Prosta carinska cona
v Ljubljani pred ustanovitvijo
Jugoslovansko in slovensko gospodarstvo se vse bolj usmerja v izvoz, in to ria razne načine. Zato je širše gospodarsko območje Ljubljane s svojim geo-grafskim položajem, prometnimi povezavami in in-dustrijskim ter trgovskim zaledjem vitalno zaintere-sirano za ustanovitev carinske cone. Slednja naj bi za industrijo, trgovino in ostale dejavnosti pomenila dodatno obliko ustvarjanja pogojev za večjo konku-renčnosti izvoznega blaga, povečanje tranzita blaga, dolgoročnega in širšega industrijskega sodelovanja v okviru tehnološke specializacije s tujimi partnerji, pridobivanje tuje akumulacije za skupne naložbe, prenosa tehnologij ter tudi za večji neto devizni uči-nek v mednarodni menjavi.
Blagovno transportni center Ljubljana je že leta 1984 začel z aktivnostmi za proučitev možnosti za ustanovitev proste carinske cone v Ljubljani. Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo v Ljubljani (ITEO) je izdelal »Preliminamo analizo možnosti ustanovitve proste carinske cone v okviai BTC Ljub-Ijana«. Omenjeno študijo je obravnaval tudi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana ter imenoval inicia-tivni odbor za ustanovitev proste carinske cone. Odbor naj bi usmerjal aktivnosti, pridobivanje poten-cialnih interesentov, usklajeval širše interese ter vodil aktivnosti za pridobitev soglasjaza ustanovitev proste carinske cone. Seveda pa je glavno breme priprav na BTC Ljubljana, ki je največji blagovni transportni center v Jugoslaviji in je življenjsko zain-teresiran, da se na njegovem območju ustanovi pro-sta carinska cona.
BTC Ljubljana je lociran v industrijsko transportni coni na obrobju Ljubljane, v neposredni bližini že-lezniškega vozlišča, kontejnerskega terminala in mestnih obvoznic ter oddaljen od mestnega sre-dišča le 5 km. Območje centra zavzema 45 ha zem-Ijišča, na katerem je zgrajenih 240.000 kv. m zapr-tih skladišč za carinsko in domače blago, 60.000 kv. m pa je namenjeno zunanjemu skladiščenju raz-novrstnega blaga. Center ima razvito mrežo osnovne prometne infrastrukture — 6 km cestnih površin in 10 km industrijskih tirov, ki potekajozunaj in znotraj skladiščnih objektov. Že sedaj je obseg poslovanja precejšen (letna dostava 18.000 vago-nov, dnevno 2000 tovomih cestnih vozil, letna koli-čina opravljenih manipulacij blaga ca 1,200.000 ton.) 'Vzpostavljena je tudi povezava z zračnim in pomorskim transportom.
BTC Ljubljana upravlja in sam vzdržuje številne objekte na svojem območju. Na območju centra je sedaj prek 80 organizacij združenega dela, ki imajo v različnih oblikah najeta skladišča in opravljajo lastno dejavnost. Skladišča so prilagojena potrebam uporabnikov. Center ima organizirano lastno gasil-sko službo ter servisne delavnice za najnujnejša po-pravila objektov in mehanizacije v centru.
Za nemoteno delo so potrebne tudi terciame de-javnosti, ki so organizirane na območju centra kot npr. carina, inšpekcijske službe (sanitarna, veteri-narska, fitopatološka), špediterji (okrog 10 špediter-jev in agentov), bančna izpostava, bencinska črpal-ka, lastna amublanta, parkirni prostori za tovorna in osebna vozila. Zagotovljena je vamost s posebno varnostno službo.
BTC Ljubljana je v Družbenem planu mesta Ljub-Ijana opredeljen kot nosilec razvoja skladiščno pre-tovorne dejavnosti za Ijubljansko gospodarstvo. TakoBTCusklajujepotrebeOZDgledeskladiščenja in pretovora blaga, skrbi za racionalno naložbeno politiko v skladiščne objekte in za doseganje višje produktivnosti dela v specializiranem blagovno transportnem centru.
BTC Ljubljana načrtuje v dolgoročnem planu ra-zvoja do leta 2000 poleg ostalega — načrtno izgrad-njo in tehnološko posodabljanje skladiščnih zmoglji-vosti za potrebe proizvajalnih in trgovskih organiza-
cij na podlagi združevanja dela in sredstev;
—  sodelovanje pri izgradnji blagovno transport-nih centrov v SR Sloveniji;
—  vključevanje v mednarodno delitev dela z ustanovitvijo prostih carinskih con,
—  hitrejše pospeševanje posameznih oblik inte-gralnega transporta, kot so nadaljnje razvijanje or-ganizacije zbirnega prometa, kontejnerizacije in pa-letlzacije.
Prednosti proste carinske cone
V carinski coni se lahko predvidoma opravlja:
—  nakladanje, razkladanje, pretovor in skladiš-čenje blaga, ki se uvaža, izvaža ali je v tranzitu;
—  priprava blaga za tržišče kot je sortiranje, mer-jenje, označevanje, egaliziranje, sestavljanje, raz-stavljanje, priprava vzorcev ipd.;
—  proizvodnja blaga za izvoz;
—  storltve oplemenitenja blaga tujega lastništva — obdelava, dodelava, predelava;
—  zunanjetrgovinsko posredovanje in zastopa-nje;
—  oskrbovanje prevoznih sredstev v mednarod-nem prometu.
V BTC Ljubljana menijo, da bo razvoj prostih ca-rinskih con v prometnih središčih, kjer so za to po-dani pogoji, prinašal narodnemu gospodarstvu vi-soko pozitivne neto devizne učinke. Širšemu Ijub-Ijanskemu gospodarstvu pa bi prosta carinska cona ponudila številne koristi:
—  razvoj izvozno usmerjene industrije in stori-tvenih dejavnosti;
—  povečanje izvoza in deviznih prejemkov,
—  povečanje tujega in domačega investiranja,
—  nove zaposlitvene možnosti,
—  racionalizacijo transporta, skladiščenja, dvig Iransportne tehnologije,
—  koncentriran in racionalen razvoj infrastmktu-re,
—  manjši transportni stroški v ceni izdelka itd. Seveda pa velja za poslovanje v prosti carinski
coni ustrezna zakonodaja vseh dejavnikov.
Razvoj carinske cone v Ljubljani bo potekal v treh fazah, za kar je že pripravljena ustrezna dokumen-tacija.
Pri nas še niso realizirani pomembnejši kvalita-tivni premiki v strukturi izvoza in uvoza. Potrebno je pospešiti razvoj v smeri prestrukturiranja medna-rodne menjave in omogočiti uspešnejše realiziranje razvitejših in dolgoročnih oblik mednarodnega po-slovnega sodelovanja. Pomemben dejavnik takega razvoja bi bila lahko tudi carinska cona. Vključevanje v mednarodno delitev dela praktično sili organizacije združenega dela, da se bodo usmerjale na tehnolo-ško zahtevnejše izdelke, in se ne naslanjale le na morebitna naravna bogastva in na ceneno delovno silo. To usmeritev potrjujejo tudi programi potencial-nih uporabnikov cone.
V okviru carinske cone obstoja možnost celovite izgradnje celo štirivrstnega transportnega sistema; torej cestnega, železniškega prometa in v kombina-ciji z Brnikom, Koprom in Reko tudi letalskega ih pomorskega.
Pri razvojnem programu je BTC Ljubljana že upošteval zahteve ekologov, da bo poskrbel za var-stvo narave in okolja pri razvoju centra.
Za prosto carinsko cono se zanima vedno več or-ganizacij združenega dela, pa tudi tuje firme že pred-lagajo konkretne programe razvoja skupaj z doma-čimi organizacijami združenega dela.
Podobno kot vsaka novost, tudi ta počasi prodira v organizacije združenega dela. Tako utegne biti tudi tokrat, da bodo tisti, ki bodo prvi prisluhnili sodobne-mu poslovanju, tudi več iztržili. To pa je osnovni cilj gospodarjenja.
Tone Simončič