubil 151 ljudi. Drugi obtoženec, kapetan Klene, je bil obsojen na poldrugo leto zapora, ker je ubil 71 ljudi. Vsi obtoženci so se izgovarjali, da so ubijali ljudi na ukaz. Nekaj obtožencev je sodišče celo oprostilo. Nemška javnost graja tako mile obsodbe nacističnih klavcev. Prav tako ne more razumeti, da so v Zahodni Nemčiji izpustili zdrav-n ka Gorgasa, ki je bil kot predstojnik nekega zdravstvenega zavoda neposredno odgovoren za smrt kakih 1000 ljudi. Leta 19 47 so ga obsodili na smrt, pozneje pa pomilostili na dosmrtno ječo.
Pregled brezposlenosti v ZDA
Ameriški predsednik Elsen-hower je pred dnevi presenetil svetovno javnost s podatki o naraščanju brezposelnosti v Združenih državah Amerike. V Ameriki so zaskrblieni zaradi vedno večjega štev la brezposelnih. ki so v vel ko breme ameriškemu gospodarstvu ter
slaba reklama za toliko opevano brezskrbno življenje prek Atlantika. Izjava ameriškega' predsednika je bila povezana z uradnim sporočilom, da je b lo v sredi januarja v ZDA okrog 5 milijonov brezposelnih delavcev.
žlšče sodelovanje bo na sodelovanju podjetij in gospodarskih panog obeh držav. Obe delegaciji sta ugotovili, da je bil do-sedanii razvoj medsebojnih go-snodarsk:h odnosov zelo ugoden, da na še niso izkoristili vseh možnosti. Nadalnje sodelovanje
Pomemben obisk
Delegacija Socialistične zveze Jugoslavije je vrnila obisk italijanski Socialistični stranki. V razgovorih sta obe delegaciji izmenjali gledišča in se seznanili z vsemi vprašanji, ki so za obe strani zanimive. Glasilo stranke »Avanti« je v svojem
uvodniku poudarilo, da bo ta obisk prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljstva med obema partizna in skupnemu boju za socializem. Ta obisk sod! no mnenju lista v okvir prizade-vanj iteljanske Socialistične stranke, da bi bila v stalnih stikih s predstavniki delavskih partij vseh dežel.
Srečanje Nehru-Ho Ši Minh
Predsednik Severnega Vietnama Ho Si Minh se je osem dni mudil v Indiji kot gost indijskega predsednika Nehruja. V skupnem uradnem poročilu o razgovorih obeh državnikov sta značilni predvsem dve stvari. Oba državnika sta opozorila svet na nevarnest tekmovanja v atomskem in vodikovem oboroževanju ter obsodila rožlja-
nje z orožjem, hladno vojno in ustvarjanje vojaških zvez, ki še bolj povečujejo mednarodno napetost. Hkrati sta pokazala pot. kako premagati krizo v mednarodnih stikih in zagotoviti človeštvu mir. Oba državnika sta se zavzela za sestanek
državnikov Vzhoda in Zahoda na najvišji ravni, ker bi le na teki konferenci lahko učinkovito obravnavali probleme prenehanja atomskih poskusov in postopne razorožitve. Po njunem mnenju vojaške zveze zmanjšujejo neodvisnost dežel ter ogrožato tudi njihov socialni in gospodarski napredek. V uradnem poročilu sta oba državnika posebej poudarila
napore za krepitev miru v razdeljenem Vietnamu, ki naj se združi na svobodnih volitvah v skladu z določbami ženevskega sporazuma. Jugoslavija toplo pozdravlja taka stališča, ki krepijo mir in zbližajo posamezne narode. Iziave naših najvišjih predstavnikov so identične s stališčem indijskega in vietnamskega predsednika.
Revija „Sodobna pisarna“
že redno izhaja
Po navodilih upravnega odbora tega društva so im-novali poseben izdajateljski svet kot npravno-organi-zocijski organ, katerega predsednik je tov. Aleksander Grnjak, debatni stenograf pri Ljudski skupščini LRS. Odgovorno nredništvo je prevzel direktor Administrativne šole .v Ljubljani tov Drago Christof, ki je idejni oče te revije. Njegova zasluga je, da je ta revija prišla na svetlo.
Prve objave v reviji so bile sprejete deloma z rezervo in dvomom v uspeh, češ, da si take strokovne revije težko utirajo pot, posebno še v Sloveniji, kjer je precej manjše področje zn njeno uveljavljanje. Vendar pa jo led prebit s trdno in dobro voljo izdajateljskega odbora kljub vsem težavam. Revija je vzbudila izredno veliko zanimanje v naši javnosti, tudi izven meja Slovenije in že sedaj je dana pobuda, da bi jo tiskali tudi v srbskohrvatskera jeziku. Ker ima danes naša administracija izredno pomembno vlogo v naši socialistični graditvi, bo revija »Sodobna pisarna« tudi ustrezen priročnik za naše administrativno poslovanje in bo postal nepogrešljiv pripomoček slehernemu pisarniškemu uslužbencu in nameščencu.
V uvodnikih prve številke, ki sta jih napisala predsednik Zveze stenografov in strojepiscev Slovenije Milan Megušar in odgovorni urednik Drago Christof, je povedano, kakšen je namen te revije: Več znanjn in tehničnega napredka našemu administrativnemu kadru, pri tem pa tudi več srčne topline in vedrine v naše pisarne! Mi pa dodajamo: Reviji »Sodobna pisarna« iskreno želimo »Srečno pot« in »Na mnoga leta«! Opravlja naj svoje važno poslanstvo v vseh nnših uradih, podjetjih in ustanovah!
FRANCE SIMIČ
OPOZORILO
Obveščamo, da bomo obvestila in male oglase objavili v »Pomurskem vestniku« takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo.
Podjetja in ustanove pa morajo ob naročilu predati naročilnico podjetja.
Uprava
Spremembe v sistemu odobravanja potrošniških kreditov
pohištva in glasbil,, če višina kredita presega znesek petih mesečnih prosilčevih prejemkov. Če pa je kredit višji kot dvomesečni prejemki, na je treba vrniti v dveh letih, veljal pa bo za nakup pohištva, glasbil, radijskih sprejemnikov, motociklov, biciklov. lovskih pušk, šivalnih in pisalnih strojev, peči in štedilnikov vseh vrst, električnih aparatov za gospodinjstvo (hladilnikov, itd.), kuhinjskega pribora, stenskih ur lestencev, preprog, blazin in odej. športnih in turističnih čolnov ter umetniških sHk in kipov.
V dveh letih bo treba vrniti tudi kredite za nakup gradbenih. sanitarnih, vodovodnih in elektroinstalaterskih potreb-
ščin.
Kredite za nakuv tkanin za moške obleke in plašče ter rol-nenih tkanin za ženske obleke in plašče, za narejeno obleko. zavese, blago za tapeciran ie pohištva, porcelan in votlo steklo bo moč dobiti na deset mesecev.
Ob dodelitvi potrošniškega kredita bo treba plačati v Gotovini najmanj 20 odst. odobrenega zneska za nakup volnenih tkanin za moškn ohle-ke in vlašče ter volnenih tka-nin za ženske obeke in plašče. Za nakup ostalega industrijskega blaga pa bo treba plačati najmanj 10 odst od zneska odobrenega kredita.
Največje spremembe so pri nakupu tekstilnega blaga na potrošniški kredit. Po novih
predpisih bo s posojilom moč kupiti le izdelane obleke, volnene tkanine za moške obleke in vlašče, zavese in tkanine za pohištvo. Nasprotno pa je bilo moč prej kupiti vse vrste tekstilnega blaga in obutve. Pomembna novost je tudi rok odplačila — deset mesecev, kar pomeni, da bodo odobravali te kredite le v višini dvomesečne plače.
Pojasnilo Narodne banke pravi, da so bile te spremembe potrebne zaradi tega, ker so zadolžitve potrošnikov na-raščane hitreje kot hranilne vloge. Zato so poostrili nekatere predpise, ki naj bi vplivati tudi pa pravilnejšo usmerjanje potrošniških posojil, predvsem za nakup blaga trajnejše vrednosti.
POMURSKI VESTNIK, 20. febr. 1958
2
BREZ
NAPREDKA
Angleško-grški razgovori o Cipru so bili zaključe-; brez vsakega večjega napredka o tem vprašanju. Pogajanja so se razbila zaradi britanske zahteve o razmestitvi turških čet na Cipra. Obveščeni diplomatski krogi zatrjujejo, da se stališča angleške in grške vlade med bivanjem zunanjega ministra Selwyna Lloyda niso zbližala. Politični opazovalci domnevajo, da se niso mogli sporazumeti, ko so obravnavali angleški predlog v zvezi s tristransko konferenco in o vprašanju oporišč Atlantskega pakta na Cipru.
>Uradni list FLRJ< je objavil pred kratkim navodilo za izvajanje Uredbe o dajanju potrošniških kreditov delavcem. uslužbencem in drugim. Gre za predpise Narodne banke. ki jih je izdaala v soglasju z državnim tajništvom za finančne posle FLR J.
Tudi v prihodnje bodo lahko dobile potrošniške kredite osebe v stalnem delovnem razmerju in to največ do ene petine njihovega skupnega za-sbižka ali plače v času. v katerem ie treba kredit vrniti, upokojenci in invalidi do petine skupne pokojnine oziroma invalidnine, itd.
Torej bo po novih predpisih moč dobiti potrošniški kredit za nakvp industrijskega blaga za dobo treh let za nakup
Priprave za izdajo so bile dolgotrajne in naporne, združene z velikim in požrtvovalnim delom tako posameznikov kakor tudi pripravljalnega odbora. Znano je. da naleti delo pri ustanavljanju in izdajanju lakih revij na velike tehnične ovire in finančne težave, ki tudi pozneje, ko revija že izhaja, povsem ne prenehajo. Tako je bila pot od zamisli do izdaje prve številke res dolga in težavna. Nekaj zamude pri prvi številki je opravičljivo, saj razumemo začetne tiskarske in druge tehnične težava.
Pobudo za izdajo te revije je že pred več kot letom dni dalo vodstvo Administrativne šole v Ljubljani. Da bi šola sama izdajala tako revijo, je bilo nemogoče spričo finančnih in ostalih organizacijskih okolnosti. Mnenje, da bi bilo koristno objavljati članke s področja pisarniškega poslovanja, je ugodno sprejelo že lani uredništvo »Gospodarskega vestnika«. Temu listu je bila priložena posebna priloga, ki je obravnavala problematiko pisarniškega poslovanja. Ta priloga je vzbudila že tedaj veliko zanimanje, tako da so bili vsi izvodi povečane naklade takoj razprodani. To je bil prvi poskus, ki je dokazal, da je pri nas izredno veliko zanimanje za članke te vrste.
Zato je že takrat dozorel sklep, da se naj pričnemo pripravljati za izdajo posebne revije v lepi opremi, ki bo obravnavala izključno tehniko pisarniškega poslovanja. Ker »Gospodarski vestnik« iz tehničnih razlogov ni mogel prevzeti izdajanje te revije, je sklenila to zamisel uresničiti Zveza stenografov in strojepiscev Slovenije. V njenem delovnem okviru se je za izdajo revije odločilo Ljubljansko društvo stenografov in strojepiscev; prevzeto je nase vse obveznosti izdajatelja, ki so velike in odgovorne.
Diplomatski predstavniki si ogledujejo bombardirano vas na tuniško-alžirski meji
Iraški in tuniški predsednik vlade o družbi z ameriškim zunanjim ministrom
Boljši delovni pogoji
za sezonske delavce
Svet za delo pri OLO Murska Sobota je pred nedavnim sklical sestanek brigadirjev, ki vodijo sezonske delavce na kmetijska posestva v naše žitorodne kraje. Na sestanku, ki ga ie vodil tovariš Ivan Šiftar, udeležila sta se tudi sekretar OK ZKS Murska Sobota Ivan Horvat in predesdnik OLO Rudi čečino-vič, so temeljito načeli vprašanje o uvel iavljanju pravic sezonskih delavcev. Ker gre za 21 posestev, ki bodo lahko sprejela okrog 3300 kmetijskih delavcev, se bodo brigadirji takoj povezali s komunami in s Posvetovalnico za delo.
V želji, da bi bili delovni no-goji za naše sezonske delavce čim ugodnejši, ho treba snre-meivti nekatere delovne pogodbe. Gre oredvsem za nagraje-vanje z živili, ki naj jih delodajalec nudil po svoji lastni ceni. Največ dopolnitev zahteva pogodba. sklenjena s kmetijskim posestvom Karadiorie 
Nadalje bo treba vnesti v delovne pogodbe določila o sodelovanju sezonskih delavcev v
Elektrika tudi v gaberskem kotu
Pred dnevi je bil pravi praznik v vaseh gaberskega kota. Vaščani Gor. Lakoša. Gaberja in Kapce so si v zadnjih letih mnogo prizadevali in tudi marsikaj žrtvovali, da so lahko naposled odstranili smrdljive petrolejke. Sedaj jih je elektrika toli-ko bolj osrečila.
Ob otvoritvenih slovesnostih so v vseh vaseh priredili krajše kulturne programe. Med prebivalce so prišli tudi občinski predstavniki in se z numi pomenili o novih gospodarskih načrtih. V Gaberskem kotu imajo ljudje mnogo smisla za napredek. treba jim je samo pomagati in svetovati.
Mnogi vaščani v teh krajih so že prej. ko je prvič zasvetila električna luč, mislili na kulturno razvedrilo, zato se je z elek-trčno lučjo oglasilo tudi okrog 50 novih radijskih sprejemnikov.
delavskem samoupravljanju. Le tako se ne bomo ponovili primeri nerednega plačevanja, zlorab in samovoljnega postavljanja različnih tarifnih postavk za isto delo, kot se je zgodilo lansko leto na kmetijskem posestvu Širine. Skladno z novimi določili bodo sezonski delavci skupno z vodstvi posestev odločali o delitvi dobička. kar je z nekaterimi delodajalci sicer že urejeno.
Da bo rešitev tega vprašanja popolna, bo treba pogodbe iz leta v leto dopolnjevati in jih vsklajati z novimi zakonskimi predpisi o delovnih razmerjih. V letošnjih pogodbah pa naj bo delitev dohodkov gospodarskih organizacij.
Na seti so razpravljali tudi o higienski uredtvi stanovanjskih in sanitarnih prostorov. Grajali so predvsem vodstvo velikega posestva kombinata v Belju, ki to osnovno potrebo že dlje časa zanemaria.
Ob koncu seje je tovariš Ivan Horvat še enkrat poudaril važnost doslednega sklepanja delovnih pogodb. Sleherno pomanjkljivost, ki bi omejevala osnovne pravice delavcev, je treba odpravki že takoj v začetku. V nobenem slučaju pa ne smemo zanemariati mladine. Omogočiti ii ie treba zadostno kulturno izživljanje in izobra-ževanie. Okraino politično vodstvo bo v kratkem nrredlo več predavanj za sezonske delavce, kier se bodo lahko podrobneje seznanili z našo "Tispodarsko za-knnodaio. Upoštevana pa bo tud: želia delavcev, da naj j:h večkrat obiščejo delegacije na samih deloviščih. kar spodbudno vpliva na sodelovanie med delavci in delodajalci.
Da bi čimporej odpravili vse nakazane težave, bo dalo naše politično vodstvo pobudo za podobno konferenco v Osiekti ali v Novem Sadu. Brez dvoma bodo rezultati vzajemnega sodelovanja v težnji za izboljšanjem delovnih in materialnih pogojev naših sezonskih delavcev vidni že letos.
Feri
Naša anketa — Naša. anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša
Kako koristite svoj prosti čas?
To vprašanje smo zastavili že mnogim našim bralcem, različnih poklicev. Namen ankete je, da damo majhen prispevek k aktualnemu vprašanju o delu posameznikov v prostem času. Pri naši anketi kljub temu, da to do neke mere ni najbolj primerno, poskušamo izbirati anketirance tako, da bomo ob koncu povezali nekatere ugotovitve in jih smeli s precejšnjim odstotkom realnosti tudi posplošiti. ?e danes, ob začetku ankete, pa moramo opozoriti na nekatera bistvena vprašanja. to je: vprašanje prostega časa žena. vprašanje samo izobraževanja, vprašanje intelektualcev na podeželju in v naših mestih, vprašanje mladine itd. Če bo zbrano grad vo, kot zaključki ankete, s pridom služilo tudi širši javnosti, pri tem mislimo na Socialistično zvezo, »Svobodec itd., bo zadostilo svojemu namenu.
Za začetek objavljamo odgovore uslužbenke, ki ima večjo družino in živi v mestu, učitelja, ki živi na podeželju, delavca, ki živi na podeželju, mlajše uslužbenke, ki živi v mestu, in uslužbenca, ki živi v mestu.
Milan Horvat, učitelj,
Melinci:
»Poučujem ves dan, zato imam zelo malo prostega časa. Z ženo hodim najraje k Muri na sprehode, lovim ribe ali pa grem na lov. Tako se vsak dan vsaj malo odpočijem po celodnevnem delu v šoli. Ob večerih berem in študiram, ker ie študij zelo potreben, če hočem biti sodoben, napreden učitelj. Mno go prostega časa gre na račun sestankov, kjer moraš biti poleg vsega ostalega še — zapisnikar, funkcionar, aktivist, itd.
Želim si več kulturnega razvedrila: kino, gledališče, kar zelo pogrešam na deželi, več bi si želel udejstvovati se tudi v športu.«
Marica Brunec, uslužbenka, M. Sobota:
»Čas, ki mi preostane po osemurnem delu v pisarni, moram zelo preračunano izkoristiti, saj terja pet zdravih otrok od matere zelo mnogo.
Ko pridem iz službe, moram poslušati najprej »dnevne novice«: sin, ki hodi v osnovno šolo (vsestranski športnik: smučar. drsalec, plavalec, tekač in včasih tudi —pretepač), je razbil n. pr. lestenec v sobi. Kar s fračo s ceste« Najmla iša hčerka, ki obskuje otroški vrtec, se je obesila na bodečo žico in si razparala nove hlače. Sesto-šolka v gimnaziji je pisala matematično nalogo nezadostno. Hčerka, ki naj bi pripravila kosilo, je odšla na sprehod. Sin, ki je v šoli v Ljubljani, je »padel«... Te novice se vrste iz dneva v dan. laz, mati. pa moram hiti sodnica, tolažnica in svetova'ka.
Po teh »novicah« v naglici preberem časopise, nato pa se prične: pranje, likanje. šivanje in krpanje. Ne mine dan, da ne bi bil kateri  od otrok strgan. Seveda, tudi tukaj ni miru: sinu bi morala pomaghati pri domači nalogi, hčerka me sorašu-je. kaj je to »huberteta«. (v zvezku ima namreč narobe napisano besedo »puberteta«! itd. itd. Zatem se vrne s potepanja
najmlajši in energično zahteva: »Mama, lačen!«
Kadar otroci- niso prezaposleni, igramo družabne igre ali pa zapojemo. Seveda, za tem pride že spet skrb za naslednji dan in to gre kot »perpetuum mo-bile«.
Če je le mogoče, grem v kino ali na kulturno prireditev, razvedrim se tudi pri partiji taroka. Razumljivo, da željno čakam na dan. ko mi ni treba iti v službo. Takrat nekoliko svobodneje zadiham, se odpočijem, čitam. redno grem z otroci na sprehod.«
Hilda Ceder, uslužbenka,
Murska Sobota:
»V prostem času najraje berem knjige, sem namreč redna obiskovalka soboške knjižnice. Rada grem tudi v kino, rada rešujem križanke. Berem naj-
raje zgodovinske romane in potopise. Seveda, redno prebiram tudi časopise: TT, Slovenskega poročevalca in Pomurski vestnik, med revijami pa FILM in »Našo ženo«, ki jo imam tudi naročeno.«
Torej, večino prostega časa za branje!
Vili Smodiš, uslužbenec, Ljutomer.
»Prosti čas izkoristim tako: preberem časopise, opravljam vsa težja dela v gospodinjstvu,
ker sva z ženo oba zaposlena, enkrat tedensko grem v kino, precej prostega časa posvetim vzgoji otroka, če le utegnem.
grem tudi k staršem, da jim kaj pomorem.
Če bi mel več prostega časa — delam v različnih organizacijah — bi prebral več strokov: nih in leposlovnih knjig.«
Grah Anton, kmet, delavec,
Grad:
Tov. Antona Graha sem našel na kmetijskem gospodarstvu pri Gradu. Tam tudi stanuje in je konjar. V takšni službi je pri kmetijskih gospodarstvih že čez 22 let in je "reče" časa živel v Banatu. Star je 54 let in še vedno živanen kot mladenič. Vprašanje ga ni iznenadio. Od-
govoril le kratko: »Urejam hišico, ki sem jo nedavno kupil z nekaj ari, ki so moj vrt. Poredko grem v kino in tu in tam k ženinim sorodnikom v Banat, seveda ob dopustih.«
SZDL - gibalna sila v mestu in na podeželju
. V občini Murska Sobota so vse osnovne organizacije SZDL končale svoje redne občne zbore. Iz poročil je razvidno, da so prejšnji upravni odbori svoje delo v redu opravljali. Zato ni težko ugotoviti, da so osnovne organizacije danes že kos svojim nalogam in da so zares gibalna sila v mestu in na podeželju.
Razveseljivo je dejstvo, da člani na svojih sestankih tudi kritično presojajo vprašanja s področja družbenega samoupravljanja, komunalne dejavnosti itd. Ni dvoma, da je tak stik s prebivalstvom zelo koristen, saj bodo Občinski ljudski odbori na sejah svojih svetov in komisij ponovno razpravljali o nakazanih problemih.
Pomen živahnih predvolilnih sestankov pa izgublja nekaj
(Nadaljevanje s 1. strani) jev iz vrst kmečke mladine — in to bo hkrati naša tretja brigada.«
>Ali bo kakšna bistvena razlika med to in prejšnjimi mladinskimi akcijami?«
»Da. Lahko rečem, da bodo
pgojo za delo neprimerno bo-jši kot so bili doslej. Ob udobnem bivanju bo imela mladina vse -otrebno, da se bo kulturno izživljala, zabavala in izobraževala. Med številnimi tečaji, ki jih bo mladina deležna, bodo tudi traktorski in tehnični tečaji. Za naše sezonske delavce bo to naravnost sijajna priložnost da si pridobijo kva-i fikacijo. Vsakdo bo dobil tudi čevlje in delovno obleko. ob dobri prehrani pa bo imel zagotovijene tudi vse druge dobre življenske pogoje. Omenim naj še to. da prirejalo v vseh večiih centrih seminarje Za okrajne štabe, kier se bodo mladinskimi voditelji podrobneje seznanili z nalogami organiza-cijskega in tehničnega značaja Tak tečaj bo te dni v Mariboru «
Naj nas ti odgovori zaenkrat zadovoljijo. Tudi mi želimo brigadirjem pri njihovem gardskem delu obilo uspeha Pre-prčani smo. da bo jugoslovanska mladina izpolnila tudi te nalogo, njen bratski podvig pa bo spreminjal ves svet s simpatijami in občudovanjem.
svoje vrednosti zaradi nizkega odstotka članstva. Težko je razumeti, da je v mestu komaj 65 odstotkov volilnih upravičencev članov SZDL. Prav zato so si nov: odbori zadali nalogo, da bodo tekom leta zvišali število članstva.
Tudi na podeželju so bili občni zbori zelo živahni. Se bolj so razgibali dejavnost raznih organizacij in društev, marsikje pa so razpravljali tudi o kmetijstvu, trgovini in komunalni dejavnosti. Zelo so se izkazali v Bokračih, kjer so v lanskem letu izsušili 5 ha zemljišča, osnovne organizacije pa so pomagale tudi pri akcijah za izboljšanje zdravstvenih razmer, ki jih je organiziral Rdeči križ.
Vendar tudi na podeželju ne moremo biti zadovoljni s številom vključnih članov. Nerazumljivo nam je, zakaj 'je v nekaterih osnovnih organizacijah, kot na primer v Mačkov-clh — nad 50 odstotkov včlanjenih vaščanov, dočim je v Poznanovcih, Zenkovcih in drugod samo okrog 10 odstotkov voldnih upravičencev članov SZDL. Kaže. da ie v pretežni meri odstotek članov merilo aktivnosti upravnih odborov, nanj pa vpliva seveda tudi razgledanost probivalstva, ki tudi ni povsod enaka.
Volitve v vse osnovne organizacije SZDL so bile izvedene po vsej občini 19. januarja. Visok odstotek udeležencev — 93,8 odstotka kaže, da so volivci razumeli pomen volitev. Volitve so končali po vseh voliščih že ob 12. uri.
Novi upravni odbori so se že konstituirali. V preteklem tednu je b'la konferenca vseh novoizvoljenih predsednikov in sekretarjev, na kateri so se pomenili o izvršenem delu, kakor tudi o predstoječih volitvah v zvezni in republiški zbor poslancev. Razprava je bila živahna, saj je bilo sprejetih več sklepov, med katerimi je posebno važna naloga, da bodo upravni odbori, kakor tudi članstvo SZDL zastavili vse sile, da bodo volitve v Ljudsko skupščino manifestacija našega dela. Iz nadaljniih sklepov je razvidna skrb novih odborov za zvišanje članstva in za sodelovanje z organi ljudske oblasti. SZDL bo še nadalje iniciator za razna predavanja in bo na ta način manifestirala skrb ljudske oblasti za izobrazbo delovnih ljudi. Zaradi boljše in lažje evidence pa bodo osnovne organizacije uvedle kartoteko.
Jože Velnar
Partizanskih sirot ni
Pri službenem dopisovanju in osebnih razgovorih se je že nekako udomačil naziv: partizansko sirote, enostran-ske ali obojestranske partizanske ali vojne sirote itd. Te nazive uporabljamo domala vsi (tudi pisec tega sestavka), čeprav so nepravilni. V naši socialistični družbeni ureditvi, kjer so proizvodna sredstva družbena lastnina in jih v imenu družbe upravljajo delovni kolektivi, ni in ne more biti partizanskih sirot. Končno pa bi bilo tudi žalostno, če bi preživeli stari borci, politični ektivisti in vsi oni, ki so kakorkoli sodelovali v NOB, dopustili, da otroci padlih sobojevnikov res postanejo sirote ...
V	Pomurju je okrog 230 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja; od tega je 75 otrok padlih borcev, 20 pa jih je, ki so v minuli vojni izgubili oba roditelja. Podatki pa še niso popolni. Občinski odbori so pred kratkim imenovali posebne komisije, ki bodo popisale vse otroke padlih borcev in žrtve fašističnega nasilja, pozanimale pa se bodo tudi za to, kako ti otroci živijo, gmotno in socialno, kakšen je odnos skrbnikov do njih itd.
V	prihodnosti bo treba zlasti skrbeti za otroke žrtev fašističnega nasilja, kajti otroci padlih borcev so že zaščiteni po zakonu o vojaških vojnih invalidih in so jim zagotovljene tudi štipendije.
Iz terena dobivamo razveseljiva poročila, ki govore o skrbi za te otroke. Soboški ObLO je prispeval 200.000 dinarjev proračunskih sredstev in bogato obdaril otroke za Novo leto. V beltinski občini ni bilo do sedaj nobenih problemov zastran šti-
pendiranja otrok padlih borcev, kar je predvsem zasluga bivšega predsednika ObLO, prepričani pa smo, da bo tako delovalo tudi novo občinsko vodstvo.
Za otroke, ki so v vojni izgubili očeta in mater, je Glavni odbor ZB nakazal 100 tisočakov, prav toliko pa je primaknil Okrajni odbor in če upoštevamo še vsote, ki so jih v ta namen prispevale občine, lahko trdimo, da se je očitno izboljšalo materialno stanje teh otrok. Pa tudi osnovne organizacije in občinski odbori ZB so po svojih finančnih možnostih obdarovale otroke padlih žrtev fašističnega teror;a in vojne vdove. Posebno priznanje si zaslužita osnovni organizaciji ZB v Ljutomeru in Gornji Radgoni, pa tudi druge, ki nenehno skrbijo za otroke, se zanimajo za njihovo materialno stanje, učne uspehe itd. Mnogi otroci so že ali pa še bodo dobili darilne pakete s potrebščinami, ki jih bodo lahko koristno uporabili.
J. Janež
Radgonsko vinogradniško gospodarstvo skrbi za kader
Do bi izobljšali kakovost dola. je organiziralo radgonsko Vinogradniško gosspodarstvo dva tečaja za kvalifikacijo svojih delavcov. Prvi tečaj je namenjen tistim delavcem, ki bi si radi pridobili popolno kvalifikacijo za svoje strokovno delo. drugi tečaj ra obiskujejo delavci  ki bi si radi pridobili vsaj polkvalifikacijo.
Tečaj za višio stopnjo obiskuje 52 delavcev, med njimi je tudi več
delavk. Taki tečaji so v Gornji Radgoni. Policah in Crešnjevcih z Jan-ževim vrhom. Pogoj za sprejem je 10 let dela v vinogradu in starost nad 40 let. Ti tečajniki imajo le strokovne predmete, največ predavani je iz vinogradništva.
Mlajši pa obisknjejo tečaj za polkvalificirane delavce, ki se bodo lahko kasneie popolnoma kvalificirali. Ti tečajniki imajo poleg stro-
kovnih predmetov že pouk slovenščine in matematike. Mnogo takih tečajnikov je končalo kraetijsko-go-spodarsko šolo. kar jim pride zelo prav v tem tečaju. Teh mladih ljudi je 52 in so med njimi tudi dekleta.
V bodoče bo Vinogradniško gospodarstvo v Gornji Radgoni zaposlilo pri strokovnih delih le tiste delavce, ki bodo končali tečaj in bo tako delo tudi bolje plačano (rez, cepljenje, pletev).
Zanimanje delavcev za oba tečaja je preceišnje, posebno vneti so starejši delavci, ki kar tekmujejo z mlajšimi.
Tečaj vodi tov. Kovač, kmetijski tehnik. pomaga pa mu tov. Medvešček. ki je tndi zaposl-n na gospodarstvu kot kmetijski tehnik.
Prva MDB za avtostrado
že Predkaka. so sklenili, da bo v nrvo delovno izmeno na grad-bišču autostrade Ljubljana—Zagreb odšlo iz Pomuria 120 bri-gadlriev Odpotovali bodo že 1. marca. Brigada bo samostojna, s komandantom in štabom.
Prešernova proslava v Radgoni
7. februarja zvečer je bila v radgonskem Domu kulture Prešernova proslava, katere se je udeleždo okrog 200 ljudi. Proslavo je pripravilo domače društvo »Svoboda«.
O živlienju našega največje-ga pesnika je v pesniški obliki govorila učiteljica Beltramova, posamezne važnejše momente iz pesnikovega snovanja pa so med njenim  govorom poudarjali drugi izvajalci s posebnimi točkami . Tako sto učenki osemletne Šole recitirali nekaj kraj-
ših Prešernovih značilnih pesmi, Uvod h krstu pri Savici, dva člana »Svobode« Sonpte nesreče in Zdravljico, solistka Marija Posavčeva (znana že iz radijske oddaje »Pokaži kaj znaš«) je mehko in ubrano zapela pesem o nezakonski materi. gojenca glasbene šole sta ob spremljavi klavirja zaigrala klarinet solo in violina solo dve manjši skladb. radgonski oktet pa je zapel tri Prešernove resor: Slove Cvete dekletu rožmarin in Pod oknom.
POMURSKI VESTNIK, 20. febr. 1958
3
Zadnjo nedeljo je blo v Soboti posvetovanie predsednikov in sekretarjev občinskih komitejev LMS. Na posvetovanju, katerega se je udeležil tudi komandant republiškega štaba Jo-
DA	SE GORIČANCI
IVE BODO SELILI KOT LASTOVKE
GORIČANCI NAJ SE SPECIALIZIRAJO ZA SADJARSTVO — SADJARSTVO DAJE DVA IN POLKRAT VEČJI DOHODEK KOT POLJEDELSTVO - SADJARSTVO LAHKO ZAPOSLI VSO SEZONSKO DELOVNO SILO - GOSPODARSKO MOC TREH OBČIN ZNATNO POVEČA ORGANIZIRANO SADJARSTVO — ENEGA NAJVECJIH PROBLEMOV POMURJA REŠUJE SADJARSTVO - KOMPLEKSNI NAČRT ZA PREUSMERITEV GORIČKEGA GOSPODARSTVA K SADJRSTVU VKLJUČUJE TUDI PREDELOVALNO INDUSTRIJO — URESNIČENJE NAČRTA JE MOŽNO, OB SODELOVANJU VSEH, V DESETIH LETIH! — GOSPODARSTVENIKE VABIMO K RAZPRAVI!
Občina Grad je srce Goričkega. Problemi te občine se v bistvu ne razlikujejo od problemov v ostalih goričkih okoliših. V tem delu Prekmurja živijo tudi desetčlanske družine na borem hektarju zemlje, ki se deli na gozd in obdelovalno zemljo. To je seveda povprečje. Ponekod je po deset družinskih članov na enem oralu, drugod je zopet na petih hektarjih en sam star človek. Povsod pa razpravljajo in razm šljajo o tem, kako naj se preživijo na tej zemlji, na tem siromaštvu. Donos pšen ce je minmalen in se giblje okrog 12 q na ha, marsikje pa je tudi samo po 8 q in vendar vsi sejejo žita in še vse mogoče druge nerentabilne kulture, samo zato, ker so na to navajeno ker se hočeio z domačim Pridelkom preživljati in ker drugače skorajda ni mogoče z ozirom na transport iin ostale či-nitelje, med katerimi je tudi neopredeljeno delovanje kmetijskih zadrug. Nasprotno od takšnh, ki majo malo zemlje in veliko otrok, pa so nekateri posamezniki, ki so ostali na večjih posestvih sami, zato ker so
se otroci naveličali životarenja in so odšli v tovarne.
Prenaseljenost je v splošnem ogromna in je vedno predstavljala brezizhodnost. V občini Grad je nekaj nad 8200 prebivalcev na 1591 kmečkih gospodarstvi. ki delijo 7.298ha ali okrog 72 kms. To pomeni, da živi na kvadratnem kilometru celo nad 100 liudi, če pa upoštevamo samo obdelovalno zemljo, torej izvzamemo gozdove, pa se na enem kvadratnem kilometru preživlja blizu 300 ljudi. Seveda potem ni nič čudnega, če odhaja vsako pomlad na sezonsko delo v Vojvodino in drugam od 8200 prebivalcev graške občine kar 1700 ljudi, včasih pa še morda več, saj odhajajo na sezonsko delo od 16. leta starosti dalje do pozne starosti. Povsem razumljivo ie tudi to. da takšno' preseljevanje zelo slabo vpliva na kulturni in psihični razvoj teh ljudi in da ta nivo, v pri-meriavi z on m pri ostalem prebivalstvu, stagnira. Sezonstvo naoosled voliva tudi na odnos staršev in otrok do šole. na odnos sezoncev do življenja. Vse je zajeto v nestrpnosti. Staršem se mudi, da naredijo iz otroka koristnega člana družine s tem, da ga čimprej napotijo na sezonsko delo, sezonskemu delavcu se mudi v zimskem prostem času čim bolj veselo živeti, da bi nadoknadili tisti čas, ki mu je čez poletje minil v nepretrganem delu. Nič uravnovešenega ni, da ne govorimo o po-
manjkljivi povezanosti s problemi komune in pomanjkljivem sodelovanju v družbenem upravljanju in ostalih organih in organizacijah, kar je z obstojem sezonstva praktično skoraj onemogočeno.
V splošnem je sezonstvo problem Goričkega, čeprav ga sicer poznamo tudi v drugih državah, vendar pod drugačnimi Okoliščinami, a seveda skoraj z istim učinkom. Takšna dediščina vsekakor ni prijetna predvsem pobtičnim delavcem Goričkega, ki imajo opraviti poleg že težavnega dela še z razlčni-mi mnenji o sezonstvu. Zaradi česar izzveni sezonstvo včasih kot nerešljivo vprašanje. Kot tako je bilo obravnavano tudi na lanskih sestankih s sezonskimi delavci. Na omenjenih sestanki so obravnavali namreč le odnose med sezonci in podjetji, ki jih zaposluiejo. in med posredovalci (nabrit), ki so vselej povzročali več zmede kot koristi, zato je tudi Socialistična zveza začela presojati njihovo delovanje.
O tem, da je sadjarstvo za Goričko najpomembnejše in najbolj primerno, slišijo volivci na vseh setankih in zborih. Ob sadjarstvu pa je omenjena tudi intenzivna živinoreja. Ob ugotovitvi, da Goričanci že resno razmišljajo o tem, kako gospodariti, da bodo dohodki večji, da se bodo družine lahko
S
preživljale, je aktualno razpravljati o preusmeritvi vsega gospodarstva na Goričkem k sadjarstvu, ki znatno povečuje dohodke na enako velikih površinah. V sedanjih sadovnjakih (približno 400 ha) dobimo približno 200 vagonov sadia, ki ga v glavnem zadruge odkupijo. Že ta količina daje osnovo za začetek predelave, recimo v sodelovanju s celjskim podiet-jem, ki ima pulpo v Soboti. Nekoč je namreč to podjetje že poslovalo v graški občini in odvažalo na pol predelano in nato konservirano sadje v velikih sodih. Zadruge bi lahko imele že zdavnaj odlične kleti v ve-
liki graščini, kjer lahko ena sama klet sprejme, ob manjših investicijah, do 100 vagonov sadja. Ostale kleti pa bi z leti lahko uredili, ne da bi ureditev zahtevala velikih sredstev naenkrat, in bi tako dobili skladišča še menda za naslednjih 200 vagonov sadja.
V občini Grad je trenutno okrog 3000 ha njiv, ki dajejo nekaj nad 54 milijonov din dohodka. Če bi vse te površine spremenili v sadovnjake, bi se povečal dohodek na niih za okrog 130 milijonov din. To seveda pri povprečnih donosih, med tem ko bi z intenzivnim obdelovan jem ta dohodek še povečali. Znatno povečanje dohodka pa bi zagotovila tudi povečana živinoreia, posebno če upoštevamo dejstvo, da goveda tedaj ne bi uporabljali za nre-voze in ostala dela v kmetijstvu. Lastnki tudi ne bi utrpeli škode, ki bi sicer nastala z obnovo sadovnjakov ali z novimi nasadi, kajti osem let ie onro-ščen plačevania kakršnihkoli obveznosti vsakdo, ki si uredi
nov sadni nasad ali obnovi določeno površino starega sadovnjaka. Že določena doba po oprostitvi vseh plačil pove,, da bi sadjarstvo postalo rešitev se- zonstva nekako no osmih ali še več letih, kakor bi se pač uveljavljalo v življenju.
Kot se povečajo od sadjarstva dohodki napram poljedelstvu za j| približno dva in polkrat, tako se povečuje tudi zaposlitev pri negovanju sadovnjakov. Za obdelovanje enega hektarja žit porabijo okrog 35 delovnih dni
(en človek), za podobno površino sadovnjaka pa porabi en človek okrog 120 delovnih dni. Torej bi tudi ob manjši skrbi za sadovnjake lahko zaposlili doma vso sedaj odvisno delovno silo.
Kmetijsko posestvo pri Gradu ima dovolj sadik v svoji drevesnici, ki lahko zadosti po-
trebam vsega Pomurja. Pred nami pa bi bilo vprašanje sadnih vrst in sort kakor tudi potreba po podrobnem načrtu za obnovo sadovnjakov. Nadalje je vprašanje, ali bi se odločili za namizno sadje ali za predelavo ali oboje. Gre torej za mnogo različnih načinov, ki omogočajo uresničenje tako kompleksnega načrta, toda to so že vprašanja za strokovnjake. Važno je, da je izvedba možna, vendar s pogojem, da je tržišče analizirano do podrobnosti, kajti trenutno je znano le to — ugotovitev sadjarjev na nedavnem sestanku v Ljubljani —, da trg še vedno ni preveč založen in da vse možnosti za predelavo še zdaleč niso izčrpane.
Posebno težavno vprašanje je morda to, kako priti do tovarne za predelavo sadja. Ali ne bi bi-
MOŽNOSTI TOREJ SO, TODA NAČIN SODELOVANJA! SADJARSKE SKUPNOSTI. KI JIH PRI NAS ŠE NE POZNAMO, BI OMOGOČILE ŠIRJENJE ZANIMANJA ZA SADJARSTVO. KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA BI BILA PRI TEM ZELO ZAPOSLENA. KMETIJSKE ZADRUGE BI MORALE SKRBETI ZA RAZVOI SADJARSTVA Z DOBRO ORGANIZIRANIM ODKUPOM IN S POMOČ IO KMETI I-SKIH STROKOVNJAKOV! V VSAKI ZADRUGI (PET IIH JE V OBČINI) NAJ BI BIL KMETIJSKI TEHNIK VSAJ UPRAVNIK.
ALI JE TOREJ SEZONSTVO NEREŠLIIV PROBLEM? PO MOŽNOSTIH. KI TIH IMA GORIČKO. JE MOGOČE ZAPOSLITI VSE PREBBIVALCE DOMA. TO PA ZAHTEVA SPREMEMBO GOSPODARJE N LA V OSNOVI: IZHOD DAJE SADJARSTVO POGOJ ZA INTENZIVNO SADJARENJE. ZA UVEDBO SADOVNJAKOV TUDI NA SEDANJI OBDELOVALNI ZEMLJI, PA JE USTREZNA PREDELOVALNA IN-DUSTRIJA. TA KOMPLEKSNI NAČRT PA ZAHTEVA SO-DELOVANJE VSEH DRUŽBENIH ČINITELJEV. PREDVSEM PA CIMVECJEGA ŠTEVILA STROKOVNJAKOV.
Tako se ne prehiteva, zato pa je bil usodni „bum . . .“
»Tukaj prometna nesreča«
Megleno zimsko jutro. Kamion znamke TAM se je počasi premaknil in zdrvel po gladki cesti. Megla je neprijetno rosila na teklo pred volanom. Voznik ie robantil in brisal, brisal. Mestne hiše so bile že daleč zadaj in cesta je bila zaradi meglenega jutra še bolj pusta. Kljub temu, da je voznik cesto poznal zelo dobro, moral voziti izredno previdno. Vsaka, še tako majhna neprevidnost bi bila lahko zanj, za avto, ali za tiste, ki j ih je dohiteval ali srečeval, usodna. Toda, kasno je že bilo in po domenku s tem ali onim bi moral biti že tam in tam. »Sai tu ne bo nič hudega«, je pomislil voznik in nekoliko bolj pritisni na plin. Vozilo je zdrvelo po gladki, rahlo ledeni cesti...
Kasneje se voznik ni mogel prav zavedati, kako je prišlo do nesreče. Ogledoval
je razcefrano vozilo in nekoliko vstran še huje zmrcvarjen kamion, ki se je zaletel vanj. Voznika obeh vozil, na srečo samo nekoliko opraskana, sta se pričela prerekati, kljub temu, da sta oba prav dobro vedela, da bo nekdo drug razsodil o krivdi tega ali onega.
„Halo, kličem 02!"
Tako je zaklical eden izmed voznikov prevrjenih avtomobilov v telefonsko slušalko. Na tajništvu za notranje zadeve je bila komisija za pregled prometnih nesreč takoj pripravljena. Že čez nekaj minut so si ogledali oba poškodovana avtomobila in ugotavljali, kateri od obeh voznikov je zakrivil nesrečo...
motornih vozil, kar je za 13 odst. več kot predlani. Pri tem se je povečalo število prometnih nesreč v primerjavi z letom 1956 za 150 odst. Mrtvih je bilo v istem razdobju več za 50 odst., poškodovanih za 185 odst. Zanimivo je primerjavo teh številk z mariborskim okrajem, kjer je bilo lani registriranih 5902 motornih vozil, porast nesreč znaša 23 odstotkov, smrtno se je ponesrečilo v 1. 1957 za 87 odst. več oseb kot leta 1956, odstotek poškodovanih oseb pa znaša le 23 odstotkov.
Skoda na ponesrečenih vozilih znaša po oceni komisije 2 milijona 168 tisoč, toda, če računamo pri tem zamudo časa, ko je vozilo za promet neuporabno, se ta škoda poveča na 6 milijonov 501 tisoč din. Ocena dejanske škode pa bi bila še večja, če bi tudi cestne uprave prikazovale povzročeno škodo na cestiščih.
Zaradi vedno večjega prometa z motornimi vozili posveča TNZ iz leta v leto večjo skrb sezna-njevanju ljudi s cestno prometnimi predpisi. Tn je lahko učinkovita predvsem propaganda med ljudmi. Lani so priredili nešteto predavanj. Med temi je treba omeniti predvsem predavanja o cest-novarnostnih predpisih v osnovnih šolah. Tako je bilo v decembru lani prirejenih 82 predavanj, pri čemer je bilo navzočih 9111 otrok. Šolskih kino-predstav s poučnim filmom je bilo 13, prav toliko tudi za ostalo prebivalstvo. Šolske kinopredstave si je ogledalo 1510 otrok, ostale predstave pa 808 ljudi.
Kai pa mopedisti?
Čisto upravičeno je nekdo dejal, da so mopedisti »strah na cesti«, toda tem še zaenkrat ni treba opravljati vozniških izpitov in se smejo tako brez legitimacij v žepu zaletavati v telefonske drogove. Pač pa mi je tov. Kogej na prometnem odseku TNZ omenil, da priporočajo vsem AMD, naj prirejajo za mopediste krajše tečaje o cestnoprometnih predpisih.
Precešen problem so tudi kolesarji. Lani je bilo kaznovanih zaradi tega, ker sta se vozili na kolesu dve osebi in zaradi tega, ker kolo ni bilo opremljeno s potrebno lučjo, 1681 oseb.
Bežni podatki, ki sem jih zbral, so skupek enoletnega dela in ugotovitev varnostnih organov, ki jih lahko pokličemo vsak trenutek na telefonsko številko 02: »Tukaj prometna nesreča«.
-jm
Lani 82 prometnih nesreč
Lani je bilo ugotovljenih v našem okraju 82 prometnih nesreč. Pri tem je bilo 5 mrtvih. 18 težje in 17 lažje poškodovanih oseb. V primerjavi z letom 1956 se je povečalo število prometnih nesreč za 136 odstotkov. Zanimivo je, da je bilo največ pro-
metnih nesreč septembra in oktobra. Podobno je tudi prejšnja leta. Za šoferje najbolj »smolasti« dnevi pa so ponedeljek (razumljivo!), četrtek in nedelja. Največ prometnih nesreč se pripeti med 8. in 9. ter med 17. in 20. uro. Tako pač dokazuje statistika.
Nekaj statističnih podatkov
Na cestah z obojestranskim prometom se je pripetilo 79 nesreč, na enosmernia cestah po 3.
Na ovinkih se je pripetilo 33 nesreč, na ravni cesti 29.
Pri 25 nesrečah se je prevrnilo vozilo s ceste. Motorno vozilo je trčilo v drugo vozilo ali kak objekt v 13 primerih. Motorno vozilo je podrlo pešca v 13 primerih.
Vozniki motornih vozil so zakrivili 51 nesreč, kolesarji 14, vozniki vprežnih vozil 7 in pešci 6 nesreč.
Zaradi vinjenosti voznikov je bilo zabeleženih t? nesreč, zaradi prehitre vožnje 8, zaradi drsenja na spolzki cesti 7, zarodi neupoštevanja prednosti vožnje je bilo zabeleženih 5 nesreč.
Zardi neprimernega cestišča je bilo 23, zaradi poledenelega cestišča pa 8 nesreč.
Vremenske nevšečnosti, živina na cesti in druge tehnične zapreke so zakrivile 12 nesreč.
Lani je bilo registriranih v našem o’ raju 826
POMURSKI VESTNIK, 20. febr. 1958
4
PREDLOG NAŠEGA NOVINARJA
lo mogoče ta problem rešiti enako kot so rešili problem tovarne čevljev v Turnišču? Takšna zamisel, kot je ureditev Goričkega v sadjarsko pokrajino, je gotovo zanimiva tudi za tovarne, ki se ukvarjajo s predelovanjem sadja. Morda pa bi pomagala tudi Elektrogospodarska Skupnost Slovenije z ustanovitvijo podobnega poskusnega elektrifikacijskega sredšča, kot je to že storjeno pri Vidmu ob Ščavnici. Ta možnost je zlasti pomembna ob dejstvu, da je direktor ELES, ing. Korošec mnenja, da je takšnih poskus-nih središč pri nas še premalo. Če bi pri tem bila vključena tudi uporaba elektrike v živinoreji, gotovo stvar ne bi bila nezanimiva.
To je torej problem številka ena graške občine: kako zaposliti vse ljudi doma in kako povečati gospodarsko moč občine, ki ma 26 milijonov dohodkov iz družbenih dajatev davkoplačevalcev, a čez 28 milijonov din izdatkov. S tako rešitvijo pa je zagotovljeno tudi to, da bo vrednost dela ostala doma in da bo določen del tega, kar so sicer prigospodarili okrajem in občinam, kjer se zaposlujejo, vsako leto ostal tisti komuni, ki skrbi za njihove družine (skrb za šole, elektriko in drugo), kar je za ljudi življenjsko važno.
Toda (a problem ne velja samo za graško občino. Enako je z vso petrovsko občino in z velikim delom cankovske. Enako velja torej za vso Goričko, morda z izjemo dela marijanske občine. Torej bi moralo biti tudi sodelovanje med omenjenimi občinami. Končni rezultat pa bi bil ogromno povečanje narodnega dohodka na vsem Goričkem, ki bi zaživelo z drugačnim življenjem, kot ga živi zdaj.
Z VZTRAJNIM PRIZADE. VANJEM FORUMOV V OBČINAH IN OKRAJU, PA TUDI S SODELOVANJEM FORU-MOV IZVEN OKRAJA, JE TO REJ MOGOČE V ENEM DESETLETJU DOMA ZAPOSLITI VSE GORIČANCE. NAJVEČ JE PRI TEM VSEKAKOR OD-VISNO OD GORIČANCEV SAMIH. ALI TUDI ONI VIDI-JO IZHOD V URESNIČENJU
takšnega načrta? ali
SE PODREDIJO PREDSOD-KOM ALI NAPREDKU! TO JE VSEKAKOR BISTVENO VPRAŠANJE.
SOLSTVO — LJUDSKA PROSVETA — KNJIŽNI TRG — SOLSTVO — LJUDSKA PROSVETA — KNJIŽNI TRG — SOLSTVO - LJUDSKA PROSVETA — KNJIŽNI TR
Osnova problema na apaški šoli:
PREMAJHNO SODELOVANJE STARŠEV IN MATERIALNE TEŽAVE
Osemletna šola v Apačah ima 16 oddelkov s 490 učenci. 148 učencev mora vsak dan prehodit peš čez 4 km poti (Nasova, Jandhova in Lešane). Poleg pomanjkanja dveh učnih moči je tudi to neugodno vplivalo na učni uspeh. V prvem polletju tega šolskega leta je i delalo komaj 76.55 odst. učencev. Učni uspeh je nekoliko pokvarila tudi razsajajoča gripa, saj je bil povprečen obisk v tistem času komaj 91.32 odst., sedem dni pa sploh niso poučevali zaradi raz-nih sej. na kar bodo morali šolski organi in množične organizacije bolj paziti, saj se to zelo, pozna pri tako obširnem učnem načrtu.
Vsi učenci so tudi člani pio-nirske organizacije. Na šoli uspešno delujeta celo-dva pevska zbora. V šolski kuhinji dobiva hrano 163 učencev, 17 celo bro^nlačno.
Delovanje na šoli je dokaj težavno orodjem zaradi nezadostnega sodelovanja staršev in materialnih težav. V preteklem polletju sta bila na šoli samo dva sestanka — roditeljski z udeležbo 93 ljudi in razredni z 28 udeležene’. Na roditeljskem sestanku je bilo zanimivo predavanje s temo »Otrok, ki ni več otrok« razen tega pa je DPM priredilo tudi predavanje o otroški ohromelosti.
Ob sestavljanju letošnjeTa proračuna razmišljajo v šolskem vodstvu predvsem o tem, kako bi povečali število knjig v pionirski knjižnici. Učenci zelo radi segajo po teh knjigah, vendar pa jih imajo komaj 1020. Tudi učiteljsko knjižnico bo treba povečati, saj je 454 strokovnih knjig dokaj premalo, da bi lahko učitelj redno
spremljal naglo napredujočo pedagoško vedo. Lani so zaradi pičlih denarnih sredstev nabavili komaj 54 novih knjig.
Zaradi pomanjkanja prostora je pouk v petih razredih v dveh izmenah, kar zelo neugodno vpliva na zdravstveno stanje učencev in učiteljev, še bolj pa na učne uspehe.
Nova smer pri pouku terja nove učne pripomočke, kar je največji problem za šolski odbor in ravnateljstvo, saj denar-
na sredstva ne bodo nič ečja, kot so bila lani. Potrebna bi bila šolska delavnica. Za politehnično vzgojo potrebujejo še druge učne pripomočke: omarico za elektrotehnične poskuse, ojačevalec in zvočnike vsaj za nekaj razredov, saj brez radijskih ur, ki jih vodijo priznani strokovnjaki, nobena šola ne bo mogla dolgo več izhajati. V
enem razredu stare šole bi bilo potrebno napraviti nov strop, ker se sedanji že maje in so ljudje v njem v življenjski nevarnosti. Naročiti bi bilo treba tudi diaprojektor, flanelografe, zemljevide itd., šola zelo potrebuje vodovod, primanjkuje pa tudi inventarja; nekatere klopi v bivši gimnaziji so že zelo razmajane. Na tem poslopju so potrebna tudi nova okna, saj so bila sedanja vgrajena že leta 1878 in lahko ob večjem
mrazu ogrejejo dva razreda komaj nekaj nad 10° C. V poslopju bi bilo treba urediti tudi delavnico, seveda v kleti, kjer pa je spet podtalna voda, zato bo potrebno blizu šolskega poslopja urediti ponikovalnico. Nekateri brezvestneži ne pustijo pri miru šolskega vrta, zato ga bodo morali omrež:ti.
Razen teh je še dokaj po-
manjkljivosti na tej šoli; skupnost bo morala dati za šolstvo več sredstev, ki naj bi jih zbirali v predvidenih šolskih skladih. Novo šolsko vodstvo je prevzelo od osnovne šole okrog 230.000 din dolga, ki pa ga bodo letos poravnali klub pičlo odmerjenim sredstvom.
V Apačah'bo treba čimprej rešiti tudi vprašanje prehrane za učiteljstvo in druge, ki nimajo svojega gospodinjstva. Ustanovili naj bi menzo in našli zanjo prostor, kuhinjske posle pa bi lahko opravljalo osebje šolske kuhinje, s čemer bi dokaj zmanjšali režijske stroške v obeh ustanovah.
F. K.
Zdravstveni tečaj na Cvenu pri Ljutomeru (L. Trstenjak)
Ob koncu leta 1958 bodo
ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE
prejeli za redno članarino 320 din naslednjih pet knjig:
1.	Koledar za leto 1959
2.	Ivan Ribič: Sin, povesi
3.	Honore de Balzac: El Verdugo in druge zgodbe
4.	Tone Seliškar: Velika gala predstava, mladinska povest
5.	Poljudnoznanstveno delo: Kruh
Za doplačilo 150 din prejme lahko vsak član še:
6.	knjigo Lepo vedenje ali
7.	knjigo inž. Milana Ogrina: Moj vrt
Kdor naroči obe dodatni knjigi, doplača za obe knjigi samo 230 dinarjev
7 knjig za 550 dinarjev
prejme torej vsak, kdor se vpiše najkasneje do 5. aprila 1958 v članstvo Prešernove družbe in plača vse obroke najkasneje do 5. julija 1958
Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne in podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani, Erjavčeva c. 14/a
Seja Sveta za šolstvo ObLO Videm
INVENTAR
V osmem razredu je komaj 5 odst. vseh učencev. Najslabši učni uspehi so v šestih razredih. Niti ena šola nima radioapara-ta — najsodobnejšega in najmodernejšega učila. Stari inventar in knjige ne ustrezajo več, potrebne so nove.
V videmski občini so tri osnovne šole, od teh je ena nepopolna, razen tega uveljavljajo v višjih razredih pri Vidmu učni načrt za gimnazije, v Buč-kovcih pa za višje razrede osnovnih šol.
Učni uspeh je povprečen, v nižjih razredh mnogo boljši kot v višjih. Najslabši uspeh so zabeležili v šestih razredih, katere zapusti tudi največ učencev, najboljši pa so bili v prvem in osmem razredu. V slednjega pridejo namreč samo tisti, ki se zares učijo z veseljem in zanimanjem. Na učne uspehe neugodno vpliva v glavnem nezanimanje staršev za svoje otroke in jihov odnos do šole, saj so celo ugotovili, da se je mati neke učenke, ki je zaostala, prišla zahvalit, češ da ji tako ne bo treba kupiti novih knjig. K slabemu učnemu uspehu prispevajo tudi takoimeno-vani »pastirčki«, nekateri učenci pa zaradi dolge poti do šole zelo težko sledijo pouku. Učenci od Negove imajo n. pr. celo do 10 km daleč v šolo.
Šolski obisk je nekoliko boljši kot lani, kar je predvsem zasluga uspešnega delovanja novih šolskih odborov. Najboljši obisk so zabeležili v Bučkov-cih (92,6 odst.). Ugotovili so, da učenci iz oddaljenejših krajev bol j redno obiskujejo pouk kot pa iz bližnjih.
Na vseh šolah delujejo mlečne kuhinje. V Bučkovcih delijo mleko celo zastonj. Pri Vidmu in v Bučkovcih sta tudi šolski kuhinji, v katerih posredujejo kosilo revnejšim učencem in otrokom iz oddaljenih krajev.
V preteklem šolskem letu so začeli uspešno uveljavljati novi učni načrt, pri tem pa so ugotovili, da je mnogo bolj življenjski kot prejšnji. Učenci se zlasti zanimajo za predmet o spoznavanju prirode in družbe.
Večjo pozornost posvečajo tudi higieni. Učenci morajo imeti v razredih copate, uvajajo pa tudi umivalnice. Odziv je pri
učencih mnogo boljši, kot so pričakovali.
V posameznih šolah uspešno delujejo tudi pionirski krožki. Ustanovili bi jih še več, toda nimajo dovolj voditeljev, učitelji pa so preveč zaposleni. Posebej je treba pohvaliti bučkovski učiteljski zbor, ki je vodstvo v vseh krožkih izročil učencem samim in tako pričel uveljavljati samoupravljanje na tem področju. V poletnem semestru bodo skupno z AMD priredili predavanja o prometu in prometnih sredvtvih. Za so-
delovanje bodo pridobili ljudske miličnike.
Tudi težav imajo mnogo. Potrebujejo zlasti nov inventar, na vsaki šoli vsaj za en razred, da bi lahko tako dosledno uresničili šolsko reformo. Stare klopi so že doslužile, saj na nekaterih komaj pišejo, tako so že izrezane, da risanja sploh ne omenimo. Tudi učila so zastarela. V občini potrebujejo še deset učiteljev, kar je precej, če unoštevamo, da imajo samo tri šole.
Ob zaključku seje Sveta za šolstvo ObLO so izvolili še koordinacijski odbor za izvedbo prireditev ob Dnevu pomladi in občinskem pionirskem festivalu.
F. K.
Dvanajst tečajev v lendavski občini
Letos nimajo posebnih težav v lendavski občini pri organiziranju izobraževalnih tečajev. Mladi vaščani radi prihajajo na predavanja. V občini deluje sedaj 7 slovenskih in 5 madžarskih tečajev. Tudi ObLO in občinsko vodstvo RK posvečata dokajšnjo pozornost tem tečajem in njihovi predstavniki večkrat obiščejo tečajnice. Požrtvovalen je tudi dr. Štefan Gruškovn jak, ki gre večkrat iz ambulante naravnost k mladinkam in odgovarja na njihova vprašanja.
V Lendavi imajo tečaj v slovenskem in madžarskem jeziku; med dekleti so tudi razpisali anonimno anketo, ki je pokazala, da si mladina želi mnogo koristnega, predvsem kulturno delovanje, predavanja o lepem obnašan:u itd. Lendavskim tečajnicam so že ustregli
in pripravljajo kulturni program.
V zadnjih dneh so zaključili tečaje v Dobrovniku in Gente-rovcih, ostali tečaji pa bodo končani še v februarju.
V Stavašincih dograjena dvorana
Stavešinsko prosvetno društvo bo letos končno le dogradilo svojo dvorano. Od občine je dobilo prvo pomoč v znesku 20 000 din.
Vsekakor je treba pohvaliti prosvetno in gasilsko društvo, ki sta si takorekoč s svojimi sredstvi zgradili dvorano, saj jo je sedaj, ko so dobili občinsko pomoč, treba samo še ometati.
Delovanje prosvetnega društva pa je v zadnjem času nekoliko popustilo zaradi odhoda , najboljših igralcev k vojakom. Kljub temu pa se pripravljajo na prvomajske praznike.
KMEČKA ZALOŽBA:
"Vretenčarji Slovenije"
Kmečka založba je v svoji letošnji zbirki izdala dve biološki knjigi, ob katerih si kot biolog drznem povedati nekaj misli.
Knjigo o živalih »Vretenčarji Slovenije« je napisal dr. Stan-ko~Bevk. Ker takšne knjige z določevalnim ključem v slovenski literaturi doslej še ni bilo, je bila zaželjena in bo izpolnila svoje poslanstvo. Mojim kolegom naravoslovcem bo odličen pripomoček, ob njej bodo dognali marsikatero novo vrsto živali. Pa tudi vsem, ki radi poizvedujejo v svoji živi okolici, ali morda radi opazujejo ribe v kakšnem tolmunu ali mrtvem rokavu Mure, ali v, gozdu, občudujejo lepega ptička, ki je opozoril svet nase s svojim petjem, ali kje v skritem kotičku za vrbami s pridržanim dihom čakajo na močvirske čudeže, bo ta knjiga pomagala pri spoznavanju »imen in priimkov« novih živalskih prijateljev. Pa ne samo to, kar celo biografijo-roman bo zaupala. Če bo takšen prijatelj narave ob prvem pogledu v knjigo morda nekoliko malodušen, češ saj se ob teh številkah in tabelah z latinskimi imeni ne bom znašel, mu želim samo toliko poguma, da bo prebral opis skupine živali, ki jo potrebuje. Saj je karakteristika živalskih razredov tako razumljiva, da bo tudi določevanje potem lažje.
Mislim, da bo kn jiga koristna in všeč tudi ribičem in lovcem. Seveda bodo poiskali v njej svoje interesne sfere. Vseh 80 vrst rib, ki jih opisuje avtor za Slovenijo, seveda ne živi pri nas v Prekmurju, vendar dvomim, da bi vsak ribič vedel vse o naših ribah. Lovce bo verjetno zanimalo poglavje o divjadi, o močvirskih pticah in selivkah, ki se včasih med svojim dolgim potovanjem ustavijo pri nas.
Avtor opisuje v svoji knjigi vse vretenčarje v Sloveniji: ribe, dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce. Slog je jedrnat, jezik enostaven, če izvzamemo latinsko nomenklaturo, ki pa je povsod pojasnjena. Tudi številne risbe bodo olajšale delo človeku, ki se želi ukvarjati z naravnimi zanimivostmi. Želim mnogo veselja in zadovoljstva ob tem!
Kogar pa bolj zanima rastlinski svet, naj vzame v roko knjigo Dušana Valenčiča »Gojenje zdravilnih in dišavnih rastlin«. Že od nekdaj so pomagale zdravilne rastline pri zdravljenju, še prav v antični dobi, ko je umetnost zdravljenja postajala znanost. In tudi danes uporabljalo oo naših domovih še z velikim zaupanjem »zdravilne rože«. Naši ljudje rh nabirajo sami v naravi, ali jih goiijo v kakem skritpm kotičku svojega vrta. Do nedavnega ni bilo pri nas zdravilnih nasadov, zdaj pa postaja to nova proizvodna panoga. In ker sta pri nas podnebje in zemljo ugodna, ima ta panoga preceišen gospodarskki pomen. Saj Je odkupna cena za zdravilne rastline višja kot za večino drugih poljedelskih rastlin. Predvsem pasivnim krajem bi to precej pomagalo.
V POČASTITEV VIL KONGRESA ZKS BO IZŠEL ZBORNIK
»BILI SMO V ŠPANIJI"
Že ob proslavljanju 20-letnice izhajanja »Ljudske pravice« leta 1954 v Lendavi je bila dana pobuda za tiskanje zbornika, ki bi osvetlil herojsko borbo španskega ljudstva
Dragec Senčar
španski borec od Male Nedelje
Rodil se je 17. oktobra 1912 pri Mali Nedelji v Prlekiji. Leta 1927 je vstopil v Trgovsko-pomorsko akademijo v Bakru; po službovanju v trgovski mornarici se je I. 1937 vrnil domov, a 17. septembra je dobil brzojavko v španskem jeziku in je v dveh dneh odpotoval. Prvo in zadnje sporočilo iz Francije se je glasilo: »Ne bodite v skrbeh, če se ne bomo dolgo časa videli, ker se ne bom mogel javiti in ne pisati . . .«
Senčarjev Dragec je bil vedno napredno usmerjen, zato je tudi našel svoje mesto med onimi, ki so sc šli z orožjem v roki bojevat proti tedanjemu skupnemu evropskemu sovražniku št. 1 — fašizmu, za svobodo španskega in drugih narodov. V tem neenakem boju je tudi žrtvoval svoje mlado življenje.
za svobodo in delež naših ljudi — španskih borcev — v tem velikem dejanju.
Zamisel o zborniku že uresničujejo, saj ga že pripravljajo za tisk. V uredniškem odboru je tudi naš dober znanec, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, zbornik pa naj bi izšel v počastitev VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo letos v Ljubljani.
V zborniku bo sodelovala s svojimi sponami o eni največjih tragedij v moderni zgodovini polovica še živečih slovenskih »Špancev«; značilnost, mikavnost in nedvoumna vrednost te knjige bo zategadelj prav v množini piscev, v živahnosti in neposrednosti njihovega pripovedovanja, v svežini in globoki resničnosti opisanih doživljajev. Med drugjmi prispevki bomo našli tudi doživeto napisan prispevek našega narodnega heroja Staneta Šemlča-Dakija, Aleša BebleTja, Dušana Kvedra, Staneta Bobnarja, urednika zbornika Albina Marvina in drugih udeležencev španske državljanske vojne.
Knjiga bo predvidoma obsegala okrog 450 strani in bo opremljena s številnimi ilustracijami. V prednaročilu bo stala, vezana v platno in tiskana na brezlesnem papirju 800 din, pozneje v prosti prodaji pa najmanj 1200 din. Družbene organizacije, sindikalne podružnice, šole in drugi si lahko knjigo naročijo tudi skupinsko. Subskripcija bo trajala do 10. aprila — do izida zbornika iz tiska. Naročniki 1 a lik o plačajo zbornik tudi v štirih mesečnih obrokih.
hans fallapa v slovenskem prevodu
O nemškem pisatelju Hansu Falladi smo pri nas razmeroma malo slišali, še manj pa brali njegovih del. Razen romana »Kaj pa zdaj, fant?«, ki ga je objavljala v podlistku Ljudska pravica, nam ni bilo na razpolago nobeno Falladino delo in če se je kdo hotel seznaniti s tem zanimivim pisateljem, je moral seči po nemškem izvirniku ali pa po prevod h v srbohrvaščini.
Hans Fallada je doživljal svojevrstno usodo nemškega pisatelja. Pod Hitlerjevim terorjem ni zbežal v tujino kot večina nemških naprednih pisateljev. Oslal je doma in tako je živel v večnem strahu za Svoje življenje, doživljal najrazličnejša ponižanja in razočaranja, toda kljub temu ni zgubil upanja o človeštvo. Po zmagi zaveznikov nad nacisti se je takoj vključil v javno življenje, toda sredi dela ga je dve leti no osvoboditvi zajela smrt.
Hans Fallada je napisal dvanajst knjig. Sloves si je pridobil z romanom »Kaj pa zdaj. siromak?'!, ki je izšel leta 1932, višek svojega umetniškega dela pa je dosegel z romanom "Vsakdo umira sam" (1946), kjer je opisal trpljenje nemškega ljudstva pod rjavo strahovlado. Nobeno doslej narisano delo ni tako strahotna obsodba hitlerjeveea barbarstva, kot je ta knjiga ki bo ostala večen opomin ne samo nemškemu narodu, temveč vsemu človeštvu. Hans Fallada pa je pisal tudi za otroke. V letih terorja se
je bolj kot kdaj prej oklenil družine ir svojima otrokoma pripovedoval pravljice ki jih je leta 1938 izdal o knjigi. Čeprav ji napisal eno samo knjigo pravljic, se je njo uvrstil med najboljše pisatelje, ki sc zastavili svoje pero za otroke. Kakor roman >Vsakdo umira sams, tako bodo tudi Falladine pravljice vedno živele, saj se s svojo lepoto in umetniško močjo kosajc z najlepšimi deli svetovne mladinske književnosti.
»Zgodbe o zmešnjavah« Hansa Fallade je v lepem prevodu Lojzeta Kovačiča in s solidnimi ilustracijami Rože Piščanec izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani. O življenju in delu pisatelja je prevaia'ec napisal tudi kratko informativno beležko
Falladine pravljice, ki jih je v knjigi enajst, se odlikujejo zlasti po svoji prisrčnosti, vedrini in domiselnosti. To niso pravljice, kakršnih smo več ali manj vajeni v mladinski književnosti. Fantastiko je pisatelj uspešno združil z realnim življenjem in prav zato imajo njegove pravljice svojevrsten čar in lepoto, ki je blizu otroškemu srcu. Nepozabljiva je zlasti >Z,god-ba o zgodbici«, ki pripoveduje o neubogljivem otroku, »Zgodba o miški Tresouh-IjU, ki ji je maček pomoril vso družino, sama va se reši s pomočjo golobov v sosednjo hišo, kjer najde prav tako osamelega
mišaka, nadalje "Zgodba o podgani, ki se je poboljšala«, »Zgodba o deklici Kristi, ki si želi bratcai, »Zgodba o zvestem ježu«, kokoški nesrečnici, Petru Momljaču in še in še...
Če dovolj tankočutno prisluhnemo Fal-ladovim pravljicam, bomo opazili, da je v njih marsikje namig na življenje, ki ga je avtor dodobra okusil v težkih dneh druge svetovne vojne, ko vse lepo ni imelo nobene vrednosti več. Medved in lisica v Zgodbi o neprijetnem o bisku se hočeta polastiti človeškega bivališča in pokončati prave lastnike — ali ni to namig na Hitlerjeve metode? In podgana, ki hoče postati človekova prijateljica, pa kljub temu uničuje njegovo imetje — kdo se ob tem ne bi spomnil na naciste. Takih namigov je polno v pravljicah, ki jih otrok sicer ne ho opazil, odrasli bralec pa jih bo z lahkoto spoznal, če se bo le poglobil v tisti čas, ko je pisatelj ustvarjal svoja dela.
Mladinska knjiga je v preteklem letu izdala vrsto dobrih prevodnih mladinskih del, med najlepša dela pa vsekakor prištevam »Zgodbe o zmešnjavah« Hansa Fallade. Z prevodom Falladinih pravljic je led pri nas prebit in želeti bi bilo. da bi katera naših založb izdala še njegov roman rV sakdo umira sam<.
P. Dolinec
POMURSKI VESTNIK, 20. febr. 1931
5
Zakaj je meso dražje
tudi v Gornji Radgoni
Menda je podraževanje vseh potrošniških predmetov, naj bo to od svile do vezalk za čevlje in kreme za obraz, že kar v modi. Naša ljuba trgovina ni mogla niti počakati, da bi dobil naš uslužbence tistih nekaj odstotkov več plače. Čeprav je dejal maršal Tito v novoletni poslanici, da je »brezvestno dviganje cen zločin«, te maršalove besede niso ganile nikogar ali pa le malokoga, ki ima posla s cenami. In zakuj neki bi ostalo meso neprizadeto?
Do nedavnega je bilo meso v G. Radgoni, v primerjavi z astronomskimi cenami mesa po dragih krajih, še nekam znosno. Pa kaj bi bila Radgona izjema? Zakaj le! Da bi odkril vzroke podražitve mesa, ki je nastala kar čez noč, sem se obrnil na direktorja radgonske klavnice, da mi pojasni to skrivnost. Iz razgovora z njim sem si zapomnil to-le:
Radgonska kavnica odkupuje svinje od kmetijskih zadrug, ki jih je v občini kar sedem. To odkupovanje od zadrug je dobro, ker klavnici ni treba stikati za živino. Slabo pa je to. ker so nekatere zadruge nedisciplinirane in nagajajo drugim, pa ne zato, da bi pomagale potrošniku, pač pa zato... kdo ve, zakaj! Taka zadruga je v Apačah. Le poglejmo jo, kakšna je! Na »svojem« terenu — vsako zadruga naj bi imela svoj teren — je odkurovala klavno, živino po 215 din, na »lujemv (radgonskem) terenu pn je bilo bolj kavalirska, saj je plačevalo za 1 kg kar 235 din. Seveda se je lahko potem radgonska klnvniea obrisala pod nosom s svojci 215 dinarji za kilogram. Verjetno želi napravili apaška zadruga invazijo na radgonski teren in ga krat-komalo okupirati!
Potem se je razneslo po radgonski občini, da so svinje na Hrvatskem že po 240 din za kilogram. »Ajde,« so rekli kmetje, »dajmo še mi, saj od 250 do 240 ni daleč, nikomur se to ne bo poznalo.« In so tudi tako napravili. Uradna odkupna cena, ki pa se je seveda nihče ne drži, je 170 din. No, kdor ve seštevati in odštevati, mu ne ob lahko izračunati, da je od 170 do 240 kar 70 dinarjev razlike.
Zadruge, ki odkupujejo živino, hočejo tudi nekaj zaslužiti. Zakaj neki
ne bi! Pri kilograma si zaračunajo 10 din marže. Če ima krava, recimo, 300 kg, je ta zaslužek samo 3000 dinarjev. Kaj malo za tako naporen posel, kot je odkup živine!
Je pa zadeva tudi ta, da nimajo zadruge — vsaj večina ne — strokovnega odkupovalca, ki se večkrat
zmoti pri nakupu, to se pravi, da je večkrat klavnost živine manjša, kot oceni nestrokovni odkupovalec »na oko«. In kdo plača to zmoto? No, potrošnik vendar!
So še druge zadeve vmes. Kar preberimo! Črnsko kmetijsko gospodarstvo je plačevalo mlado, nezreje-no žiVino po 150 din za kilogram, klavnica je ponujala le 125 din. Komu
je kmet tako živino prodal, ne bo težko uganiti.
Pri nekem kmetu je bilo živinče: radgonska klavnica je ponujala zanj 120 dinarjev za kilogram, črnsko gospodarstvo pn je dalo raje 152 din! Krasna intervencija! Na nekem drugem kmetijskem gospodarstvu so
imeli vole, ki so jih nameravali prodati. Klavnica je ponujala zanje 130 din. Pa ni šlo. Rekli so: »Dajte 180 din ali pa nič!« In res ni bilo nič. Po koliko naj bi le prodajala mesnica meso, ko pa je stala ali naj bi stala živo živina po 180 din za kg!?
Poslovna zveza je odkupovala — to je bilo v jeseni — živino za pita-lišče. Radgonska klavnica je odkupo-
vala od zadruge za svoje potrebe, pa se je prikazal zastopnik poslovne zveze, ki je ponujal za I kg 10 do 15 din več! Intervencija za znižanje cene je bila uspešna, kaj!
Take nepravilnosti se ponavljajo iz dneva v dan. In kdo trpi pri tem? Mar zadruge, morda poslovne zveze ali klavnice? Ne. to je potrošnik, ki ga pesti življenje od vseh strani.
Bi se dalo temu odpomoči? Direktor radgonske klavnice je kramjal nekako tako:
»Zakaj imamo v občini ? zadrug, ki odkupujejo živino. Namesto teh naj bi delovala poslovna zveza z od-kuonmi centri. Ta poslovno zveza naj bi imela svojo klavniško podjetje, tako bi odpadle vse marže in vsn posredovanja, ki so sedaj dokajšja prepreka za bližjo pot do potrošnika. Ta poslovna zven bi lahko pošilajal na teren strokovnja. ki bi znali . strokovno oceniti živino in se ne bi motili pri ocenjevanju klavnosti. Tako bi se lahko meso zopet pocenilo.
Kar pa je najvažnejše odpadla bi vsa nezdrava in večkrat tudi umazana konkurenca, ki najbolj poddražuje meso. Od kmeta ne smerno odkupiti vsega, kar ponuia, sicer se ne ob zanimal za rejo živine, ki bi imela poleg kosti še nekaj mesa.
To je »Izola«, štiriletna svinja, last Ivana Šoštariča iz Veržeja. Kot kaže sama slika, je je precejšen kup, saj tehta napitana okrog 300 kg in je dolga domala 2 metra. Lani je Izola povrgla kar trikrat, kar se zgodi le redkokdaj.
Prvič je povrgla januarja 16 pujskov, od tega enega mrtvega, dru-
gič julija 6 pujskov in tretjič decembra 15 pujskov. Tako je povrgla v enem samem letu 37 pujskov. Pujske, merjaščke, so prodali v glavnem za pleme. Pa še to: za naraščaj je skrbela v glavnem mlada gospodinja Mimica šoštaričeva, ki ji je tolikšen naraščaj v pravo veselje.
-jm
Kljub zmanjšanju regresa
UMETNA GNOJILA
rentabilna
Soboška Kmetijska zadruga je največja zadruga v Pomurju, saj združuje enajst vasi. Na zadnjem zboru volivcev — proizvajalcev, ko so potrdili kand-idaturo za zveznega in republiškega poslanca, so se zbrani člani pogovorili med drugim tudi o zadružnem perspektivnem
OTROŠKI DISPANZER IN
DISSPANZER
ZA ŽENE V SOBOTI
V	soboškem Zdravstvenem domu bo začel s 1. marcem poslovati v svojih prostorih O-troški dispanzer, v katerem bodo skrbeli za zdravje dojenčkov in predšolskih otrok.
V	teh prostorih je začel 24. februarja poslovati tudi Dispanzer za žene, ki je bil do sedaj v poslopju Splošne ambulante.
Oba dispanzerja bosta imela svoj laboratorij, Materinsko šolo (za nego in prehrano dojenčka) in Kendovo šolo za naravni porod. V Otroškem disan-zerni bo ordiniral dr. lože Zorko. ki se je za to zdravstveno delovanje posebej spicializiral.
načrtu. Letos bodo nabavili škropilnice za sadno drevje in uničevanje koloradskega hrošča ter plemenske svinje za razmnoževanje naraščaja dobre pasme.
Zadružniki so z razumevanjem sprejeli znižanje regresa za umetna gnojila, saj pravijo napredni kmetovalci, da bodo prišli na svoj račun kljub podražitvi umetnih gnojil.
Zadruga namerava spomladi preurediti sedanje poslopje, v katerem bo tudi trgovina z reprodukcijskim materialom. Taka trgovina je sedaj v Soboti potrebna, ker se je trgovina »A-romerkuria« v zadnjem času usmerila bolj k prodajanju potrebščin (motorna kolesa, ra-dloanarati. kolesa), ki prinašajo večji dobiček.
Zadruga je uveljavila do sedaj pridelovalno sodelovanje s štirimi člani. Tudi v zimskih mesecih ima redne stike z zadružniki. V vseh vaseh je priredila predavanja o analizi zemlie, tako da so kmetovalci v dobršni meri že poučeni, katera umetna gnojila zahteva njihova zemlja.
Pa te ceste v Kuzmi J
Ije skozi vas.
Cesta, če jo sploh lahko tako imenujemo, je v spomladanskih in jesenskih mesecih tako blatna. da sc udirate malone do kolen v blato. Je domala neprehodna. Kako se le počutijo šolski otroci iz Doliča. Gor. Slaveč, Matjaševec in same Kuzme,
ko morajo hoditi po takem blata v šolo; In kaj menite, vaščani, ko dan za dnevom mesite blato in trgate obutev? Sc vam ne bo smilila živina, ko jo boste morali ob spomladanskih delih mučiti z naloženimi vozovi, ki se bodo do osi vdirali v blato?
Ta cesta ni v ugled kraju in nje-govrn prebivalcem, zalo bi bilo dobro. da bi se že enkro pogovorili o načrtnem popravilu. Že zdavnaj bi namreč morali pripraviti zadosti kamenja in gramoza, kajti brez tega materiala ne bo popravilo dosti zaleglo.
Prebivalci Kuzme bi se morali zavedati, da s pridobitvijo avtobusne zveze z Mursko Soboto niso več zakoten kraj — kakor so nekoč rekli tujci, »da si Je tu vrag nogo potrl« — in da prihaja v kraj vedno več gostov, ki pa ga zapuščajo z neugodnimi občutki zaradi slabih cest.
B. Z.
BUČEČOVSKA TEHNICA
KAŽE REBRA
Nedaleč od Bučečovec je mostna tehtnica. Tu »so tehtali« razno blago, od krompirja do taninskega lesa, ki so ga nakladali na železniški postaji. Domači kmetje so tehtali tudi svojo živino, odkar je zastarela prodaja »čez«. Pred dvema mesecema pa so tehtnico zaprli.
Že nekoč, ko so tod mimo zgradili železniško progo, se je pokazala potreba po mestni tehnici, ki so jo naposled tudi postavili s pomočjo »delničarjev« iz okoliških vasi. Po zadnji volni upravlja tehtnico kmetijska zadruga. Že lani so strokovnjak. ugotovili, da jo bo treba generalno popraviti, sicer se zna zgoditi, da se bo lepega dne zrušil most pod težkim vozom. Toda letos je tehtnica naenkrat ostala brez pravega lastnika in zato sedaj zapuščena »kaže rebra«, ne da bi služila svojemu namenu, kajti zadruga jo je imela samo v »upravi«, nekdanji lastniki pa so že večinoma pomrli.
Domačini se sprašujejo, kaj bo s tehtnico tedaj, ko jo bodo najbolj potrebovali? Namara bodo morali premog z bučečovske železniške postaje prevažati na sosednjo, pet kilometrov oddaljeno tehtnico ali pa si ga bodo razdelili kar »čez«. O tem bi kazalo spreeovoriti tudi na zborin volivcev, kajti prav bi bilo, da bi se našel dobrotnik, če že ne lastnik, ki bi vsaj odstranil razpadajočo »bajtico«, če je že »nepotrebna« na tem prometnem krnju in sedai občutno kvari estetski izgled okolice.
T. S.
VSAK POL KUBIKA ZA AMBULANTO
moznice in ga potem uporabljalo za svoje potrebe.
Kraievni odbor bo tudi v prihodnosti skrbel za redno vzdrževanie občinskih in krajevnih cest ter reševal komunalne probleme, ki jih ni ravno malo.
Volivci krževskega okoliša se zelo zanimalo tudi za občinske probleme (izbolišanje kmetijskega pridelovania. obnova vinogradov in sadovnjakov, melioracijska dela v Ščavniški dolini) o katerih je navzoče seznanil kandidat za zveznega poslanca Tone Truden, kar dokazuje tudi obisk, saj je prišlo na zbor okrog 120 volivcev, kar v Križevcih že leta niso doživeli.
OBČNI ZBOR BREZ POROČILA
Občnega zbora gasilskega društva v Beltincih se je udeležilo 32 članov, ki so želeli slišati poročilo o delovanju dosedanjega upravnega odbora; predvsem so želeli vedeti, kako napredujejo priprave za grad-rjo gasilskega doma, toda njihova želja se ni izpolnila. Upravni odbor ni podal svojega poročila niti tajnik — povedali so le to, da so lani delali in imeli pri tem tudi težave.
Občni zbor so kljub temu opravili, čeprav ni bilo poročna o dosedanjem delovanju, zato pa so se temeljito pogovorili o prihodnjih nalogah. Najvažnejša je: gradnja gasilskega doma, ki je Beltincem zelo potreben, saj nimajo primernega mesta za spravilo orodja, dobili pa bi tudi gasilski avto, če bi imeli garažo. Društvu je potreben tudi poveljniški kader. Poveljnik,
ki je opravil tečaj, odhnja redno na sezonsko delo, čeprav je dobil od društva plačane dnevnice, ko je obiskoval tečaj.
A. II.
Gospodinjski tešaj
pri Vidmu
Zadružnice v videmski občini so dokaj aktivne in so to dokazale že na številnih razstavah, ki jih je priredil njihov aktiv. Pred kratkim pa so imele pr Vidmu gospodinjski teča' ki ga je obiskovalo 20 mlad h deklet. Tečaj je bil vsak dan in je trajal pol meseca; dekleta so se naučila marsikaj koristnega in bodo lahko odslej na svojih domovih pripravljala bolj pestro in vitaminsko bogatejšo hrano Ob zaključku tečaja so imela dekleta čajanko s plesom.
... IN ŠOFERSKI TEČAJ
Za šofeski tečaj je med mladci vaščani mnogo zanimania. Sedanjega obiskuje 30 mladincev. prijavilo pa se jih je za tri take tečje. Najprej bodo tečajniki končali teoretični pouk. nato se oa bodo še praktično sposabljali za vozače. Upojo namreč, da si bodo do talent že uredili društveni avtomobil. Na koncu bodo tečajniki opravljali izpite.
Hranilniki v šoli
Križevska Kmetijska zadruga propagira varčevanje tudi na domači šoli. Vsakemu razredu je dodelila, po en hranilnik, v katerem ima vsak učenec en predalček. Učenci vlagajo-jo svoje prihranke vsak dan. ob koncu meseca pa izpraznijo hranilnik in vožnjo denar na mladinsko knjižico.
Učenci križevske šole so v prvih dneh prinesli že mnogo prihrankov in vse kaže, do bo to vzgojno vplivalo na šolsko mladino.
J. M.
Lendavski šport v luči občnih zborov
Pri nogometnem kluba »Nafta« so Imeli lani največje težave s prostori. Problem pa so rešili tako, da so zgradili poslopje, ki je sedaj v ponos igralcem in mestnim prebivalcem. Letos bodo v neposredni bližini igrišča dokončno uredili kopališče na prostem, dogradili manjšo tribuno in razširili igrišče, da bodo lahko na njem uveljavljali tudi druge športne panoge.
Na zelenem polju pa niso bili najboljši, saj se je moštvo plasiralo komaj na tretje mesto v mariborski nogometni podzvezi. Primanjkovalo jim je igralcev in tudi disciplina ni bila najboljša. Letos bodo posvečali več pozornosti mladini in pionirjem, okrepili zveze s telovadnim dru-
štvom in pomladili svoje vrste.
V tem Asu so lendavski nogometaši že začeli redno trenirati in se pripravljati na spomladansko sezono. Igralci in ljubitelji tega športa se nadejajo, da bodo tudi za lendavski nogomet napočili boljši časi.
•
Strelci so v velikem številu sodelovali v conskem in okrajnem tekmovanju. Strelstvo je v Lendavi vedno bolj priljubljen šport, zato narašča tudi število članov. Med strelci jo precej mladih ljudi. Zasluge za dosedanje uspehe ima predvsem marljivi Lojze Koset.
•
Tudi Ljudska tehnika je našla v Lendavi pravo torišče za svoje deio-
V' v
STRELIŠČE
najbolj aktualen problem
gradnjo strelišča in 700.000 din za razne druge izdatke. Če bo okrajni odbor dobil dotacijo, bodo lahko uresničili svoj načrt; sezidati nameravajo letno strelišče za zračno in malokalibrsko puško, ki bo služilo tudi mladincem predvojaške vzgoje, rezervnim oficirjem in strelcem.
Težave zastran strelišč in prostorov za zračno puško so povsod v pokrajini, zato so zelo otežkočena tekmovanja, razen tega pa imajo strelske družine zelo malo denarnih sredstev, ki jih sicer terjajo taka tekmovanja. Letos pričakujejo pomurski strelci, da jih bodo podprle tudi razne organizacije in jim pomagale uresničiti tekmovanja, ki jih letos ne bo malo.
Na občnem zboru so nagradili najboljše družine. Soboška strelska družina »Borec« je dobila prvo nagrado — strelsko puško in diplomo, soboška SD »Trgovec« strelski material in diplomo, SD »Tromejnik« strelski material itd.
»BOROVA GOSTOVANJA”
v Prekmurju
V nedeljo je bilo »borovo gostiivanje« v številnih krajih Prekmurja. Tudi v Moravcih so pripravili »borovo gostiiva-nje«, z nad 140 udeležene« tega zanimivega ljudskega obdaja. »Borovo gostivanje« v Moravcih je privabilo mnogo gledalcev iz vse okolice in tudi iz Murske Sobote. Prišli pa so tudi iz Ljubljane in posneli ta dogodek na filmski in magnetofonski trak.
Reportažo o »borovem gostu-vanju« v Moravcih čitajte v prihodnji številki.
Zakaj še ni bilo na Kapeli
občnega zbora?
Zastopnik vaškega odbora SZDL Kapela je na vprašanje, zakaj še do sedaj ni bilo občnega zbora SZDL, odgovoril:
Dvakrat so ga preložili zaradi
Kuharski tečaj ni Gor. Bistrici
Na pobudo vaškega vodstva SZDL so v Gornji Bistriei priredili kuhar-sik tečaj. Do zadnje nedelje, ko so ob zaključku priredili še razstavo kuharskih izdelkov, je obiskovalo tečaj 43 deklet in ženš.
Tečajnice želijo, da bi s tečajem nadaljevali še prihodnje leto. Nekaj stroškov za tečaj je plačalo domača kmetijska zadruga, nekaj pa je prispevala vaška organizacija RK.
A. h.
občnega zbora gasilskega in prosvetnega društva; enkrat ga niso mogli izvesti, ker ni bila dvorana v zadružnem domu zakurjena, v šoli pa so čistili tla; ob zadnjem zboru volivcev n: bilo časa, ker se je zbor preveč zavlekel.
Komentar k temu menda ni potreben.
100 VAŠČANOM POSREDOVALI PRVO POMOČ Občnega zbora RK v Grlavi pri Ljutomeru se je udeležilo precej članov (nad polovico); v osnovno organizacijo so namreč včlanjeni tudi vaščani sosednjih krajev Banovci, Sa-linci in Krištanci — skupaj je 120 članov.
MLADI SOEŠKI SMUČARJI NA VELIKI PLANINI
V semestralnih počitnicah je družina Počitniške zveze s soboške gimnazije priredila za svoje člane smučanje na Veliki Planini. Na zasneženo Gorenjsko so mladi smučarji odpotovali 17.. z najlepšimi vtisi pa so se vrnili domov 27. januarja. Poleg
članov družine so se smučanja nde-ležili tudi dijaki soboške ESš in taborniki.
Na gorenjskih smučiščih so doživeli mnogo lepega in so uspešno tekmovali v smuku, slalomu in skokih, se sončili iu uživali tudi ob drugih
družabnih igrah. Smučarski tereni okrog plnninskcga doma na Veliki Planini (1560 m) so bili takrat ugodni in mladi smučarji so bili ob povratku že kar malce razočarani, saj so upali, da bodo doma našli vsaj nekaj snega za prvo silo.
POMURSKI VESTNIK, 20. febr. 1958
Občnega zbora Okrajne strelske zveze M. Sobota, ki je bil preteklo nedeljo, se je udeležilo nad 100 strelce? iz Pomurja. Iz izčrpnega poročila predsednika rez. majorja tov. Raduhe je bilo razvidno, da je registriranih sedaj v Pomurju 38 strelskih družin z 2.200 člani. Lani so pridobili za organizacijo 842 novih članov.
Lani so strelske družine posvečale premalo pozornosti vključevanju deklet in pionirjev. Tudi gradnja strelišča se še ni premaknila z mrtve točke. Letos bodo strelci morali do-b ti ta objekt, sicer strelski šport ne bo mogel napredovati in odpasti bo moralo mnogo prired tev. Letos je v proračunu predviden 1 milijon din za
Če vas po naključju zanese pot v Kuzmo, vas bodo že od daleč pozdravile med sadnim drevjem gosto nanizane bele hiše na malem rebrastem obronku, kar bo napravilo prijeten vtis, katerega pa se boste kmalu znebili, zlasti če boste morali peš od Gaberšeka do gornje šole in da«
vanje in privabila v svoje vrste lepo število članov. Najbolj aktivni so člani radiokluba; lani sta opravili tečaj dve skupini mladincev, decembra pa je klubskih članov opravilo izpit za radiooperaterje; med njimi je tudi trinajstletni Bela Ha-bacht, ki je gotovo med najmlajšimi vrstniki v Pomurju. V kratkem bo začel delovati tudi kratkovalovni ra-diooddajnik, takrat se bo njihovo obzorje še povečalo in lahko se bodo pogovarjali tudi z radioamaterji onstran naših meji.
•
Avtomoto društvo združuje 97 članov, ki so morali lani prebroditi številne težave, preden so lahko začeli delovati normalno. Pred kratkim so zaključili že tretji šoferski tečaj. Izpit za vozače — amaterje Jo opravilo 70 tečajnikov, kar je prav gotovo uspeh, ki ga je treba pripisati predvsem aktivnemu upravnemu odboru.

Fotoamaterski klub je po številu članov najmanjši, kar pa še ne pomeni, da ni bil lani aktiven. Priredili so svojo razstavo in več izložb, letos pa si bodo omislili še povečevalnih in dobili primarne prostore, tako da bodo lahko svoje strokovno delovanje še izboljšali. Lani je klub priredil dva tečaja enega za starejše in enega za pionirje.
Na svojem zboru so volivci Krževec pri Ljutomeru potrdili kandidatno listo zveznih in republliških poslancev. potem so poslušali poročilo predsednika krajevnega odbora in razpravljal o svojih krajevnih proble-mih.
Krajevni prispevek je bil do-sedai zelo visoko odmerjen, zato zaslužijo volivci  vse prizna-nje za razumevanje. Letos bodo še dokončno uredili poknpa-I šče in cestno razsvetl ja vo. last-nki gozdov pa so se obvezali, da bo pripeljal vsak izmed njih po rol kub metra lesa za novo poslopje zdravstvene ambulante. Na zboru so grafali posameznike. ki samovo vozijo gramoz iz občinske gra-
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Caoupisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska
Sobota. Kocljeva ulica števil-ka 7 — Telefon 33. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva utira 7 — Te|. 31 — Naročniški oddelek: Stefanu Kovača 16 — Naročnina četrtletna 106. polletna 200. relolelna 400 dinarjev -Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki. M. Sobota, štev m-K B-t-Z-i41 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
6
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od. 8. do 15. februarja 1958.
Poročili so se: Rudolf Milkovič, pleterski delavce, in Grozda Ruba-sovič, oba iz M. Sobote; Jožef Mcleš, elektromonter iz Murske Sobote, in Vanda Rovšnik, učiteljica iz Gornjih Petrove; Jožef Horvat, mehaničar, in Ana Grah, šiviljska pomočnica, oba iz M. Sobote; Avgust Horvat, mesarski pomočnik iz Kroga, in Marija Flisar, trgovska nameščenka iz Maribora; Viktor Rajnar, trgovski pomočnik iz Bakovec, in Petronela Pertoci, otroška negovalka iz Kroga; Stefan Ritlop, elektromonter, in Katarina Sinic, trgovska pomočnica, oba iz M. Sobota; Stefan Cinč, krojač iz Satahovec. in Olga Sever, bančna uslužbenka iz Kroga: Stefan Kavaš, delavec iz Lipovec, in Irena Horvat, delavka iz Rakičana, ter Anton Brenčič, delavec iz Radgone, in Regina Sipoš, bolniška strežnica iz M. Sobote.
Rodile so: Ida Matjašec iz Grajene pri Ptuju, deklico; Olga Seršen iz Vanče vasi, dečka; Merija Skro-bar iz Hercegovščnka, dečka: Marjeta Horvat iz Crnelavec, deklico; Marija Sarkanj iz Cankove, deklico; Irena Pap iz Središča, dečka; Marija ž žek iz Lendavskih goric, dečka: Katica Zver iz Dokležovja. dečka; Pavla Menciger iz Pertoče, deklico; Ela Sever iz Stročje vasi, deklico; Trena Sinkec iz Košarovec. deklico; Kristina Klemenčič iz Paričnjaka, dvojčici — deklici: Zora Titan iz Kuošinec, dečka, in Viktorija Košar iz Petanjec, deklico.
Umrli so: Franc Tanc, upokojenec iz Kocjana pri Vidmu ob Ščavnici, star 56 let; Stefan Friškič, upokojenec iz M. Sobote, star 66 let, iu Jože Karoly iz M. Sooote, star 54 let.
NESREČE IN NEZGODE
Na stopnieuh je padel 17-letni Bela Sipoi, mesarski vajenec iz M. Sobote, in si nalomil lopatico.
S hleva je padel 62-letni Karl Džuban iz Vučje Gomile in se na .glavi ranil. Ker pa rana ni bila prehuda, ni šel k zdravniku. Po osmih pa je zbolel na tetanusu (mrtvični krč). Zdravi se v bolnici.
Jerman drobilca zu žito je zgrabil za obleko 30-letno Irmo Černjavič iz Gradišča ter jo vrgel ob stran. Dobila je več ran na desni rami in glavi.
Na poševnih blatnih tleh na skednju je padla Antonija FiTonja iz Gornje Bistrice in se močno poškodovala na levem kolenu.
S kamiona je padel 30-letni Jožef Katona, čevljarski pomočnik iz Veščice, in dobil hudo 22 centimetrov dolgo in zelo globoko rano na licu.
V lonec z vrelo vodo se je vse-del 2-letni Marijan Gašpnr iz Ce-pinec in dobil hude opekline.
Križevci
Elektrifikacija napreduje iz dneva v dan. Daljnovod je že postavljen. Sedaj urejajo po odsekih vaško omrežje, Nasprotnikov elektrike ie vedno manj. V Križevcih nrič kujemo, da bomo kmalu zasvetili.
LJUTOMERSKA KRONIKA
ROJSTVA, POROKE
Rodile so: Ana Novak iz Nunske grabe — Kristino; Manja Modlič iz Stročje vasi — Ireno; Gabrijela Ba-rat iz Gibine — Veroniko; Viktorija Vozno iz Razkrižja — Matijo; Ivanka Horvat iz Veščice Avgusta; Ana Hadela iz Safarskega — Ivana; Marija 2abot iz Veščice — Marijo.
Poročili so se: Franjo Zadravec, poljedelec z 2elezne gore, in Jožefa Glavnik, poljedelka iz Veščice; Jožef Mavrič, vinogradniški delavec iz Hermanec, in Marija Lipovec, vinogradniška delavka iz Nunske grabe.
ZDRAVSTVENA SLUŽBA
V nedeljo, dne 23. februarja 1958 je dežurni zdravnik zn splošno ambulanto dr. ANTON BEZJAK.
MALI OGLASI
TRAKTOR znamke »Fordson« ugodno prodam. Geza Secko, Vancta št. 33 p. Puconci.	M-II9
POZOR KONJEREJCI! 2e dolga letu imam plemenske žrebce, tudi sedaj imam dva lepa nova, interesenti si je lahko ogledajo vsak dan. Ludvik Podlesek Vama ves. MANOMEli^R za kisik sem izgubil na cesti od M. Sobote do Ruki« a-na. Poštenega najditelja pros.m, da mi ga vrne proti lepi nagradi pri podjetju »Strojnik« M. Sobota, Stefan Kovačo ul. M-130 HbO z hlevom, ter 1.35 ha zemlje, 10 minut od glavne ceste v Gode-marcih 17. p. Bučkovci, prodam. DIESEL MOTOR 12 ks prodam, oglasiti se pri Jože Bertalanicu, Nu-skova 86 p. Rogaševci, Prekmurje.	M-132
PRODAM LEP CRN PIANINO z železno konstrukcijo. Cena in naslov v oglasnem oddelku lista. KUPIM NOVO ali v odličnem stanju lovsko puško »Hnmerles«. Nn-lov v oglasnem oddelku lista. M-133 GOSPODIN’SKO POMOČNICO k enemu otroku iščem, nujno. Naslov v oglasnem oddelku lista.
2 ha ZEMLJIŠČA, hišo z gospodarskim poslopjem, leži na ravnini vse okrog hiše. prodam- Frnnc Kurnik, Segovci št. 30 pri G. Rnd-goni.	M-135
ENONADSTROPNO HIŠO v Lamin-vi, Partizanska c. 111, prodam. Sončna lego. cena ugodna. Interesenti nai sc javijo pri Gezi Šiftar, upokojencu, ali v trgovini »Usnje« v Lendavi.	M-136
TRAVNIK 0,75 ha, v Noršincih pri Ljutomeru, prodam. Stefan Novak, Krišlanci p. Križevci — Ljutomer.
M-I4I
RADIOAPARAT »Minerva« 5 cevni salonski, prodam. Marija Vereš. Lendavska 23 M. Sobota. M-142 ZIDNO OPEKO kupim, ponudbe na naslov v oglasnem oddelku. DVOSOBNO KOMFORTNO stanova-nje blizu Kopra, zamenjam za enako v M. Soboti. Naslov v oglasnem oddelku lista.
NOVINAR IŠČE OPREMLJENO SOBO v M. Soboti za krajšo dobo. Naslov v oglasnem oddelku lista. VINOGRAD S HIŠO in gospodarskim poslopjem (3 ha prodam — Kirbiš, Sobota, Lendavska 2.
OBVESTILO
Dovoljujemo si sporočiti naročnikom »Pomurskega vestnika«, da smo uvedli sistem PREDPLAČILA NAROČNINE
Naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1957, prosimo, da to poravnajo najkasneje do 28. febr. 1958, ker jim v nasprotnem primeru ne bomo mogli več pošiljati našega lista.
Da si pa zagotovite še nadalnjo redno prejemanje lista. Vas prosimo, da obnovite naročnino tudi vnaprej, vsaj za pol leta.
Prosimo, da z razumevanjem vzamete na znanje to obvestilo, ker nam boste s tem olajšali poslovanje, sebi pa zagotovili redno dostavo.
Uprava
Otroški dispanzer in dispanzer za žene v M. Soboti v novih prostorih
V	Zdravstvenem domu v M. Soboti bo s 1. marcem začel vlastnih 
prostorih poslovati Otroški dispanzer, ki bo skrbel za zdravje dojenčkov in predšolskih otrok.
V	ambulanti Otroškega dispanzerja, ki bo poslovala dnevno razen srede in sobote od 8. do 10. ure, se bodo pregledovali in zdravili bolni dojenčki ter predšolski otroci. Pregled v dispanzerju je brezplačen. Za socialno zavarovane otroke je treba radi predpisovanja zdravil predložiti potrjeno zdravstveno knjižico otroka. Zdravnik Otroškega dispanzerja bo dr. Zorko Jože, ki je za delo v dispanzerju posebej usposobljen.
Otroška posvetovalnica za zdrave dojenčke in predšolske otroke bo poslovala ob sredah od 8. do 10. ure in ob petkih od 15. do 17. nre.
V	istih prostorih bo od 24. februnrja posloval tudi Dispanzer za žene, ki je do sedaj bil v stavbi Splošne ambulante.
Dispanzer za žene imn ambulanto za ginekološka obolenja žena, ki posluje v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 12. do 14.ure, in v peteh od 11. do 13. ure. Posvetovalnica za noseče žene, ki posluje ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 16. uro. Posvetovalnico za žene po porodn ob sredah od 14. do 16. ure, ob torkih od 14. do 16. ure, ob petkih od 13. do 15. ure pa Posvetovalnica za kontracepcijo, t. j. preprečevanje nosečnosti.
Dispanzerja bosta imela tudi svoj laboratorij. Materinsko šolo (za nego in prehrano dojenčka) ter Redovo šolo za naravni porod.
2ene, poslužujte se brezplačnega pregleda v dispanzerju za žene in otroke, zdravstvene nasvete in pomoč!
Lepe pozdrave Vam pošiljajo iz domačega kraja Lipovec mama, Irma z družino, Mirko z družino iz M. Sobote. Tereziji Tratnjak, 8 Rue Francija.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 2». febr. — Maria Ponedeljek, 24. febr. — Malija Tlorek, i). lubr. — Saša Sreda, 26. febr. — Andrej Četrtek, 27. febr. — Gabrijel Petek, 28. febr. — Koman pobota, 1. marca — Albin
KINO
MURSKA SOBOTA — od 21. do 23.
febr. ameriški barvni mm: »Rihard Levjesrčni; od 25. do 27. febr. angleški film: »Ugrabitelja«.
GOR. RADGONA — od 22. do 23. febr. amenšk. barvni film: »Avanture Don Juana«; od 26. do 27. febr. ameriški film: »Streljaj prvi«.
SLATINA RADENCI — od 22. do 23. febr. fraueoski film: »Alarm na jugu«. 27. febr. jugoslovanski film: »Dolina miru«.
LENDAVA — od 21. do 23. febr. ameriški film: »Tarzan brani džunglo«; od 25. do 26. febr. ameriški film: »Po sledi morilca«. BELTINCI — 22. in 23. febr. ameriški film: »Usoda ene ljubezni«. CEPINCI — 23. febr. madžarski film: »Se živijo«.
VERŽEJ — 22. in 23. febr. italijanski barvni film: »Teodora«; 27. februarja amer.ški film: »Možje«. TURNIŠČE - 22. in 23. febr. švedski film: »Zaradi moje ljubezni«. VELIKA POLANA - 23. febr. italijanski film: »Figaro«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 22. in 23. febr.: »Kradljivec ljubezni«. 26. in 27. febr.: »Steklena pajčevina«.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta iu starega očeta
JOŽETA KAROLI prevoznika iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, sorodnikom, sosedom, krajevnemu odboru SZDL in vsem, ki so ga spremljali ha njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kastelcu ter kolektivoma »Potrošnik« in »Vrbe«.
Družina Karoli
VREMENSKA NAPOVED od 21. febr. do 2. marca 1958
Že pred navedenim rokom pričakujemo sneg. V nadaljnjem poteku bo prevladovalo jasno in sprva mrzlo zimsko vreme, pozneje pa bo čez dan postopno topleje. V začetku marca ponovna ohladitev z bur-jo in prehodnimi lahnimi snežnimi padavinami.
 Sprejmemo za delo v Mariboru kvalificirane zidarje in tesarje, polkvalificirane in nekvalificirane delavce. Plače po tarifnem pravilniku. Samska stanovanja bodo na razpolago. Gradbišče Tehnogradnje, Maribor, Kersnikova ul.
HOTEL »CENTRAL« M. SOBOTA OBVEŠČA LJUD- SKE ODBORE, DRUŽBENE IN GOSPODARSKE OR- GANIZACIJE, DA JE LOKAL DNEVNO V ČASU OD 7 do 16. URE NA RAZPOLAGO ZA SESTANKE IN PRIREDITVE BREZ ODŠKODNINE.
KOLEKTIV
a RAZPIS DELOVNIH MEST
Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega n odbora Lendava razpisuje naslednja delovna mesta v upravi ObLO:
Šef krajevnega urada Gaberje — srednja strokovna izobrazba;
strojepiska — srednja ali nižja strokovna izobrazba;
referent zg evidenco splošno ljudskega premoženja —
srednja strokovna izobrazba;
knjigovodja pri upravi za dohodke — nižja strokovna izobrazba;
finančni inšpektor — visoka strokovna izobrazba;
pisarniški uslužbenec pri ref. za gozdarstvo — nižja stro-kovna izobrazba;
referent za skrbništvo — srednja strokovna izobrazba;
referent za varstvo družine — srednja strokovna izobrazba ;
šef posredovalnice za delo — srednja strokovna izobraz-
ba;
delovni inšpektor — srednja strokovna izobrazba;
tajnik na osemletni šoli Lendava II. — srednja strokov-gj	na izobrazba;
referent za predvojaško vzgojo — nižja strok, izobrazba.
Kandidati za navedena mesta morajo vložiti svoje prijave z natančnimi podatki v roku 15. dni po 
objavljenem razpisu. Prijave je potrebno nasloviti na 
Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Lendava.

Splošno gradbeno podjetje »KONSTRUKTOR« v Mariboru
išče za svoja gradbišča v Mariboru
ZIDARJE,
TESARJE,
ŽELEZOKRIVCE,
STROJNIKE
BULDOŽERISTE,
ŽERJAVISTE in
NEKVALIFICIRANO DELOVNO SILO
Nastop službe 1. marca 1958 . Stanovanje in hrana zagotovljena — Plača in terenski dodatki po tarifnem pravilniku
Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure

SMRTONOSNA POMLAD
Vlak je obstal in Jožine kovčke so naglo spravili v voz. Skočil sem za njo in jo na hodniku poljubil.
—	Kmalu bom v Pesti in takrat vas bom obiskal. Do takrat pa mislite na mene ...
Vlak je zapiskal in se premaknil. Stal je samo eno minuto. Skočil sem z vagona. Joža se je sklanjala skozi okno in me smehljaje gledala. Toda bila je bleda in čutil sem, da ta njen nasmeh zakriva veliko bolečino.
—	Sirota, — sem pomislil, ko sem gledal za odhajajočim vlakom. Mene to slovo ni prav nič bolelo. Celo neko hvaležnost sem čutil do Jože. Ta dva tedna srečne pozabe sta bila takšna, kot sta lačnemu in žejnemu hrana in oddih. Toda v duši mi ni ostalo ničesar.
Šel sem skozi sobe: v njih sem še vedno čutil šuštenie Jožinih kril. Včasih se je od nekod zazrla vame s svojimi ponižnimi in žalostnimi očmi. toda potem ie tudi to minilo.
V	spalnici je bilo čutiti rahel parfem, ki ga je pustila tukaj. Odprl sem okno.
Zvečer sem legel s težkim srcem. Razmišlial sem, kako dobro bi bilo, če bi zdaj lahko trpel za Jožo. Objeti pernico in misliti na njo. Kajti takšna trplienja so nailepša v živlie-nju. Toda v srcu sem čutil neskončno praznino in tudi Edit je bila daleč od mene. Sklenil sem. dp dolgo časa ne grem v Pešto in Jože ne bom nikoli več poiskal.
Iz biharskih hribov se je umaknila jesen. S kostanjevega drevja je od časa do časa odpadel kakšen list, toda tako potihoma, kakor bi ga po niti spustil na tla. Jutra so bila oblačna in po svinčenem nebu so letale vrane, kakor slabi spomini v zdolgočaseni duši.
Dokler je bilo sonce, sem od poznega mraka blodil zunaj po polju. Gozdovi, ki so odzvanjali od vranjega krakanja, valujoče senožeti, kjer človek nad svetlozeleno vodo skače z ene gomile mokre trave na drugo, kot bi stopical po tisočih in tisočih blazinicah — strnišča, po katerih v rahlem vetru neslišno in od daleč priskaklia zajec, mahine in tihe čistine v gozdu, kjer tako rumeno sveti jesenski zaton, kot hlevska svetilka na dvorišču, oblaki, ki se podijo po nebu (v svoji otroški dobi sem v takšnih trenutkih mislil, da se vrti zemlial. oddalljeno škripanie voz in pasie laianie. ki se zvečer sliši tako daleč, kot bi prihaialo z zvezd — narava me je spoznala in pritisnila na svoje prsi.
'V gozdu je bilo drevje, katerega sem se dobro spominjal. Z veje nekega drevesa je visela preperela vrv. ki sva in nekoč še midva prinesla sem. Se spominjaš. Matjaž? Čestokrat sva splezala na to drevo in z vzhičenim strahom ter sladko vrtoglavico -čepela tam zgoraj. Razburjala naju je misel: joj, kaj če padeva na tla?? Nekoč naju ie videl gozdar in to povedal mojemu očetu. Stari me je pošteno premlatil.
Lepega popoldneva sem se nečesa spomnil. Sel sem preko železnega mostu na prekopu in razmišljal o svoji otroški dobi — v takšnih trenutkih človeški duh dejansko blodi po minulih poteh — ko se je pred menoj nenadoma čudovito zasvetil spomin, kako sem v svoji otroški dobi — bilo mi je morda deset ali dvanajst let — stavil v škatlico od vžigalic košček čokolade, škatlico pa sem skril med ogrodje železnega mostu. Spominjam se, takrat sem mislil s svojo otroško pametjo, da sem čokolado skril zaradi tega, da jo bom nekoč, ko me bo morila žalost, poiskal in da me bo potolažila, če io bom pojedel. Moj bog, od tega je minilo že več kot petnajst let. Pozabil sem na škatlico s čokolado, od takrat se je. sploh nisem spomnil, toda zdaj se mi je nenadoma pojavila v spominu, kot daljna daljna, majhna zvezda.
Stopil sem pod most, pričel tipati med železnim ogrodjem in, pomisli, našel sem jo. V njej je bila tudi čokolada. Po petnajstih letih! Vzel sem jo v roke, obračal sem in tja in postal še bolj žalosten.
Kakšen zaklad je skrivala ta škatlica od vžigalic! Žalost mladeniča, njegovo majhno, neumno skrivnost in košček.veselja v njegovem življenju — košček čokolade. Ogledoval sem škatlico — glej, ta škatlica ni poznala Edite. Kakšna prostranstva sem prehodil in kakšne bolečine pretrpel od takrat. Prevzela me je nenavadna misel — misel, ki lahko prevzame le samotnega človeka — na košček papirja sem zapisal datum današnjega dne in dve, tri besede: »Edit, mislil sem na te.« Listek sem položil zraven čokolade in škalico skril nazaj na prejnšie mesto. Za trenutek sem se zamišljen zastrmel v zrak — kdo ve, če se bom čez petnaist let še enkrat vrnil sem in kaj bom takrat napisal na drugi košček papirja.
Odšel sem proti domu. toda še enkrat sem se ozrl in dolgo časa opazoval most. Pomislil sem: podnevi čez most brniio vlaki. Tudi življenje in čas hrumita čezenj. Nihče ne bo vedel, toda morda tudi po petdesetih letih, ko bomo že vsi trohneli v grobu, bo med ogrodjem železnega mostu trdovratno molčalo teh nekaj besed; »Edit, mislil sem na te.« Vozovi bodo prinašali nova živlienia, mladost, še nerojene ljudi, ki izstoopajo iz časa. beže, drvijo in bobne čez most — medtem ko bo med ogrodjem nemi glas govoril: »Edit, mislil sem nate .«
Jutra so postajala vedno bolj žalostna. Prihajali so deževni dnevi.
Podnevi sem ure in ure presedel za pisalno mizo svojega očeta. Časa sem imel dovolj, da sem lahko pregledal svoje življenje. Skoraj poldrugo leto je minilo, odkar sem zapustil te sobe tukaj in se preselil v Pešto. Od takrat se je marsikaj zgodilo z menoj. Z rokami na hrbtu sem se sprehajal po nemih, mračnih sobanah in poskušal, trezno misliti. Šestindvajset let mi je, neodvisen in premožen sem, zopet bom skušal živeti. Edit bom pozabil in poslej bom previdnejši. Moral bi za nekaj časa kam v inozemstvo. S kakšno prikupno in veselo ljubico, ki bi skupaj z menoj sanjarila ter občudovala nepoznane kraje in mesta. Tudi na Jožo sem mislil, a sem brž zavrgel to misel. Joža ie liubka, dobra in lepa. toda ko me pogleda, se v njenih očeh skriva žalost, v gibih njenih rok pa trpljenje. Ne, potreboval bi razposajeno, veselo, neumno majhno Evo, ki bi me prijela za roko in vlekla s seboj, skakala pred menoj in ki bi se z dvignjeno glavo znala glasno smejati.
Nekega dne sem pregledal knjige, v katerih so bili obračuni mojega posestva. Ugotovil sem. da sem v času svojega bivanja v Pesti potrošil komaj tri četrtine letnega dohodka, čeprav nisem stradal. Stalno sem obedoval in večerial v naj-dražiih restavracijah. Razen tega sem stalno uporabljal iz-voščka.
Vse to me je zelo pomirilo. Že dolgo nisem bil tako dobro razpoložen. Za trenutek sem pomislil, da bi zapregel in se odpeljal v mesto. Moji stari šolski tovariši prav gotovo sedijo v kavarni in igralo karte... Toda spomnil sem se, da nimam niti enega prijatelja med njimi, kaiti smatral sem jih za bedna in manjvredna bitja, s katerimi se ne bi imel kaj pogovarjati. Predstavljal sem si grdo blagajničarko z licem, uničenim od šminke in z zlatozobim nasmehom. Raje sem ostal doma.
Toda drugi dan me je dolgočasje tako mučilo, da sem po večerji zapregel in se odpeljal v mesto. Bilo je okrog desetih.
V	kavarni je sedelo le nekaj ljudi. Na zakrpanem biljardu so ležali violinski tokovi in mastni, črni klobuki. Cigani so sedeli v mračnem kotu kavarne in igrali durak. Pri eni izmed miz sta dva domača trgovca igrala domino. Zraven stene, s palico med nogami, ki jo je držal v krvavordečih robali, je sklonjene glave na stolu dremal neki svinjski trgovec. Zraven druge mize so sedeli ljudje obrtniškega izgleda s klobuki na glavah. Poleg mize je stalo veliko praznih pivskih steklenic. Kadili so cigare in se stegnjenih vratov o nečem vneto noeo-variali. Od časa do časa so si s konci prstov pnnravliali brke, porinili klobuke na vrat in se s topim, živalskim pogledom ozirali no kavarni. Hreščali so Natakarrr. pivvvoo!
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 23. februarja 1958
Dr. Lea Talanj>-Pfeifer, stanuje t Krekovi ulici.
Ordmra v splošni ambulanti od 8. do 12. ure,- v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
TEDENSKA NOČNA
DEŽURNA SLUŽBA
od 24. februarja do 2. marca 1958.
Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje na Stefan Kovača cesti.
PROSTOVOLJNI
KRVODAJALCI
od 8. do 15. februarja 1958.
Ernest Horvat iz M. Sobote, sedmič; Stefan Tivadar iz M. Sobote, šestič; Elizabeta Zrinski iz Mošča-nec, tretjič; Alojzija Perltič iz Bakovec, Ema Horvat iz Lemerja, Pavel Poredoš iz Brezovec, Franc Obal iz Renkovec, Josip Talaber iz Gorice in Antonija Fifonja iz Gor. Bistrice, vsi drugič; Ivan Lopert, Marija Vinkovič, Marija Zadravec, Neža Lopert in Martin Virag, vsi iz Bretonec; " Ludvik Perša, Franc Ka-vaš, Alojz Matko, Franc Žižek, Andrej Žižek, Steian Raščan, Angela Dimitrič, Alojz in Verona Balažič, Marija Kuzma, Ivan Maučec. Ana Žižek in Ana Srež, vsi iz Ižakovec.
C
u
m
m
POMURSKI VESTNIK, 20. febr. 1958
7
Infalacija admiralov v Veliki Britaniji
Angleški list Sunday Graphic piše, da ima Velika Britanija nesorazmerno veliko višjih oficirjev. Samo kraljevo bro-dovje ima sedaj 114 admiralov, medtem ko je v aktivni službi komaj 85 vojnih ladij. Če bi vsi admirali, ki letno zaslužijo od 4 do 6 tisoč funtov, spet stopili v službo, bi vse križarke, letalonosilke, rušilci in podmornice imele za komandanta admirala; razen tega bi ostalo še 50 admiralov, ki bi lahko poveljevali pomožnemu brodovju.
Ta list piše še o naslednji zanimivosti: za vzdrževanje 85 vojnih ladij je zaposlenih 173 tisoč civilistov. Število uniformiranih mornarjev pa znaša komaj 52 tisoč.
Princesina ljubezen
Tudi na Japonskem imajo afero Torvnsend. Sedemnajstletna hčerka japonskega cesarja se je zaljubila v ameriškega kaplarja. Toda carski dvor je idili hitro napravil konec. Prepovedali so mladi princesi odhod iz dvora za nedoločen čas.
Serijska ženitev hčerk kralja Ibn Sauda
Saudski kralj Ibn Saud je o enem dnevu omožil šest svojih hčerk. Vsaka nevesta je imela poročno obleko, vredno okoli 2 milijona frankov.
Najstarejši kruh
Najstarejši kruli na svetu je o berlinskem muzeju. Našli so ga o Egiptu, v grobu Montuliotepsa, ki je umrl okoli leta 2500 pred n. e. Kruh je potemtakem star 4500 leti Kruh je temne barve, ima več lukenj, zamesen pa je iz debelo zmletega ječmena. Iz nekih zapiskov o Tebah.je mogoče razbrati, kako so o tej davni dobi pekli kruh. Ker niso imeli majhnih mlinov, so kruh mleli samo z velikimi. Kruh so pekli med dvema kamnoma o žerjavici.
B;g iz internata
Sedem mladih deklet se je na sodišču v Londonu zagovarjalo, ker so hotele pobegniti iz internata. Z udarcem kladiva so onesvestile učiteljico in ji vzele šop ključev. Beg pa se jim ni posrečil, ker ni noben ključ odprl zadnjih orat, skozi katere so nameravale pobegniti. Ena izmed obtoženk je
Pohorska vzpenjača — važna prometna in športno-tnristična pridobitev, ki bo še bolj približala naše zeleno Pohorja številnim domačim in tujim turistom. Pohorska vzpenjača že brezhibno delaje.
priznala, da je vzgojiteljici osula o juho čistilni prašek. Na vprašanje sodnika, zakaj je to storila, je odgovorila: »Ah, to so same internatske šale.*
Šola za zakon
V Nem Yorku so pred nedavnim odprli šolo, kakršne najbrž še ni nikjer na svetu. Učni program vsebuje nenavadne predmete, kot so "umetnost zapeljevanja", "kako vzbudim pozornost moškega", "kako pripravim do možitve moža, ki mi je všeč" in podobno. Učenkam, ki tri leta po končani šoli ne bi dobile moža, bo uprava vrnila šolnino.

Ali je umetna oploditev greh?
VELIKA POLEMIKA V ANGLIJI, — ALI LAHKO ŽENE, KI SO OSTALE BREZ OTROK, Z UMETNO OPLODITVIJO DOBIJO OTROKE - KAKŠEN JE PRAVNI STATUS TEH OTROK
Z odločitvijo sodišča v Edinburghu je bila zaključena zanimiva razprava, ki je nastala v Veliki Britani ji ob primeru Margaret Mc Lennan. Mož je vložil tožbo za ločitev zakona, češ da ga je varala.
Toda problem ni bil tako enostaven. Margaret se je poročila z Georgom Me Lennanom leta 1952. Čez dve leti je odšla na neko drsalno tekmovanje v Ameriko. Spomladi leta 1955 pa je rodila otroka. George je zahteval ločitev. Na procesu je Mar-garetin odvetnik dokazal, da je njegova klientka iskala samo medicinsko pomoč, ker ni mogla dobiti otroka. Ta njen primer samo kaže, kako daleč je napredovala znanost.
Zdaj so se šele začele največje polemike. Cerkev je seveda bila najbolj aktivna. Ker so tudi med duhovniki bili zagovorniki Margarete Mc Lennan, je vrhovni vodja britanske cerkve sklical posvetovanje škofov in tam povedal, da je umetno oplojevanj greh, še hujši greh od nezvestobe, kajti tak otrok nima očeta in svojega pravega mesta v družbi.
Anglikanski cerkvi se je pridružila seveda tudi katoliška, na nasprotni strani pa so bile razne napredne lige. Sodnik, ki je razsodil, da Margaret Mc Lennan ni kriva, je dobil 40 tisoč čestitk od žena. ki so v zakonu ostale brez otrok. Ta proces je povzročil tudi to, da bodo parlamentu predložili osnutek zakona, s katerim bi zagotovili zaščito ne le nezakonskim otrokom, temveč tudi takim, ki so rojeni s pomočjo znanstvenih metod.
Diplomatski spor zaradi starinarja
Ali bo Izrael izročil francoskim oblastem starinarja Josepha Joanovicija, ki ga francoske oblasti iščejo zaradi milijonskih prevar?
Vse okrog te osebe je ta-jinstveno. Nihče prav ne ve, odkod je Joanovici prišel, kdaj se je rodil in kako je preživel detinstvo. Znano je samo to, da je prišel v Francijo leta 1925 in da ni znal niti pisati. Tega še zdaj ne zna dobro, čeprav je postal v dobrih dvajsetih letih eden največjih francoskih bogatašev.
Joanovici je začel prav pri tleh: pobiral je stare cunje, steklo in železo. Zn svoj prvi »posel« si je od nekega znanca sposodil 1000 frankov. Leta 1927 je že ustanovil svojo prvo kompanijo, ki je imela '0 tisoč frankov kapitala. Ta kampanija je bila izmišljena, ker so vsi delničarji bili iz Joanovicijeve družine. Leta 1929 je imela njegova »kom-panija« že 100 tisoč frankov kapitala, leta 1959 pa je že prijavil 15 milijonov frankov dohodkov! Takrat je bilo v Franciji malo posameznikov in tudi družb, ki bi sc lahko pohvalile s takimi dohodki, kajti to so bili predvojni franki.
Potem se je začela vojna. Joanovici se je najprej prijavil v francosko vojsko, po kapitulaciji pa je začel opravljati nove »posle«. Čeprav je Žid, so ga Nemci pustili pri miru. Povezal se je
z nekaterimi obveščevalnimi oficirji, dobil klasifikacijo »ekonomsko koristen Žid« in dobro zaslužil. Nemcem je prodajal polne vlake starega železa in bil tako spreten, da je včasih isti vlak prodal Nemcem večkrat.
Medtem pa je mislil tudi na drugo stran. Vlovil je neke zveze z odporniškim gibanjem. Toda to mu po osvoboditvi ni pomagalo. Zaprli so ga, čeprav mu je pred tem sam De Ganile stisnil roko. Toda kmalu se je izvlekel. Vse kaže, da nekaterim vlipv-nim ljudem ni bilo všeč, da bi Joanovici govoril o svojem življenju med okupacijo. Spet je začel »delati«, toda kmalu so ga drugič zaprli. Spet so ga osvobodili prijatelji. Takrat je začel na veliko trgovati z Amerikanci.
Potem je nekega dne zvedel. da mu grozi tretja aretacija in je izgini brez sledu. Selo po dolgem času so ga našli na Bavarskem — v nekem begunskem taborišču. Leta 1949 je francoski tisk dolgo pisal o tem procesu. Joanovici je bil obsojen na 5 let strogega zapora, na zaplembo vsega vojnega dobička (več kot milijardo frankov) in globo 104 milijonov frankov.
Toda stari lisjak je večino
svojega denarja spravil prej na varno in globe enostavno niso mogli izterjati. Pozneje so ga amnestirali, vendar se je moral prisilno naseliti v malem mestecu Mende, kjer je nadaljeval s svojimi posli. To, kar se je dogajalo v tem kraju v zadnjih šestih letih — kolikor je Joanovici bival v Mendeu — je naravnost fantastično. V njem so se začeli zbirati razni ljudje, ki se ukvarjajo s sumljivimi posli. Vsak dan se je pripeljalo več luksuznih avtomo-
bilov. V hotelu, kjer je stanoval starinar, se je razvila prava borza. Joanovici je iz Mcndca kupoval celo stare križarke, tanke, cele mostove, kilometre železniških prog in prodajal v Parizu, Londonu in drugod velike zaloge bakra in železa. V mestecu so morali zgraditi novo telefonsko centralo, ker stara ni zmogla vseh telefonskih rnzgovorov. Samo zn telefonske pogovore je Joanovici mesečno plačeval po milijon frankov. Pri vsem tem pa je
nepismeni
Ta nepismeni starinar — milijonar je nekega dne izginil brez sledu iz Mcndea, državi pa ostal dolžan še na stotine milijonov frankov. Seveda so ga oblasti začele takoj mrzlično iskati. Dolgo je trajalo, da so ga našli — v Ilaifi, v Izraelu. Tja je prišel z maroškim potnim listom na ime Levi. Izraelske oblasti so ga aretirale, potem pa izpustile, ker je plačal kavcijo. Iz države sicer ne sme oditi, drugače pa mu ne gre slabo. Celo tiskovno konferenco je imel in med drngim rekel, da lahko gre tudi v ZDA, kjer je ves njegov denar.
Francija zahteva, da Izrael vrne starinarja. Toda med Francijo in Izraelom ni take pogodbe. Ali bodo zaradi starinarja Jonnovicija napravili tako pogodbo? Našel si je branilca, ki se zdaj bori za to, da bi Francija celo morala povrniti škodo njegovemu ubogemu klientu, kajti on je bil obsojen po krivem.
V Franciji pa nekaterim tudi ne bi bilo prav, če bi Jonnovici prišel nazaj in povedal kaj več. To je izjnvil tudi . starinarjev branilec. Kljub temu pa za starinarja ne kaže preveč dobro. Izraelsko pravosodno m nistrstvo je poslalo v Pariz nujno pismo. Rado bi videlo Joanovicijeve akte.
TUDI TO SE ZGODI
OTOK SO PRODALI
Otoček Gallinara leži nasproti italijanskemu pristanišču Alassio. Na njem je stari dvorec, ki so ga Nemci med vojno uporabljali kot sklad išče ben-c:na, okrog njega pa je gozd. Drugega ni na tem otočku. V začetku tega stoletja so lastniki ponu-d li otok z gradičem vred nekemu bogatašu za 3000 lir. Ta je ponudbo odbil, češ da je to preveč. Zdaj so otok prodali nekemu industrialcu za 80 milijonov lir.
MOTORIZIRANO MAŠČEVANJE
V Chathamu v Angliji se je veliki avtobus sredi noči zaletel v hišo Aliče Brathford. Šofer se je tako hotel maščevati svoji zaročenki, ker ga je zapustila. Žrtev ni bilo, toda dekletovo spalnico so morali temeliito obnoviti. Motorizirani maščevalec pa je na sodniji dejal: »Žal mi je, da nisem vzel večjega zaleta.«
PORODI LE OB DOLOČENIH DNEVIH!
Na vratih matičnega urada v Warzb'irgu visi napis: »Opominjamo stranke, da sta sreda in petek določena za porode, ostali dnevi pa ne.«
Morda se spričo znane nemške natančnosti porodnice držijo teh »uradnih dni«!

46. Blia sta Pimikova. Oče in sin Tonek. Tudi ta dva sta se ustrašila neznancev v klancu. »Dober večer,« sta voščila »Bog daj,« so odgovorili Mrki, Silni in Sloki z novim pogumom. »Kam pa, kam,« je vprašal Mrki kar najbolj po domače in prijazno. Bila sva pri mrliču, pri starem Sekirniku. Čez noč ga je vzelo. Še včeraj je delal na njivi, potem mil je na vsem lepem postalo slabo. Potožil je, da ga boli glava in se zgrudil na zemljo. Drgnili so mu čelo, a ni pomagalo. Odnesli so ga domov, toda bilo je prepozno.« Mrkemu so se zamajala tla pod nogami. »Kdo, pravite, je umrl? Sekirnikov? To vendar ni mogoče!«
47. Malo so še postali, potlej sta Pirnikova odšla v noč. Mrkega je stiskalo v prsih, da bi zastokal od bolečine. »Moj oče je umrl! Leži na mrtvaškem odru, jaz pa ne smem do njega,« je pomislil in pričel stopati hitreje. »Kaj je s teboj? Kam se ti naenkrat tako mudi? Počakaj, ne moreva s teboj v korak.« je rekel Silni. »Prekleto bodi to pasje skrivanje! Moj oče je mrtev, jaz pa sploh ne vem, čemu naj še tlačim travo« »Sekirnikov? Tvoj oče?« je vzdihnil Sloki. »Ko smo že tukaj, pojdi k njemu po poslednje slovo.« »Ne govori neumnosti! Nk-mor ne bo hodil,« je rekel Silni. »Skupaj so nas poslali sem in skupaj se bomo vrnili čez mejo.«
48. Tako so prispeli do gozda in potlej do skritega bunkerja. Odrinili so vratca in se zrinili skozi odprtino. Mrki je v bunkerju prižgal brlivko in jo zastri z deščico. Nato so se preoblekli in zleknili po ležišču. Sloki je kmalu zaspal. Še v spanju mu je mrzlično podrhtevalo telo. Silni si je naravnal podse praprot. Mrki je obsedel v kotu. »Zakaj ne ležeš?« je vprašal Silni. »Samo do jutra imamo čas za oddih. Potlej bomo šli na delo in oapravili svojo nalogo.« »Nisem zaspan,« je rekel Mrki. »Ko se bo svitalo, bom odšel k mrtvemu očetu po poslednje slovo « Ne spravljaj nas v nevarnost,« je zagodrnjal Silni. Mrki ni odgovoril.
POMURSKI VESTNIK, 20. febr. 1958
8