KOLIKO SLOVENIJO STANEJO NARAVNE NESREČE?
AVTOR
dr. Blaž Komac
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija
blaz.komac@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-4205-5790
DOI: 10.3986/GV93102
UDK: 504.4:332.834.5(497.4)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
Članek analizira vložke javnih sredstev v preventivo, raziskave ter pomoč in zavarovanja na področju narav-
nih nesreč v Sloveniji. Predstavlja javna sredstva za preventivo, odziv in obnovo. Vlaganja v sistem zaščite
in reševanja ter sredstva za zmanjšanje posledic nesreč za obdobje med 1999 (2002) in 2019 smo anali-
zirali po podatkih proračunov. Za obdobje 1997–2011 smo ocenili vlaganja v znanost. Analizirali smo
strukturo javnih sredstev za pomoč po nesrečah ter neenotnost meril med občinami. Javna sredstva smo
primerjali z vlaganji zasebnikov v zavarovanja ter škodnimi izgubami in BDP-jem. Temeljna ugotovitev
so obratna sorazmerja med prostorskimi enotami, kar velja za vse velikostne ravni: manjši kot je deléž-
nik, relativno več finančno prispeva za preventivo pred naravnimi nesrečami.
KLJUČNE BESEDE
geografija, naravne nesreče, preventiva, zavarovalništvo, zmanjšanje nesreč, Sendajski okvir, Slovenija,
Evropska unija
ABSTRACT
What is the cost of natural disasters in Slovenia?
In this article we analyze the contribution of public funds for prevention, scientific research, financial aid
for disaster events, and insurance in the field of natural disasters in Slovenia. It presents the public funds
for prevention, response and recovery. We have analyzed the investments in the protection and rescue sys-
tem and the budget for disaster mitigation for the period between 1999 (2002) and 2019. For the period
1997–2011, we estimated investments in science. We also analyzed the structure of public funds for dis-
aster relief and the inconsistency of criteria and approaches in Slovenian municipalities. We compared
public funds with private investments in insurance, with claimed losses and with GDP. The basic finding
is that there is an inverse relationship between the investments of the mentioned spatial units: the small-
er the actor, the greater its relative financial role in disaster management.
KEY WORDS
geography, natural hazards, prevention, insurance, disaster reduction, Sendai Framework, Slovenia, European
Union
Uredništvo je prispevek prejelo 10. septembra 2021.
63
Geografski vestnik 93-1, 2021, 63–85 Razprave
RAZPRAVE
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 63
1 Uvod: javna sredstva za zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih nesreč
Tako rekoč vse države zaradi naraščajočih posledic naravnih nesreč namenjajo znatna javna sred-
stva preventivi, prilagajanju, zmanjšanju ogroženosti in odpravi posledic ter obnovi po nesreči. Zaradi
vsebinske kompleksnosti in časovne neopredeljivosti ter sektorske neusklajenosti, kakršno na primer
v Veliki Britaniji presegajo s partnerstvom za naravne nesreče (angleško The Natural Hazards Partnership;
Hemingway in Gunawan 2018), se vlaganja med državami močno razlikujejo (Productivity…2014). Temo
je težko predstaviti celovito, saj se sredstva za ta namen prelivajo z različnih ravni (Evropska unija, drža-
va) in področij (na primer varstvo okolja, kmetijstvo, vodarstvo, infrastruktura in obramba, izobraževanje
in znanost ter prilagajanje na podnebne spremembe). Predvsem k odpravi posledic prispevajo tudi med-
narodne ustanove. Tudi poraba sredstev je pestra ter obsega vlaganja za delovanje sistemov in odpravo
posledic ter povračilo škod, lokalnih skupnosti (občine) za pomoč podjetjem, ustanovam in posamez-
nikom, zlasti tam, kjer so zavarovanja omejena. V prispevku analiziramo stanje v Sloveniji na tem področju,
medtem ko smo stanje glede števila in finančnih posledic nesreč ocenili v drugem prispevku (Komac
2021).
Vlaganja pokrivajo celoten krog obvladovanja ogroženosti, saj obsegajo financiranje večje pripravljenosti
na nesreče (na primer vaje sil za zaščito, reševanje in pomoč, komunikacijski sistemi, izobraževanje in
ozaveščanje javnosti, tehnične zmogljivosti), naložbe v mehko (uveljavljanje gradbenih predpisov) in trdo
(gradnja objektov) infrastrukturo, izdelavo in izvajanje strategij ter ukrepov med in po nesreči (na pri-
mer intervencije, programi za obvladovanje škode), prenovo in obnovo ter oživitev gospodarskih verig
(na primer stanovanja, promet in obnova industrije, socialno okrevanje). Pomembni so tudi financi-
ranje ustanov, vključenost prebivalstva ter znanstveno in tehnično znanje. Pomen pridobivajo finančni
instrumenti, kot so posebni skladi oziroma interventna sredstva (Miller in Keipi 2005). Tak sklad ima
večina evropskih držav v obliki proračunskih rezerv; Evropska unija (EU) za pomoč ob nesrečah dode-
ljuje sredstva solidarnostnega sklada EU. V Južni Ameriki, na primer, od 16 držav le Ekvador in Čile
nimata takšnega finančnega mehanizma. Nova Zelandija je nedavno okrepila sklad za namenske pro-
jekte s področja varstva pred nesrečami na lokalni in regionalni ravni (CDEM … 2021). Kljub širokemu
naboru možnosti za finančno pomoč oziroma finančno obvladovanje posledic naravnih nesreč, pa so
države z malo viri oziroma manj razvite države (Zorn 2018) odvisne od sredstev mednarodne pomo-
či, h kateri prek EU prispeva tudi Slovenija (Szlafsztein 2020). Dejanske izgube zaradi nesreč so vsaj
50 % višje, ko so vključene tudi manjše nesreče, pogosto tudi niso upoštevane posredne posledice. Zato
so razumljive težnje po naložbah v (boljšo) ponovno izgradnjo ob okrevanju, obnovi in rekonstrukci-
ji po nesrečah, povečanju sredstev za preventivo in zmanjšanje ogroženosti ter po prenosu tveganj na
širšo skupnost (Baur in ostali 2015; Disaster … 2015).
V  prispevku predstavljamo javna vlaganja za preventivo in odpravo posledic naravnih nesreč
v Sloveniji, s poudarkom na sredstvih ministrstev, občin, zavarovanj posameznikov za pripravljenost
in obnovo ter sredstev za znanstvene raziskave in pomoč evropskega solidarnostnega sklada. Vložena
sredstva v Sloveniji prvič doslej obravnavamo po velikostnih oziroma prostorskih ravneh, ki jih med
seboj tudi primerjamo.
1.1 Javna sredstva za preventivo, odziv in obnovo po nesreči
Vlaganja v sistem zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji (slika 1) smo preučili na temelju poda-
tkov o namenskih proračunskih sredstvih ministrstev za obdobje 2002–2019 ter občin za obdobje od
leta 1999 dalje (vrednosti za obdobje pred uvedbo evra so preračunane po enotnem tečaju). Podatke
smo pridobili iz proračuna Republike Slovenije (Proračun … 2021) in zbirnih proračunov slovenskih
občin (Proračuni … 2021).
V tem času je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) prek Sektorja za zmanjšanje posledic narav-
nih nesreč, in sicer predvsem za obnovo po večjih naravnih nesrečah, kot so potresi in zemeljski plazovi
64
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 64
65
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
ter poplave, namenilo 169,5 milijona evrov ali povprečno 9,4 milijona letno. Po podatkih za leto 2009,
kakršni kasneje v proračunskih dokumentih niso več dostopni, je večino (49 %) sredstev namenilo obno-
vi po neurjih (septembra 2007 in poleti 2008), popotresni obnovi (28 %) in sanaciji plazov (22 %). Leta
2021 je Vlada za odpravo posledic plazenja namenila 23 milijonov evrov, za program nujnih ukrepov
na 32 območjih zemeljskih plazov srednjega in malega obsega 7,8 milijona evrov, za večje plazove pa
15,2 milijona evrov. Delovanje komisije za zmanjšanje posledic naravnih nesreč pri MOP je stalo pov-
prečno okrog 70.000 evrov letno, kar je 2,3 % razpoložljivih sredstev; to je odlično tudi v primerjavi
s  humanitarnimi organizacijami, kot sta Rdeči križ, ki za svoje delovanje porabi četrtino sredstev
(Letno … 2020, 63) in Karitas s 6,6 % (Poročilo … 2021). Ocene škode v programih odprave posledic
naravnih nesreč pogosto ne odsevajo dejanske škode, saj na terenu preverijo le 2/3 zapisnikov o oceni
škode. Priprava programa odprave škode traja povprečno 256 dni, pogosto pa letnih programov sploh
ni (Pomoč…2010). Ministrstvo za obrambo (MORS) področje zaščite in reševanja podpira prek Uprave
Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ki ji je bilo v obdobju od leta 2002 dalje name-
njenih 519,6 milijona evrov (preglednica 2). Ministrstvi skupaj sta varstvu pred nesrečami namenili
689,1 milijona evrov oziroma povprečno 38,3 milijona evrov letno, kar pomeni 0,12 % državnega BDP.
Sredstva ne obsegajo povračil za škodo ter posrednih naložb, kot so sredstva za urejanje prostora, zem-
ljišč, prometnic in vodne infrastrukture, ki lahko ugodno vplivajo na zmanjšanje učinkov naravnih nesreč
(Komac in Zorn 2020).
Na občinski ravni so v obdobju 2006–2019 (podatki za obdobje 1999–2005 niso dostopni) za
programe pomoči ob nesrečah namenili 120,5 milijona evrov (8,6 milijona evrov letno), za delova-
nje Civilne zaščite pa 58,1 milijona evrov (4,1 milijona evrov letno). Skupaj je to 178,6 milijona evrov
Slika 1: Višina sredstev ministrstev (MOP in MORS) in občinskih proračunskih sredstev za odpravo
posledic nesreč ter zaščito in reševanje med letoma 1999 in 2019.
0
5.000.000
10.000.000
15.000.000
20.000.000
25.000.000
30.000.000
35.000.000
40.000.000
45.000.000
50.000.000
1
9
9
9
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
2
0
1
1
2
0
1
2
2
0
1
3
2
0
1
4
2
0
1
5
2
0
1
6
2
0
1
7
2
0
1
8
2
0
1
9
občineMORS skupajMOP – posebna proračunska rezerva in programi pomoči
v primerunesreč, odprava posledic naravnih nesreč
e
v
r
i
€(
)
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 65
66
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
ali 12,8 milijona evrov letno, kar je povprečno 0,03 % državnega bruto domačega proizvoda (BDP) ozi-
roma kar 0,60 % skupnih občinskih BDP (med 0,32 % in 0,83 %). Občine za preventivo relativno, glede
na svoja razpoložljiva sredstva oziroma občinske BDP, skupaj namenijo petkrat več sredstev kot drža-
va (0,12 % državnega BDP : 0,60 % občinskih BDP). Poraba sredstev na lokalni ravni je izrazito
kampanjska: poveča se v letu po naravni nesreči, viden je tudi vpliv volilnih let.
Javna, to je državna in občinska sredstva skupaj, obsegajo 0,13 % državnega BDP. Ocenjena nepo-
sredna škoda povprečno za dvakrat presega javna vlaganja in sredstva za odpravo posledic (slika 2).
Posebno poglavje so javna sredstva za obrambo pred točo, ki pa jih ne obravnavamo podrobno zara-
di razpršenosti podatkov med posameznike, zavarovalnice, občine in ministrstva. Projekt letalske obrambe,
ki je »največji medregijski projekt v Sloveniji, ki traja že 30 let« (Korošec 2020), kljub nasprotnemu mne-
nju meteorologov (Roškar 2009) po poskusih med letoma 1999 in 2011 (Maselj 2019) in naših analizah
neuspešnih »sovjetskih metod«, z uporabo radarjev in talno proženih raket v Srbiji (Gavrilov in ostali
2013), v višini približno 150.000 evrov na temelju dvoletnih sklepov vlade, skupaj s 60 % finančnim
sodelovanjem od 50 do 70 občin, financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Milošič
2019; Prijatelj Videmšek 2019; Podpisana … 2020).
Tudi vlaganja zasebnikov so precejšnja, saj protitočne mreže stanejo od 23.000 do 28.000 evrov/ha,
država pa sofinancira 50–70 % teh stroškov. V obdobju 2007–2011 je to pomenilo 480.000 evrov/leto.
Ob postavljenih mrežah, ki pokrivajo polovico od 4100 ha intenzivnih sadovnjakov (Grabar 2020), je
do 80 % nižja tudi zavarovalna premija, ki jo v višini največ 65 % prav tako sofinancirajo država in obči-
ne (leta 2020 je država za 50 % financiranja namenila 4,8 milijona evrov, leto kasneje pa 5,5 milijona
evrov; 36. Redna … 2020; Uveljavljanje … 2021). Poleg visoke odbitne franšize težavnost tovrstnega zava-
rovalniškega posla dokazuje dejstvo, da je bilo v eni večjih zavarovalnic med letoma 2008 in 2019 razmerje
Slika 2: Škoda zaradi naravnih nesreč ter državna in občinska sredstva med 1990 in 2019.
0
100.000.000
200.000.000
300.000.000
400.000.000
500.000.000
600.000.000
700.000.000
ev
ri
€(
)
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
d
el
ež
(%
)
državna sredstva (% BDP)
delež občinskih proračunov za
Civilno zaščito in pomoč (%)
poplave,
november
suša
suša
suša
suša
suša
p
o
p
la
va
, s
ep
te
m
b
er
p
o
p
la
va
, d
ec
em
b
er
to
č
a,
 p
o
p
la
va
, d
ec
em
b
er
poplava,
november
poplave, september,
oktober, december
poplava,
april,
december;
suša
p
o
p
la
va
, j
u
n
ij
, a
vg
u
st
p
o
p
la
va
p
o
p
la
va
, s
ep
te
m
b
er
p
o
p
la
va
p
o
tr
es
, p
o
p
la
va
p
o
tr
es
, t
o
č
a
su
š
a
to
č
a
škoda zaradi naravnih
nesreč (različni viri)
19
90
19
91
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 66
med zbranimi premijami in škodami 1 : 1,3 (Tavčar 2020), v sadjarstvu pa v zadnjem desetletju 1 : 2,8
(Kapitanovič 2021). Obrambo kmetijskih posevkov pred točo z mrežami posredno sofinancira tudi EU
kot »prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjšanju njihovih učinkov« (Kozorog Blatnik 2011).
V obdobju 2007–2013 je bilo za nakup in postavitev mrež proti toči namenjenih 6,5 milijona evrov
(Oberstar 2015), 10 milijona evrov leta 2020, leta 2021 pa še dvakrat toliko (STA 2021).
1.2 Vlaganja v znanost
Do zdaj v Sloveniji še niso bili zbrani podatki o vlaganjih v znanosti s področja naravnih nesreč,
zlasti ne o namenskih znanstvenih projektih. Tudi ta pregled ni popoln (slika 3), zato le odpira raz-
pravo o tej vedno bolj aktualni problematiki. S pomočjo podatkovne baze Sicris (Sicris 2021) smo približno
ocenili višino sredstev, ki jih za to področje namenja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije (ARRS) Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Za obdobje 1997–2021 smo
z iskalnikom s ključnimi besedami, kot so »plaz, poplava, suša, toča in žled« našli podatke o 15 razi-
skovalnih projektih, pri čemer je bil ob zadnjem razpisu financiran eden (1,9 % od 16 milijona evrov
skupnih projektnih sredstev). Vključeni so podatki o triletnih temeljnih raziskovalnih projektih, ki smo
jih ovrednotili na 300.000 evrov, podoktorskih (100.000 evrov) in ciljnih raziskovalnih projektih (75.000
evrov; vrednosti teh so lahko zelo raznolike zaradi neznanega sofinanciranja s strani drugih ministr-
stev). Nemogoče je oceniti prispevek raziskovalnih programov k preučevanju naravnih nesreč.
ARRS je v tem času za projektne raziskave s področja naravnih nesreč skupaj investiral približno
4 milijone evrov oziroma približno 180.000 evrov letno (270.000 evrov na leto, ko je bil financiran vsaj
en projekt). Dve tretjini sredstev (66 %) sta bili namenjeni temeljnim raziskovalnim projektom, 11 %
ciljnim raziskovalnim projektom, 8% podoktorskim in 7% aplikativnim raziskovalnim projektom. Največ
sredstev je bilo namenjenih preučevanju poplav (1,2 milijona evrov oziroma 30 % sredstev), zemeljskim
67
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
Slika 3: Ocena sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost s področja naravnih nesreč, v 100.000 evrih
(Sicris 2021).
1
9
9
7
1
9
9
8
1
9
9
9
2
0
0
0
2
0
0
1
2
0
0
2
2
0
0
3
2
0
0
4
2
0
0
5
2
0
0
6
2
0
0
7
2
0
0
8
2
0
0
9
2
0
1
0
2
0
1
1
2
0
1
2
2
0
1
3
2
0
1
4
2
0
1
5
2
0
1
6
2
0
1
7
2
0
1
8
2
0
1
9
2
0
2
0
e
v
ri
€
, 
1
0
0
.0
0
0
(
)
0
1
2
3
4
5
6
7
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 67
68
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
plazovom (18 %), suši (15 %) in gozdnim požarom (12 %) ter snežnim plazovom (9 %), preostala dese-
tina pa žledu (2%) in splošnim vidikom naravnih nesreč, kot je prožnost (15 %) (Komac in ostali 2013;
Komac in Lapuh 2014).
Tudi višina sredstev za znanost je, kot velja za proračunska sredstva, odvisna od dogodkov. Vlaganja
so narasla po velikih nesrečah na začetku 21. stoletja (potres leta 1998, drobirski tok leta 2000, zemelj-
ski plazovi leta 2000, poplave v letih 2010 in 2012) in v zadnjih letih ostajajo na višji ravni kot v preteklosti.
Med letoma 1997 in 2020 je ARRS financiral projekte s področja naravnih nesreč v višini 4 milijone
evrov. To je enako 0,3 % javnih sredstev, ki so jih za preventivo in odpravo škode zaradi naravnih nesreč
namenila ministrstva (MOP, URSZR, MIZŠ/ARRS) oziroma 0,18% zasebnih sredstev, tj. zavarovanj. V obdob-
ju 2007–2019 so sredstva za raziskave s področja naravnih nesreč obsegala 2,45 milijona evrov, kar je
povprečno letno 0,0008 % državnega BDP oziroma 0,15 % vseh vlaganj v znanost (0,43 % BDP leta 2019).
Znani so tudi podatki za projekte, ki jih financira URSZR (Pregled … 2021). Od leta 1992 so finan-
cirali 106 projektov oziroma raziskovalnih nalog (slika 4). V prvih letih so financirali po šest nalog letno
(v letih 1994 in 2007 celo po 11), v zadnjem času pa je število upadlo na dve do tri. URSZR je v obdob-
ju med letoma 1992 in 2015 za raziskave s področja naravnih in drugih nesreč skupaj prispeval 5,38
milijona evrov oziroma približno 220.000 evrov letno (280.000 evrov na leto, v letu, ko je bil financi-
ran kateri projekt). Približno tretjina projektov (30 %) oziroma 35 % sredstev (1,9 milijona evrov) je
bila namenjena naravnim nesrečam, od tega je bilo največ sredstev za raziskave poplav (38 % sredstev),
zemeljskih plazov (28 %) in potresov (24 %), v manjši meri pa so bile financirane raziskave gozdnih
požarov (7 %) in snežnih plazov (2 %). Poleg tega URSZR financira tudi tehnološki razvoj (2,5 milijo-
na evrov ali 250.000 evrov letno v času med 2006 in 2012) ter gasilsko dejavnost (v obdobju med letoma
1999 in 2012 skupaj 725.000 evrov ali 20.000 evrov letno) (Poročilo o razvojno … 2016).
Slika 4: Letno število raziskovalnih nalog s področja naravnih nesreč in drugih tem ter njihovo financiranje
s strani URSZR med letoma 1992 in 2019 (Pregled … 2021).
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
0
200.000
400.000
600.000
800.000
1.000.000
1 2. 00.000
1 4. 00.000
1 60. 0.000
e
v
r
i
€(
)
0
2
4
6
8
10
12
š
te
vi
lo
raziskovalne naloge na
temo naravnih nesreč
raziskovalne naloge
na druge teme sredstva (€)
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 68
Višina sredstev, vloženih v raziskave na področju naravnih nesreč, je močno narasla po prelomu
tisočletja, ko so nastale zgoraj navedene velike nesreče. Financiranje raziskav s strani URSZR presega
sredstva ARRS za projekte s področja naravnih nesreč. Skupna sredstva ARRS in URSZR za raziska-
ve s področja naravnih nesreč so v obdobju 2007–2019 obsegala 7,5 milijona evrov ali približno 500.000
evrov letno.
Žal nimamo podatkov o raziskavah, ki se posredno nanašajo na naravne nesreče oziroma jih
obravnavajo kot del neke druge teme. Tudi nimamo podatkov o vložkih v izobraževanje, ki pote-
ka na več ravneh in v  različnih programih, bodisi samostojno bodisi kot del drugih vsebin.
Izobraževanje o naravnih nesrečah na primer poteka na osnovnih šolah (izbirni predmet) in Univerzi
(na primer magistrski študij na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Oddelku
za geografijo Filozofske fakultete in Katedri Unesco na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze
v Ljubljani). V nasprotju od nekaterih evropskih držav nimamo šolanja upravljavcev naravnih nesreč
(Komac 2020).
1.3 Javna sredstva za pomoč po nesreči
V Sloveniji je pomoč zelo učinkovita vsaj do trenutka zagotovitve osnovnih življenjskih razmer. Dobro
je organizirano ocenjevanje škode, ki od leta 2004 poteka prek aplikacije AJDA (Jakšič 2010), ki je edin-
stvena tudi globalno (Banovec Juroš 2020). Šepata pa obnova in razdeljevanje pomoči, ki sta odvisna
od trenutne presoje in razpoložljivosti sredstev v različnih resorjih, do katerih občine pristopajo kam-
panjsko in posamezno. Vlada je odločanje o dodelitvi sredstev prepustila občinam in humanitarnim
organizacijam, kar bi bilo dopustno le na temelju zakonov o javnih financah in lokalni samoupravi.
Zaradi nejasnih in neenotnih meril za razdeljevanje sredstev med občine in humanitarni organizaciji
prihaja do velikih razlik v višini dodeljenih državnih sredstev: njihov delež glede na škodo sega od 0
do 27 %. Med občinami so tudi zelo velike razlike glede pristopov k dodelitvi sredstev, kar podaljšuje
čas do prejema pomoči (Pomoč … 2010).
V Sloveniji imajo prizadeti ob naravnih nesrečah možnost pridobitve: 1) povratnih in 2) nepovratnih
sredstev državnega proračuna, 3) sredstev občinskih proračunov in 4) sredstev zavarovalnic. Povratna
sredstva državnega proračuna obsegajo možnost pridobitve stanovanjskega posojila, kreditiranja
okoljskih naložb in dodelitve hipotekarnih posojil. Najbolj raznolike so možnosti pridobitve nepovratnih
državnih sredstev, ki obsegajo:
• sredstva na temelju programov odprave škode, ki so celoviti, a zelo dolgotrajni (leta 2021 je še pote-
kala obnova po potresu v Posočju 2004),
• sredstva državnega proračuna prek občin, Rdečega križa in Slovenske Karitas,
• sredstva za obnovo in posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
• delni odpis, odpis ali odlog in obročno odplačevanje davkov ter
• dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
Lastniki nepremičnin lahko za obnovo stanovanja pri državnem Stanovanjskem skladu pridobijo
stanovanjsko posojilo z rokom vračila do 15 let (27. člen Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
2005). Določba se ne izvaja, ker bi morali biti prej sprejeti programi in namenjena proračunska sred-
stva ter na razpolago osebje za izvajanje takega programa, oškodovanci v različnih naravnih nesrečah
tudi niso enako obravnavani. Za tiste, ki niso upravičeni do posojila, obstaja možnost pridobitve hipo-
tekarnih sredstev z vpisom hipotekarne pravice občine na stanovanjski stavbi za 20 let, kar MOP izvaja
le ob večjih obnovah ali nadomestni gradnji, ne pa ob naravnih nesrečah. Oškodovanci imajo tudi mož-
nost delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka za čas do dveh let po posebnem postopku
za primer naravnih nesreč. Po nesrečah je tudi možnost kreditiranja okoljskih naložb prebivalcev, za
kar Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad) izvede javni razpis za brezobrestne kredite z odplačilno
dobo 10 let, največja višina sredstev pa je trikratnik škode. Izredno denarno socialno pomoč dodelju-
jejo centri za socialno delo, ki pa o tem ne poročajo MOP-u, ki naj bi v programih odprave škode poprej
69
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 69
zagotovil sredstva. Sredstva za obnovo kmetijskih gospodarstev temeljijo na poročilih občinskih
komisij o škodi na kmetijskih pridelkih in kmetijskih zemljiščih, njihovo povračilo pa ni mogoče, če
so oškodovanci že pridobili državno sofinanciranje zavarovalne premije.
Ker niso znana sredstva proračunskih rezerv, ki so jih porabili za tovrstne oblike pomoči, lahko pred-
stavimo le okvirno strukturo na enem primeru (Pomoč … 2010). Po neurjih v letih 2007 in 2008 so
namenili 35 milijonov evrov sredstev, večinoma (85 %) iz proračunske rezerve, preostanek pa iz pro-
računa. Sredstva so porabili za odpravo škode v občinah (54 %), preostanek so prejela ministrstva (29 %)
oziroma ARSO (6 %) in humanitarni organizaciji (11 %).
1.4 Zasebna sredstva – zavarovanje zaradi naravnih nesreč
Zavarovanje zaradi naravnih nesreč v Sloveniji ni enotno urejeno – povečini znotraj obveznega požar-
nega zavarovanja, znesek vplačil sčasoma narašča. Nabor kritij med zavarovalnicami se zelo razlikuje,
saj nekatere vključujejo vse vrste naravnih nesreč v osnovno kritje, druge pa ga ponujajo za doplačilo
ali kritja za določeno naravno nesrečo sploh ne omogočajo (Zavarujte … 2020). Osnovno zavarovanje
v Sloveniji pokriva viharje, nevihte in točo (preglednica 1). Povečuje se povpraševanje zavarovanj zara-
di poplav (Naravne nesreče … 2010; Komac in Zorn 2020).
Glede na to, da je na ravni EU zavarovana manj kot tretjina (27 %) škod zaradi naravnih nesreč,
v Sloveniji pa komaj 12 %, lahko sklepamo, da so še mogoče izboljšave (Economic 2020). Po podatkih
Slovenskega zavarovalnega združenja ta podatek velja le delno. V Sloveniji je nezavarovane kar 90 %
podjetniške infrastrukture in 40 % gospodinjstev (Zorn in Komac 2014). Ključna težava zavarovalnic
je zagotavljati dovolj visoko kritje pred posledicami naravnih nesreč (Jelerčič 2007; Pavliha 2010).
Te ugotovitve potrjuje tudi primerjava nepopolnih podatkov o škodah (Komac, Zorn in Kušar 2012;
Komac 2021) z zavarovalnimi premijami za požar in elementarne nesreče ter z zavarovalninami in
odškodninami (Statistični … 2020): v obdobju 2007–2019 so povprečne letne zavarovalne premije dose-
gle 55% škode zaradi naravnih nesreč, izplačane pa so bile zavarovalnine in odškodnine v višini 29% škod
(slika 5).
Zavarovanje proti potresu je v Sloveniji mogoče od leta 1998, in to po enotni premiji za celotno
ozemlje ob soudeležbi 2 % ali 5 %, kar zahteva pozavarovalnica, saj pričakovane škode po pregledni-
cah maksimalnega kritja presegajo lastne deleže v izravnavanju nevarnosti. Zavarovalnice tveganje pred
naravnimi nesrečami v okviru lastnega kritja lahko še posebej pozavarujejo z nakupom t.i. kritja »Cat-
cover«, višino kritja pa določi zavarovalnica na podlagi števila dogodkov na določenem območju, višine
zavarovalnih vsot zavarovanih stvari, višine že oblikovanega sklada za naravne in druge nesreče ter ocene
najvišje mogoče škode (probably maximum loss – PML). V daljšem časovnem obdobju za izravnavo
nihanja škod uporabljajo zavarovalne rezervacije. Proti škodi zaradi zemeljskega plazu, usada, podo-
ra, viharja, toče, snega, snežnega plazu in poplave se je mogoče zavarovati le v okviru osnovnega požarnega
zavarovanja. V Sloveniji se ni mogoče zavarovati pred sušo, žledom in pozebo, z izjemo spomladan-
ske pozebe (Pavliha 2001).
Čeprav Pavliha (2001, 18) ugotavlja, da »zavarovalniška kultura na tem področju še vedno ni dovolj
visoko razvita« in se ljudje zanašajo na pomoč, zavarovalni trg oziroma posamezniki v določeni meri
70
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
Preglednica 1: Zavarovanja zaradi naravnih nevarnosti v Sloveniji (Naravne nesreče … 2010).
vihar nevihta ostale naravne nevarnosti
delež zavarovanja premoženja 100 50 50
fizične osebe (%)
komercialni/industrijski riziki (%) >90/>90 5/10 5/10
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 70
že podpirajo sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kljub temu pa večina prebivalcev
ni pripravljena prevzeti svojega dela soodgovornosti za posledice, ko pride do naravne nesreče (Zorn
in Komac 2015). Odgovornost prelagajo na državo, vendar povračila javnih sredstev ne morejo povr-
niti vse škode. Opozarjamo, da niso dostopni podatki o razmerju med požari in naravnimi nesrečami,
a velike razlike med leti kažejo na znaten vpliv naravnih nesreč. Poseben primer je zavarovanje kme-
tijskih pridelkov pred točo, kjer je stopnja zavarovanja nizka zaradi visokih zavarovalnih premij. To je
posledica visokih pričakovanih škod, poleg tega pa na trg vpliva tudi vsaj delno financirana letalska
protitočna obramba.
Z različnimi spodbudami bi vsaj del odgovornosti v povezavi z naravnimi nesrečami lahko prenesli
na posameznike. Tu gre najprej za ozaveščanje, izobraževanje, kar priporočajo Maccaferri, Cariboni
in Campolongo (2012), kot tudi za (finančno) spodbujanje samozaščitnih ukrepov in zavarovanj. Po
drugi strani pa bi bilo treba zlasti za redkejše nesreče nujno povečati vlogo države pri zavarovanjih (in
ne le pri povračilih škode), kakršni so trendi v Evropi. Pavliha (2010, 85) kot primer navaja Španijo
z enotnimi premijami. Mogoča bi bila tudi rešitev z državnimi subvencijami, kar že poteka v kmetij-
stvu, ali posebnimi zavarovalnimi skladi za kritje posledic naravnih nesreč. V poplavno ogroženih državah,
kakršni sta Nizozemska in Danska, imajo zavarovalnice manjšo vlogo pri zagotavljanju kritja za popla-
vne nevarnosti, tako na Danskem obstaja državni sklad za pokrivanje škode zaradi poplav morja, zasebne
zavarovalnice pa nudijo kritje poplav zaradi močnih padavin. V prizadevanjih za povečanje premo-
ženjskega kritja je Romunija leta 2010 sprejela zakon, ki fizične in pravne osebe zavezuje k zavarovanju
pred naravnimi nesrečami ali plačilu globe (Insurance … 2012).
71
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
Slika 5: Škoda zaradi naravnih nesreč (Komac 2021) v primerjavi s sredstvi za zavarovanje »požar in
elementarne nesreče« ter izplačanimi zavarovalninami in odškodninami (Statistični … 2020) med
letoma 2007 in 2019.
0
2 .000.0000100.000.000
40.000.000200.000.000
6 .000.0000300.000.000
80.000.000400.000.000
1 .000.00000500.000.000
12 .000.0000600.000.000
14 .000.0000700.000.000
e
v
r
i
€(
)
e
v
r
i
€(
)
0
20
07
20
08
20
09
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
škoda zaradi
naravnih nesreč (€)
zavarovanje požara
in elementarnih nesreč (€)
zavarovalnina
in odškodnina (€)
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 71
Čeprav naj bi bile v Sloveniji zavarovalnice pripravljene na sodelovanje in si želijo hitrih ukrepov
v tej smeri, se v zadnjih desetletjih ni veliko spremenilo. Pri prenosu odgovornosti se postavlja tudi vpra-
šanje vmesnih členov med posamezniki in državo. V prvi vrsti so to občine, kot odgovorne za urejanje
prostora, za področje preventive pa bi bila nujna tudi vzpostavitev vmesne ravni med državno in lokal-
no, torej pokrajinske. Dobro izhodišče za to so obstoječe izpostave URSZR (Zorn in Komac 2014).
Zanimivo je, da so na področju varstva pred nesrečami vlaganja posameznikov znatna, vsaj v pri-
merjavi z navedenimi javnimi sredstvi (preglednica 2). V obdobju 2007–2019 so navedena javna sredstva
72
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
Preglednica 2: Državna (MOP, MORS) in občinska proračunska sredstva za zaščito in reševanje ter
odpravo posledic naravnih nesreč za obdobje 1999–2019 (občine) oziroma od 2002 (ministrstvi)
v primerjavi z občinskimi oziroma državnim BDP ter sredstva posameznikov za zavarovanja požarne
nevarnosti in nevarnosti zaradi elementarnih nesreč za obdobje 2007–2019 (Statistični … 2020). Ker
gre za posredne učinke in zaradi pomanjkanja podatkov, na primer niso upoštevana sredstva drugih
ministrstev, kot je kmetijsko, ki v višini okrog 150.000 evrov letno financira obrambo pred točo, in
zavarovalnine, ki so velikostnega razreda dobrih 10 milijonov evrov letno.
leto MOP (posebna MORS občinska sredstva skupaj državna občinska
proračunska (URSZR ter sredstva (€) posameznikov sredstva sredstva
rezerva in pro- Inšpektorat; kot zavaroval- (% državnega za Civilno
grami pomoči (€) nina za požar BDP) zaščito in pomoč
v primeru nesreč, in naravne (% občinskih
odprava posledic nesreče (€) proračunov)
naravnih nesreč;
(€)
1999 – – 2.671.800 – – –
2000 – – 3.311.204 – – –
2001 – – 3.451.387 – – –
2002 18.828 3.524.697 3.272.145 – 0,02 –
2003 1.309.969 5.270.618 3.111.841 – 0,03 –
2004 1.281.537 6.343.515 3.209.159 – 0,03 –
2005 1.539.198 6.626.823 3.542.266 – 0,03 –
2006 983.011 7.396.728 7.812.517 – 0,03 0,47
2007 5.822.975 31.703.635 14.438.266 78.895.078 0,11 0,83
2008 4.511.815 39.982.769 12.429.263 82.902.880 0,12 0,60
2009 27.516.496 38.837.721 14.312.202 89.115.203 0,18 0,64
2010 17.375.973 35.390.047 12.930.998 94.700.663 0,15 0,55
2011 19.892.440 37.218.882 16.467.247 98.815.657 0,15 0,76
2012 19.892.449 37.218.882 6.779.688 111.094.345 0,16 0,32
2013 8.319.704 33.735.983 10.528.727 111.932.518 0,12 0,50
2014 4.992.280 35.239.159 11.493.503 114.004.682 0,11 0,49
2015 10.216.418 39.023.862 17.217.746 115.825.867 0,13 0,75
2016 12.836.337 40.146.149 10.655.173 118.038.141 0,13 0,55
2017 9.286.732 36.689.335 13.164.609 117.714.299 0,11 0,65
2018 19.401.952 40.520.113 13.157.498 119.872.306 0,13 0,57
2019 4.327.730 44.723.107 17.212.925 125.838.548 0,49 0,74
pov. 9.418.102 28.866.224 9.579.532 106.057.707 0,12 0,60letno
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 72
dosegla 825 milijonov evrov, sredstva posameznikov, ki so bila namenjena zavarovanju zaradi poža-
rov in naravnih (v zavarovalniški terminologiji: elementarnih) nesreč, pa so približno 1,5-krat višja in
so obsegala nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov. Vlaganja na področju naravnih nesreč v tem obdobju
so obsegala 2,2 milijarde evrov, ali letno povprečno 0,43 % državnega BDP. Naraščajoča zasebna zava-
rovanja obsegajo povprečno 106 milijonov evrov letno (53 evrov na prebivalca), povprečna javna vlaganja
pa 63 milijonov evrov ali 32 evrov na prebivalca. Skupna vlaganja v tem obdobju so tako obsegala 170
milijonov evrov letno (Statistični … 2020).
Predstavili smo že podatke Evropskega solidarnostnega sklada (Komac 2021), nismo pa še anali-
zirali vložkov evropskih projektov za raziskave na to temo v Sloveniji. Podatki so težko dostopni predvsem
zaradi velike razpršenosti financerjev (na primer čezmejno, transnacionalno in medregionalno sode-
lovanje, Obzorje 2020, kohezijska politika, program LIFE) in prejemnikov sredstev (občine, znanstvene
ustanove, zasebni sektor). Če vzamemo za primer Mehanizem EU na področju civilne zaščite (pre-
glednica 3), ugotovimo, da je med letoma 2015 in 2020 financiral 7 projektov v skupni višini 3,6 milijona
evrov (450.000 evrov na projekt), od česar je bila polovica namenjena raziskovalnim ustanovam. Tako
samo vlaganje tega evropskega sklada v raziskave obsega približno četrtino ARRS in URSZR sredstev
skupaj.
EU je sicer v obdobju 2014–2020 v luči dejstva, da vsak vloženi evro v preventivo pomeni 4 evre
ali več prihrankov pri odzivu ali obnovi po nesreči, v preventivo vložil 8 milijard evrov, kar je 8 % škode
zaradi naravnih nesreč v Evropi ter visokih 5 % proračuna EU. Vlaganja v preventivo obsegajo 60 %
sredstev, ki jih je EU v programu Obzorje 2020 namenil raziskavam (Funding … 2021).
73
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
Preglednica 3: Sredstva za preventivo in pripravljenost, ki jih je v Sloveniji sofinanciral Mehanizem EU
na področju civilne zaščite (Prevention and preparedness … 2020).
leto projekt ustanova iz Slovenije sredstev za
Slovenijo (€)
2014 Wind Risk Prevention project Univerza v Ljubljani, vodilni 300.000
(WIND RISK) partner, Občina Ajdovščina
Multinational module on damage URSZR, Ministrstvo za obrambo 497.943
assessment and countermeasures
(MATILDA)
Resilient European Communities Geološki zavod Slovenije 377.866
Against Local Landslides (RECALL)
2015 Forest Roads for Civil Protection Gozdarski inštitut Slovenije 400.231
(FORCIP+) 
2016 Alpine Disaster Relieve for Italy URSZR, Ministrstvo za obrambo 461.356
and Slovenia (ALPDIRIS) 
Psychological First Aid and Psychsocial Rdeči križ Slovenije 364.303
Support in Complex Emergencies (PFA-CE) 
2019 Vulnerability assessment of embankments URSZR, Ministrstvo za obrambo 498.260
and bridged exposed to flooding hazards
(oVERFLOw)
2020 Cross BOrder RISk assessment for Univerza v Ljubljani 748.000
increased prevention and preparedness
in Europe (BORIS)
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 73
74
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
Manjša od slovenskih vlaganj pa je za slovenski raziskovalni prostor vloga najpomembnejšega finan-
čnega mehanizma Obzorje 2020 (Cordis … 2021). Na primeru podatkov o  sprejetih projektih
ugotavljamo, da so slovenske raziskovalne ustanove s sodelovanjem v dveh projektih, in sicer na temo
prožnosti petrokemične industrije (Extreme … 2021) in varnosti reaktorjev (New Approach … 2021),
pridobile 0,47 % od 206 milijonov evrov sredstev za raziskave na področju naravnih nesreč. Sicer je v 67
projektih, ki so trajali povprečno 2,9 leti, skupaj sodelovalo 638 partnerjev, vsak pa je povprečno pre-
jel 324.000 evrov evropskih sredstev oziroma 113.000 evrov letno. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je
financiranje tovrstnih projektov v zadnjem času močno upadlo (z vrhom števila projektov v letih 2016
Slika 6: Skupna sredstva projektov Horizon 2020 na temo naravnih nesreč (v evrih) in sredstva na
povprečni projekt (desna ordinata) z začetkom v obdobju 2015–2021.
0
1.000.00010.000.000
2.000.00020.000.000
3.000.00030.000.000
4.000.00040.000.000
5.000.00050.000.000
6.000.00060.000.000
e
v
r
i
€(
)
e
v
r
i
€(
)
0
2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
vsota EU financiranja v tem
letu začetih projektov (€)
povprečno EU financiranje projekta
v tem letu začetih projektov (€)
Slika 7: Oblak besed iz naslovov projektov na temo naravnih nesreč v EU programu Horizon 2020
(levo) in razvojno-raziskovalnih nalog URSZR (desno).
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 74
in 2019), kar velja tako za celotna sredstva (projektov, ki so se začeli v določenem letu), kakor tudi rela-
tivno, glede povprečne višine sredstev na financirani projekt – slednja vrednost je v tem obdobju upadla
za dvakrat (slika 6)!
EU je v tem programu sofinanciral 93 % vrednosti raziskav. Analiza naslovov projektov pokaže, da
projekti naslavljajo podnebne spremembe (šestkrat), kulturno dediščino in naravne nesreče, modeli-
ranje, monitoring in daljinsko zaznavanje, obnovo in prožnost ter kritično infrastrukturo in degradirana
območja. Med pojavi omenjajo poplave, potrese in ognjenike ter vremensko pogojene nesreče in pla-
zenje (slika 7).
2 Razprava
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bile naravne nesreče razumljene ne le kot naravni pojavi,
temveč v povezavi s socialnimi in ekonomskimi značilnostmi regij. Šele v sedemdesetih letih so bile
ekonomske in socialne razmere priznane tudi kot dejavnik ranljivosti pred naravnimi nesrečami. Tako
se je tudi pozornost preusmerila z naravnih dogodkov kot takih na druge z nesrečami povezane vse-
bine, kot so nevarnost, ogroženost, tveganje in ranljivost (Alcántara-Ayala 2002). Delni vpogled v sedanje
razmere v Sloveniji omogoča analiza državnega in občinskih proračunov oziroma vložkov v sistem zašči-
te in reševanja ter v zmanjšanje posledic nesreč za obdobje med 1999 (2002) in 2019. Rezultati analize
v tem prispevku pa niso pomembni le za Slovenijo, saj se je pokazala zakonitost, in sicer, da se relati-
vna finančna obremenjenost zaradi naravnih nesreč povečuje z manjšanjem prostorske ravni:
1) Posamezniki so (z zavarovanji) relativno bolj obremenjeni od občin.
2) Z vidika vlaganj v preventivo na področju naravnih nesreč in povračil škode so v Sloveniji občine
relativno (glede na lastna razpoložljiva proračunska sredstva) približno petkrat bolj finančno obre-
menjene kot država, ki sicer absolutno za ta namen namenja trikrat več sredstev. Obenem so občine
neprimerno bolj obremenjene z ocenjevanjem škod, ki je neenotno in povzroča neenakopravno obrav-
navo oškodovancev.
3) Podobno smo ugotovili tudi za razmerja med državami. Manjše države so zaradi naravnih nesreč
relativno (delež izgub glede na BDP; Zorn in Komac 2011) bolj obremenjene od večjih, pri čemer
so večje države najpogosteje (ne pa vedno!) tudi bogatejše.
Tema tako ni samo lokalnega, ampak globalnega pomena. Ugotavljamo, da bi morali z vidika finan-
čnega in upravljavskega odziva sistemov na naravne nesreče več pozornosti posvetiti »manjšim«. »Manjši«
družbeni sistemi (zavarovalnice proti (po)zavarovalnicam, »manjše« države proti večjim državam, obči-
ne proti državam, posamezniki proti občinam) imajo manjšo prožnost (prevod angleškega izraza resilience,
ki v primerjavi z izrazom odpornost označuje aktivno delovanje) in tudi nižje začetno izhodišče za spo-
padanje s krizami. To je posledica slabše infrastrukturne opremljenosti, nižje ravni storitev in izobraženosti,
pogosto pa tudi manjšega števila razpoložljivih denarnih in tehničnih sredstev ter ljudi. Posledično težje
konkurirajo večjim sistemom v odzivu in tudi pri pridobivanju sredstev (prim. Pipan in Zorn 2020).
Slednje ne velja za razvite, na primer evropske majhne države.
Na lokalni ravni upoštevanje »manjših« pomeni nujno upoštevanje šibkejših oseb v socialnem in
finančnem smislu, kot so ženske, mladi, nezaposleni, ostareli, migranti in invalidi. V Sloveniji je ta vidik
dobro urejen predvsem zaradi urejene ter dokaj izdatne pomoči države ob naravnih nesrečah in dobre
socialne mreže, zlasti na podeželju. Posredovanje države je v določenih primerih nujno, kar kaže pri-
mer drobirskega toka v Logu pod Mangartom (Zorn in Komac 2002), ki je leta 2000 povzročil izgube
v višini 20-letnega »BDP naselja« (Komac in ostali 2013). Velik je tudi učinek prostovoljskih in dobro-
delnih organizacij (gasilska društva, društva upokojencev, Rdeči križ in Karitas), pomanjkljivost pa
razpršenost poselitve (Pomoč … 2010).
Tudi na regionalni ravni manjše občine komaj zmorejo zadostiti številnim zakonodajnim zahte-
vam. Ne zmorejo zaposlovati uradnikov za vsa potrebna področja niti financirati vseh dejavnosti, zaradi
75
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 75
76
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
Slika 8: Sredstva glede na državo vodilnega partnerja projektov Horizont 2020 na temo naravnih
nesreč z začetkom projektnega obdobja med letoma 2015 in 2021. p
česar trpi tudi področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z urejanjem prostora in
voda. Pri razdeljevanju pomoči, za kar so po nalogu države odgovorne občine, prihaja do neenakosti.
Manjše in manj razvite države jo slabše odnesejo na globalni ravni, saj s 75 % prebivalstva utrpi-
jo 99 % žrtev zaradi naravnih nesreč. Glede žrtev in škode močno izstopajo zlasti otoške države (Zorn
in Komac 2011; Chen in Chang 2020), kot so Vanuatu, Samoa in Salomonovi otoki. Majhne otoške drža-
ve v Karibih in Pacifiku vsako leto izgubijo povprečno več kot 3 % BDP, nekatere skoraj desetino, na
primer Grenada 8,9 %, Vanuatu 6,6 % in Tonga 4,3 % (Financial 2014). Honduras naj bi po orkanu 1998
razvojno zaostal najmanj za dvajset let (Heger, Julca in Paddison 2008; Funaro 2010; Lee, Zhang in Nguyen
2018; preglednica 4).
Enako smo ugotovili za program Obzorje 2020, ki je povečini financiral projekte, kjer so bili vodil-
ni partnerji iz večjih in bogatejših držav. Največ vodilnih partnerjev (četrtina) je bilo iz Italije, po dobra
desetina projektov je imela vodilne partnerje iz Nizozemske in Francije ter tudi Grčije, ki sicer ni niti
največja niti najbogatejša (te države so prejele 55 % financiranja), sledijo projekti z vodji s Cipra in iz
Španije, nato pa podpora projektom z vodji iz Švice in Norveške, ki niti nista članici EU (slika 8). Projekti
z vodji iz omenjenih držav so skupaj prejeli več kot 80 % sredstev.
Tezo smo preizkusili tudi na primeru EU oziroma Evropskega solidarnostnega sklada, kjer večino
sredstev pridobijo štiri (naj)večje evropske države oziroma sklad tudi relativno najbolj podpira velike
(Komac 2021).
EU z različnimi finančnimi mehanizmi, tudi v navezavi na globalne načrte, kot je mednarodni
načrt za zmanjšanje ogroženosti oziroma »Sendajski okvir za zmanjšanje tveganj nesreč za obdobje
2015–2030«, preventivna sredstva bolj usmerja na področje prilagajanja podnebnim spremembam,
Preglednica 4: Škoda zaradi naravnih nesreč v razmerju do BDP majhnih, povečini otoških držav
(Heger, Julca in Paddison 2008; Funaro 2010; Komac in Zorn 2014).
država naravna nesreča, leto delež škode v razmerju do BDP (%)
Sveta Lucija orkan, 1988 365
Grenada hurikan, 2004 203
Mongolija požar, 1996 192
Vanuatu tropski ciklon, 1985 139
Samoa tropski ciklon, 1990 138
Haiti potres, 2010 112
Nikaragva potres, 1979 102
Dominika hurikan, 1979 101
Dominika orkan, 1979 99
Mongolija zimsko neurje, 2000 97
Sveti Krištof in Nevis orkan, 1995 85
Honduras hurikan, 1998 81
Sveta Lucija hurikan, 1980 66
Samoa tropski ciklon, 1990 62
Antigva in Barbuda hurikan, 1995 61
Honduras hurikan, 1974 59
Gvajana poplave, 2005 61
Nikaragva orkan, 1998 51
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 76
77
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
Av
to
r v
se
bi
ne
: B
la
ž K
om
ac
Av
to
ric
a 
ze
m
lje
vi
da
: M
an
ca
 V
ol
k 
Ba
hu
n
V
ir 
po
dl
ag
e:
 N
at
ur
al
 E
ar
th
 D
at
a
©
 Z
RC
 S
A
ZU
, G
eo
gr
af
sk
i i
nš
tit
ut
 A
nt
on
a 
M
el
ik
a
0
25
0
50
0 km
EU
 
na
nc
ir
an
je
 (v
 €
)
m
an
j k
ot
 1
1–
1.
00
0.
00
0
1.
00
0.
00
1–
10
.0
00
.0
00
10
.0
00
.0
01
–2
0.
00
0.
00
0
20
.0
00
.0
01
–3
0.
00
0.
00
0
ve
č 
ko
t 3
0.
00
0.
00
1
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 77
78
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
Pr
eg
led
ni
ca
 5
: O
ce
na
 v
iši
ne
 in
 ra
zm
er
ja
 d
rž
av
ni
h 
in
 lo
ka
ln
ih
 le
tn
ih
 sr
ed
ste
v 
za
 n
ar
av
ne
 n
es
re
če
 v
 S
lo
ve
ni
ji 
v 
m
ili
jo
ni
h 
ev
ro
v 
gl
ed
e n
a 
in
ve
sti
to
rja
in
 n
am
en
 v
la
ga
nj
a 
(iz
 v
 čl
an
ku
 n
av
ed
en
ih
 p
od
at
ko
v 
in
: N
ač
rt
 u
pr
av
lja
nj
a…
20
10
; N
ar
av
ne
 n
es
re
če
…
20
17
; C
elo
vi
ta
…
20
19
; S
kl
ep
…
20
19
;
O
br
az
lo
ži
te
v…
20
21
; Z
av
ar
ov
al
na
…
20
21
).
dr
ža
vn
a r
av
en
 (v
iši
na
 in
 d
ele
ž s
re
ds
te
v)
te
m
elj
ni
 n
am
en
 te
r r
az
m
er
je
 
lo
ka
ln
a r
av
en
 (v
iši
na
 in
 d
ele
ž s
re
ds
te
v)
m
ed
 d
rž
av
no
 in
 lo
ka
ln
o 
ra
vn
jo
M
O
RS
 –
 p
re
ve
nt
iv
a, 
za
šč
ita
 in
 re
še
va
nj
e: 
28
,9
po
vp
re
čn
o 
let
no
 za
va
ro
va
nj
e z
a p
ož
ar
 
M
O
P 
– 
ur
eja
nj
e v
od
ot
ok
ov
 p
ro
tip
op
lav
na
 va
rn
os
t,
in
 el
em
en
ta
rn
e n
es
re
če
 20
07
–2
02
0 
od
ku
p 
ze
m
lji
šč
 in
 gr
ad
nj
a p
ro
tip
op
lav
ne
 in
fra
str
uk
tu
re
, 
(1
08
,1 
pr
em
ij 
m
in
us
 56
,6 
za
va
ro
va
ln
in
de
lo
va
nj
e u
sta
no
v: 
10
,4
in
 o
dš
ko
dn
in
): 
51
,4
 
M
KG
P 
– 
let
als
ka
 o
br
am
ba
 p
re
d 
to
čo
: 0
,0
6;
so
fin
an
cir
an
je
53
,4
1
PR
IP
RA
VL
JE
N
O
ST
71
,3
9
z a
va
ro
va
ln
ih
 p
re
m
ij 
20
08
 –
 20
17
: 5
,3
; p
om
oč
 k
m
et
ijs
ki
m
(7
,1
%
)
ra
zm
er
je 
dr
ža
vn
a :
(9
,3
%
)
go
sp
od
ar
stv
om
 za
ra
di
 n
ar
av
ni
h 
ne
sr
eč
 v 
km
et
ijs
tv
u
ok
aln
a r
av
en
:1
 : 1
ob
čin
e –
 ci
vi
ln
a z
aš
čit
a: 
4,
2
20
03
–2
01
7: 
6,
9
M
KG
P 
– 
pr
ot
ito
čn
e m
re
že
 (2
00
8–
20
16
): 
0,
7
EU
 sk
lad
 C
Z,
 20
14
–2
02
0 –
 fi
na
nc
ira
nj
e r
az
isk
av
: 0
,5
2
ob
čin
e –
 le
ta
lsk
a o
br
am
ba
 
M
ŠZ
Š i
n 
U
RS
ZR
, 2
00
7–
20
19
 –
 fi
na
nc
ira
nj
e r
az
isk
av
: 0
,6
3
pr
ed
 to
čo
: 0
,0
9
M
O
P 
– 
zm
an
jša
nj
e p
os
led
ic 
na
ra
vn
ih
 n
es
re
č: 
9,
4
Slo
ve
ns
ka
 K
ar
ita
s i
n 
Rd
eč
i k
riž
 Sl
ov
en
ije
M
KG
P 
– 
pr
ot
ito
čn
a o
br
am
ba
 0
,2
5;
 p
ov
ra
čil
o 
šk
od
e
(o
dh
od
ki
 le
ta
 20
20
): 
8,
8
in
 9
,5
za
ra
di
 su
še
 20
03
–2
01
3: 
12
,5
10
7,
35
PO
M
O
Č
>2
6,
9
dr
ža
vn
i p
ro
ra
ču
n:
 8
5,
2
(o
d 
te
ga
 2
,6
, k
o 
je 
oc
en
a
(1
4,4
%
)
ra
zm
er
je 
dr
ža
vn
a :
 
(3
,6
%
)
ob
čin
e, 
po
se
bn
i p
ro
gr
am
i p
om
oč
i v
 p
rim
er
ih
ne
p o
sr
ed
ne
 šk
od
e n
a s
tv
ar
eh
 ve
čja
 o
d 
0,3
 p
ro
m
ila
lo
ka
ln
a r
av
en
: <
4 :
 1
ne
sr
eč
: 8
,6
na
čr
to
va
ni
h 
pr
ih
od
ko
v d
rž
av
ne
ga
 p
ro
ra
ču
na
)
dr
ug
i a
kt
er
ji (
dr
uš
tva
, o
rg
an
iza
cij
e, 
po
sa
m
ez
ni
ki:
 ?
M
O
P 
– 
sr
ed
stv
a z
a o
bn
ov
o:
 9
,2
10
1,
6
O
BN
O
VA
40
6,
4
ob
čin
e, 
or
ga
ni
za
cij
e, 
po
sa
m
ez
ni
k:
 4
06
,4
*
dr
ža
vn
i p
ro
ra
ču
n,
 p
ro
gr
am
i o
bn
ov
e 2
01
1–
20
24
: 9
2,
4
(1
3,6
%
)
ra
zm
er
je 
dr
ža
vn
a :
 
(5
4,4
%
)
lo
ka
ln
a r
av
en
:1
 : 4
dr
ža
vn
a r
av
en
26
2,
4
SK
U
PA
J: 
74
7,
1
(1
00
%
) 
48
4,
7
lo
ka
ln
a r
av
en
(3
4,2
%
)
ra
zm
er
je 
dr
ža
vn
a :
 
(6
5,8
%
)
lo
ka
ln
a r
av
en
:1
 : 2
* O
po
m
ba
: V
lo
že
na
 sr
ed
stv
a p
os
am
ez
ni
ko
v n
iso
 zn
an
a, 
sre
ds
tv
a o
bč
in
 za
 p
om
oč
 p
a n
iso
 zb
ra
na
 za
ra
di
 ra
zn
ol
ik
ih
 p
ra
vn
ih
 p
od
lag
 in
 n
ač
in
ov
 d
elo
va
nj
a. 
O
ce
na
 n
a t
em
elj
u 
de
jst
va
, d
a s
o 
pr
i
po
po
tre
sn
i o
bn
ov
i v
 P
os
oč
ju
 la
stn
ik
i p
ri 
ob
no
vi
 so
de
lo
va
li 
s p
os
oj
ili
, h
ip
ot
ek
am
i t
er
 la
stn
im
i s
re
ds
tv
i i
n 
las
tn
im
 d
elo
m
 v 
viš
in
i 7
3%
, p
re
os
ta
ne
k p
a j
e p
ris
pe
va
la 
dr
ža
va
 (C
elo
vit
a…
20
19
).
Sk
lep
am
o, 
da
 je
 d
ele
ž l
ok
aln
ih
 (l
as
tn
ih
 in
 ob
čin
sk
ih
) s
re
ds
tev
 za
 ob
no
vo
 p
ri 
na
ra
vn
ih
 n
es
re
ča
h,
 kj
er
 ob
no
ve
 n
e u
re
ja 
za
ko
n,
 vi
šji
, in
 ob
se
ga
 80
%
 sk
up
ni
h 
sre
ds
tev
.
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 78
79
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
zlasti v energetsko sanacijo stavb, manj pa podpira investicije v zmanjšanje ogroženosti zaradi narav-
nih nesreča, zlasti potresov. Takšen položaj je bolj v interesu zahodno- in severnoevropskih držav,
ki so tudi bogatejše od južnoevropskih; države kot Grčija, Italija, Španija in Slovenija bi sredstva nujno
potrebovale za potresno utrditev stavb. Samo v Slovenji bi za ta namen potrebovali približno 4 mili-
jarde evrov ali povprečno med 82 in 202 milijonov evrov letno v naslednjih 30 letih (Pahor 2021).
To pomeni, da bi morali podvojiti sredstva, ki jih danes skupaj namenjamo za preventivo. Ministrstvi
(MOP, MORS), občine in posamezniki z zavarovanji so v obdobju 2007–2019 prispevali 170 mili-
jonov evrov letno.
Zaradi razpršenosti investitorjev ter ker imajo značaj preventive tudi posredna vlaganja v ure-
janje vodotokov in prometnic, nimamo celovitega pregleda nad vlaganjem sredstev, ugotavljamo pa,
da povprečna skupna neposredna vlaganja za preventivo, pomoč in povračila škod v ocenjeni viši-
ni 750 milijonov evrov (preglednica 5) za 8,7-krat presegajo neposredno škodo zaradi naravnih nesreč,
ki jo ocenjujemo na 85 milijonov evrov letno (Komac 2021). Od vloženih 750 milijonov se dobri dve
tretjini porabita za obnovo, 14 % za preventivo in 18 % za odziv na nesrečo in finančno pomoč. Lokalna
raven je dvakrat bolj obremenjena od državne. Prostorski ravni sta izenačeni pri preventivi, k pomo-
či ob nesrečah štirikrat več prispeva država, pri obnovi je štirikrat bolj obremenjena lokalna raven.
Nimamo podatkov o vlaganjih zasebnih podjetij; izplačane zavarovalnine obsegajo povprečno 52 %
vplačanih premij.
Če vsak vloženi evro v preventivo pomeni 4 evre ali več (nekateri govorijo celo o razmerju 1 : 15)
prihrankov pri odzivu ali obnovi po nesreči, in vanjo vložimo 125 milijonov evrov letno, se Sloveniji
tako letno povrne najmanj 500 milijonov evrov. Ta konservativna ocena obsega 5 % državnega prora-
čuna, kar je enak delež, kot velja za EU (Funding … 2021). S tem vložkom prihranimo skoraj toliko
sredstev, kot jih porabimo za pomoč in obnovo.
3 Sklep
Analiza sredstev za preventivo, odziv, obnovo, pomoč ter zavarovanja, vključno s sredstvi za razi-
skave, kaže, da Republika Slovenija podpira dejavnosti s področja obvladovanja naravnih nesreč. Državna
vlaganja v preventivo so znatna, pomembna so tudi sredstva občin, pri zavarovanjih pa izstopajo sred-
stva posameznikov.
V prispevku je predstavljena struktura javnih sredstev za pomoč po nesrečah. Na primeru nesreč
v letih 2007 in 2008 ugotavljamo neenotnost meril in pristopov ter posledično velike razlike med pre-
jemniki pomoči po občinah. Predstavljene so tudi zakonske možnosti pridobitve javnih sredstev za pomoč
in značilnosti zavarovanj za naravne (elementarne) nesreče, kjer pa natančni podatki niso znani, saj
obsegajo tudi obvezno požarno zavarovanje. Ugotavljamo, da so skromna sredstva vložena v raziskave
naravnih nesreč .
Ugotovljeno obratno sorazmerje med (relativno) razpoložljivimi (gmotnimi in kadrovskimi) sred-
stvi ter prostorsko ravnjo odpira številna nova vprašanja o organizaciji delovanja na področju naravnih
nesreč. Izboljšave so mogoče na področju sodelovanja med posamezniki, občinami in državami na
mednarodni ravni, kot tudi pri usmerjanju javnih in spodbujanju rabe zasebnih sredstev, vključno
z zavarovalniškimi in podjetniškimi. Analiza tudi kaže nujnost vseevropskega (EU) pristopa k večji
prožnosti prebivalstva, predvsem pa vključitev končnih uporabnikov v načrte zaščite in reševanja ob
naravnih in drugih nesrečah (Bründl in ostali 2009). Vprašanje je tudi, ali so manjše države same
sposobne takšnih vlaganj, ki bi, v Sloveniji samo za potresno utrditev stavb, pomenila podvojitev sred-
stev, ki jih ministrstva, občine in posamezniki danes namenjajo preventivi in pomoči ob naravnih
nesrečah. Pri razmisleku o tem narodnogospodarskem vprašanju pa je nujno treba opomniti, da so
vlaganja v preventivo pravzaprav naložbe, ki se večkratno povrnejo.
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 79
Zahvala: Avtor se zahvaljuje raziskovalnemu programu Geografija Slovenije (P6-0101) in temeljne-
mu projektu Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (J6-2591), ki ju financira Javna
agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ter Upravi Republike Slovenije za zaščito in reše-
vanje, ki v Sloveniji, tudi z izdajanjem revije Ujma, podpira sodelovanje znanosti in prakse, nenazadnje
tudi z avtorjevim sodelovanjem v Evropski svetovalni skupini za znanost in tehnologijo (E-STAG) pri Uradu
OZN za zmanjševanje tveganj nesreč za Evropo in centralno Azijo (UN DRR), od 29. marca 2018.
4 Viri in literatura
36. Redna seja Vlade. Združenje občin Slovenije, 15. 10. 2020. Medmrežje: http://www.zdruzenjeob-
cin.si/fileadmin/datoteke/2020/SEJE_VLADE/36._REDNA_SEJA_VLADE_RS_14.10.2020.pdf
(26. 7. 2021).
Alcántara-Ayala, I. 2002: Geomorphology, natural hazards, vulnerability and prevention of natural disa-
sters in developing countries. Geomorphology 47-2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0169-555X(02)00083-1
Banovec Juroš, K. 2020: Sendajski monitoring: spletni poročevalski sistem za merjenje implementaci-
je Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganj nesreč 2015–2030. Domači odzivi na globalne izzive,
Naravne nesreče 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502678
Baur, E., Schnarwiler, R., Prystav, A., Sundermann, L. 2015: Closing the protection gap. Disaster Risk
Financing: Smart Solutions for the Public Sector. Medmrežje: https://www.swissre.com/dam/jcr:
61067508-f362-442c-9795-095862b2ee48/Closign_the_protection_gap.pdf (29. 7. 2021).
Bründl, M., Romang, H. E., Bischof, N., Rheinberger, C. M. 2009: The risk concept and its application
in natural hazard risk management in Switzerland. Natural Hazards and Earth System Sciences 9-3.
DOI: https://doi.org/10.5194/nhess-9-801-2009
CDEM Resilience Fund. Medmrežje: https://www.civildefence.govt.nz/cdem-sector/cdem-resilience-
fund (28. 8. 2021).
Celovita informacija o popotresni obnovi po potresu 1998. Ministrstvo za okolje in prostor, Državna
tehnična pisarna. Bovec, Kobarid, 2009. Medmrežje: https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=
&esrc=s&source=web&cd=&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwjLtr_3uYryAhXEgf0HHbBDD1UQFj
AHegQIUxAD&url=http%3A%2F%2Fvrs-3.vlada.si%2FMANDAT08%2FVLADNAGRADI-
VA.NSF%2FIMiS%3FOpenAgent%26C3660638B36D992AC125754A002E5203%262&usg=AOvVaw
1Q_KjkeKuPERdSfK_Uf-0g (30. 7. 2021).
Chen, X., Chang, C.-P. 2020: The shocks of natural hazards on fnancial systems. Natural Hazards 106.
https://doi.org/10.1007/s11069-020-04402-0
Cordis EU 2021: Analiza 67 rezultatov iskanja termina »natural hazards«. Medmrežje: https://cor-
dis.europa.eu (31. 3. 2021).
Disaster risk financing: A global survey of practices and challenges. OECD, 2015. Paris. Medmrežje:
https://doi.org/10.1787/9789264234246-en (28. 8. 2021).
Economic losses from climate-related extremes in Europe, Indicator assessment. European Environment
Agency, 2020. Medmrežje: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/direct-losses-
from-weather-disasters-4/assessment (5. 3. 2021).
Extreme loading analysis of petrochemical plants and design of metamaterial-based shields for enhanced
resilience. European Commission, 10. 2. 2021. Medmrežje: https://cordis.europa.eu/project/id/721816
(23. 7. 2021).
Financial protection against natural disasters: From products to comprehensive strategies. An opera-
tional framework for disaster risk financing and insurance. International Bank for Reconstruction
and Development, International Development Association or The World Bank Washington DC,
2014. Medmrežje: https://www.gfdrr.org/sites/default/files/documents/Financial%20Protection.pdf
(29. 7. 2021).
80
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 80
Funaro, R. (ur.) 2010: The Economics of Natural Disaster. Washington. Medmrežje: https://publica-
tions.iadb.org/publications/english/document/Ideas-for-Development-in-the-Americas-(IDEA)-Volu
me-22 – May-August-2010-The-Economics-of-Natural-Disasters.pdf (23. 2. 2021).
Funding opportunities for disaster risk management within EU cohesion policy. European Commission,
2021. Medmrežje: https://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/themes/climate-change/
funding-risk-prevention/ (12. 3. 2021).
Gavrilov, M. B., Marković, S. B., Zorn, M., Komac, B., Lukić, T., Milošević, M., Janićević, S. 2013: Is
hail suppression useful in Serbia? – General review and new results. Acta geographica Slovenica
53-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53302.
Grabar, G. 2020: Toča in protitočne mreže. Medmrežje: https://gezagrabar.kmeckiglas.com/post/553477/
toca-in-protitocne-mreze (26. 7. 2021).
Heger, M., Julca, A., Paddison, O. 2008: Analysing the Impact of Natural Hazards in Small Economies:
The Caribbean Case. Tokyo.
Hemingway, R., Gunawan, O. 2018: The Natural Hazards Partnership: A public-sector collaboration
across the UK for natural hazard disaster risk reduction. International Journal of Disaster Risk
Reduction 27. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ijdrr.2017.11.014
Insurance Europe’s Annual Report 2011–2012. Bruselj, 2012. Medmrežje: https://www.insuranceeurope.eu/
sites/default/files/attachments/Annual%20report%202011-2012.pdf (8. 3. 2021).
Jakšič, A. 2010: Aplikacija za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in stvareh – AJDA.
Ujma 24.
Jelerčič, K. 2007: Oblikovanje kontrolinga v zavarovalnici. Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta Univerze
v Ljubljani. Ljubljana.
Kapitanovič, P. 2021: Zavarovalnine vse višje, škode vse več. Delo, 30. 8. 2021. Medmrežje:
https://www.delo.si/novice/slovenija/zavarovalnine-vse-visje-skode-cedalje-vec/ (26. 7. 2021).
Komac, B. 2020: Domači odzivi na globalne izzive v Sloveniji in Evropi. Domači odzivi na globalne
izzive, Naravne nesreče 5. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502678
Komac, B. 2021: Mednarodna primerjava Slovenije glede učinkov naravnih nesreč. Ujma 34.
Komac, B., Lapuh, L. 2014: Nekaj misli o konceptu prožnosti v geografiji naravnih nesreč. Geografski
vestnik 86-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86103
Komac, B., Lapuh, L., Nared, J., Zorn, M. 2013: Prožnost prostorskih sistemov v primeru kriznih
dogodkov. Nove razvojne perspektive, Regionalni razvoj 4. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/
9789610503507
Komac, B., Zorn, M. 2014: (Ne)prilagojenost družbe na naravne nesreče. (Ne)prilagojeni, Naravne
nesreče 3. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546762
Komac, B., Zorn, M. 2020: Pomen negradbenih ukrepov za poplavno varnost. Geografski vestnik 92-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/GV92106
Komac, B., Zorn, M., Kušar, D. 2012: New possibilities for assessing the damage caused by natural disa-
sters in Slovenia – the case of the real estate record. Geografski vestnik 84-1.
Korošec, E. 2020: Mačehovski odnos države: če denarja za protitočno obrambo ne bo, bodo morali letalo
prodati. Medmrežje: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/60c339769be06/ce-denarja-
za-protitocno-obrambo-ne-bo-bodo-morali-letalo-prodati?fb_comment_id=3845733638858654_
3845893538842664 (26. 7. 2021).
Kozorog Blatnik, T. 2011: Da ne bo »stolklo« vsega: rešitev tudi protitočne mreže. Medmrežje:
https://www.rtvslo.si/slovenija/da-ne-bo-stolklo-vsega-resitev-tudi-protitocne-mreze/262064
(26. 7. 2021).
Lee, D., Zhang, H., Nguyen, C. 2018: The Economic Impact of Natural Disasters in Pacific Island Countries:
Adaptation and Preparedness. IMF Working Paper.
Letno poročilo za 2019. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://www.rks.si/f/docs/Letno-
porocilo-2019/revidirano-letno-porocilo-2019.pdf (24. 2. 2021).
81
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 81
Maccaferri, S., Cariboni, F., Campolongo, F. 2012: Natural Catastrophes: Risk Relevance and Insurance
Coverage in the EU. Bruselj. Medmrežje: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/jrc-report-on-natu-
ral-catastrophes_en.pdf (9. 3. 2021).
Maselj, B. 2019: Ni dokazov o  učinkovitosti letalske obrambe. Delo, 17. 06. 2018. Medmrežje:
https://www.delo.si/nedelo/ni-dokazov-o-ucinkovitosti-letalske-obrambe (26. 7. 2021).
Miller, S., Keipi, K. 2005: Strategies and Financial Instruments for Disaster Risk Management in Latin
America and the Caribbean. Washington DC.
Milošič, E. 2019: Po toči vzleteti je prepozno. Delo, 23. 7. 2019. Medmrežje: https://www.delo.si/lokalno/
stajerska/po-toci-vzleteti-je-prepozno (26. 7. 2021).
Načrt upravljanja voda na VO Donave (strokovne podlage). Inštitut za vode. Ljubljana, 2010.
Naravne nesreče v Sloveniji in svetu v letih 2008 in 2009: Vrste zavarovanj za primer naravnih nesreč.
Slovensko zavarovalno združenje. Ljubljana, 2010. Medmrežje: https://www.zav-zdruzenje.si/wp-
content/uploads/2017/11/Naravne-nesre%C4%8De-20082009-bro%C5%A1ura.pdf (6. 3. 2021).
Naravne nesreče, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo med leti 2003 in 2017. Ministrstvo za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za podnebne spremembe. Ljubljana, 2017. Medmrežje:
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/KMETIJSTVO/PODNEBNE-SPRE-
MEMBE/effe92425d/Analiza_stanja_naravnih_nesrec_NN_4.pdf (29. 7. 2021).
New Approach to Reactor Safety ImprovementS. Cordis EU research results, European Commission.
Medmrežje: https://cordis.europa.eu/project/id/755439 (29. 7. 2021).
Oberstar, H. 2015: Obvladovanje tveganj v  kmetijstvu v  luči podnebnih sprememb. Medmrežje:
https://www.kis.si/f/docs/Obvestila/8_Obvladovanje_tveganj_v_kmetijstvu_v_luci_podnebnih_spre-
memb.pdf (26. 7. 2021).
Obrazložitev predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021. 23 – Intervencijski programi in obvez-
nosti. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/Drzavni-proracun/
Sprejeti-proracun/Spremembe-2021/Obr-splosni-del-in-politike/OBR21oPOL23oInt.pdf (29. 7. 2021).
Pahor, P. 2021: Strokovnjaki predlagajo potresne kupone. Dnevnik, 1. 3. 2021. Medmrežje:
https://www.dnevnik.si/1042950195 (23. 7. 2021).
Pavliha, M. 2001: Študija s primerjalno mednarodno analizo v zvezi z zavarovanjem tveganj ob narav-
nih in drugih nesrečah. Medmrežje: http://www.sos112.si/slo/tdocs/tveg.pdf (5. 3. 2021).
Pipan, P., Zorn, M. 2020: Public participation in earthquake recovery in the border region between Italy
and Slovenia. Participatory Research and Planning in Practice. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/
978-3-030-28014-7_10
Podpisana pogodba za izvajanje letalske obrambe pred točo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano. Ljubljana, 7. 7. 2020. Medmrežje: https://www.gov.si/novice/2020-07-07-podpisana-
pogodba-za-izvajanje-letalske-obrambe-pred-toco (26. 7. 2021).
Pomoč Republike Slovenije ob naravnih nesrečah. Računsko sodišče Republike Slovenije. Ljubljana,
2010. Medmrežje: https://www.rs-rs.si/revizije-in-revidiranje/arhiv-revizij/revizija/pomoc-republike-
slovenije-ob-naravnih-nesrecah-1328 (4. 3. 2021).
Poročilo o  dejavnosti Karitas v  letu 2019. Medmrežje: https://www.karitas.si/o-karitas/porocilo
(24. 2. 2021).
Poročilo o razvojno raziskovalnem delu v letu 2016. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševa-
nje. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=sv54.htm (12. 3. 2021).
Pregled razvojno-raziskovalnih nalog s  področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ljubljana, 2021. Medmrežje: http://www.sos112.si/
slo/page.php?src=sv51.htm (5. 3. 2021).
Prevention and Preparedness Projects in Civil Protection. European civil protection and humanitarian
aid operations. European Commission, 2020. Medmrežje: https://ec.europa.eu/echo/funding-eva-
luations/financing-civil-protection-europe/prevention-and-preparedness-projects-civil-protection_en
(12. 3. 2021).
82
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 82
Prijatelj Videmšek, M. 2019: Mizeren proračun za milijonsko škodo. Delo, 10. 07. 2019. Medmrežje:
https://www.delo.si/novice/slovenija/mizeren-proracun-za-milijonsko-skodo/ (26. 7. 2021).
Productivity Commission. Natural disaster funding arrangements. Inquiry Report 74. Canberra, 2014.
Proračun Republike Slovenije. Medmrežje: https://proracun.gov.si/Public/BudgetVisualization (23. 2. 2021).
Proračuni občin v Republiki Sloveniji. Medmrežje: https://www.gov.si/teme/financiranje-obcin/ (23. 2. 2021).
Roškar, J. 2009: Mnenje Slovenskega meteorološkega društva o  obrambi pred točo. Medmrežje:
http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/mnenje_SMD_o_OPT.pdf (26. 7. 2021).
Sicris – Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji. Institut informacijskih znanosti. Maribor,
2021. Medmrežje: www.sicris.si (5. 3. 2021).
Sklep Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Interesne skupine lokalnih interesov. Ljubljana,
2019. Medmrežje: https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&ved=
2ahUKEwij2afGnIjyAhUPwKQKHf2oB1oQFjAMegQIVRAD&url=https%3A%2F%2Fskupnostobcin.si
%2Fwp-content%2Fuploads%2F2019%2F02%2Fsklep-klsrr-in-is-lokalcev_naravne-nesrece.
docx&usg=AOvVaw0tTjthG9FlBxSKFR0Il6oO (29. 7. 2021).
STA 2021: Ministrstvo zaradi pozebe v pripravo interventnega zakona. Primorske novice, 8. 4. 2021.
Medmrežje: https://www.primorske.si/slovenija/ministrstvo-zaradi-pozebe-v-pripravo-interventnega
(26. 7. 2021).
Statistični zavarovalniški bilten. Slovensko zavarovalno združenje. Ljubljana, 2020. Medmrežje:
http://szb.zav-zdruzenje.si/#Bilten/Zavarovanje (9. 3. 2021).
Szlafsztein, C. F. 2020: Extreme natural events mitigation: An analysis of the national disaster funds in
Latin America. Frontiers in Climate. DOI: https://doi.org/10.3389/fclim.2020.603176
Tavčar, B. 2020: V  sadjarstvu so mreže zaradi toče že obvezne. Delo, 31. 7. 2020. Medmrežje:
https://www.delo.si/novice/okolje/v-sadjarstvu-so-mreze-zaradi-toce-ze-obvezne (26. 7. 2021).
Uveljavljanje sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in
ribištva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 13. 1. 2021. Medmrežje:
https://www.gov.si/zbirke/storitve/uveljavljanje-sofinanciranja-nov-storitev/ (26. 7. 2021).
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Uradni list Republike Slovenije 114/2005. Ljubljana.
Zavarovalna premija ter zavarovalnina in odškodnina. Statistični zavarovalniški bilten 2021. Ljubljana,
2021. Medmrežje: http://szb.zav-zdruzenje.si/#Bilten/Zavarovanje (30. 7. 2021).
Zavarujte se premišljeno: Naravne nesreče. Slovensko zavarovalno združenje. Ljubljana, 2020. Medmrežje:
https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2020/01/SZZ_2020-1_infografika_naravne-
nesrece.pdf (5. 3. 2021).
Zorn, M. 2018: Natural disasters and less developed countries. Nature, Tourism and Ethnicity as Drivers
of (De)Marginalization. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-59002-8_4
Zorn, M., Komac, B. 2002: Pobočni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vest-
nik 74-1.
Zorn, M., Komac, B. 2011: Damage caused by natural disasters in Slovenia and globally between 1995
and 2010. Acta geographica Slovenica 51-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51101
Zorn, M., Komac, B. 2014: Tretji trienalni znanstveni posvet »Naravne nesreče v Sloveniji«, Ig, 27. 3.
2014. Geografski vestnik 86-1.
Zorn, M., Komac, B. 2015: Naravne nesreče in družbena neodgovornost Geografski vestnik 87-2. DOI:
https://doi.org/10.3986/GV87205
5 Summary: What is the cost of natural disasters in Slovenia?
(translated by the author)
The article presents an analysis of funds for prevention, response, reconstruction, relief and insur-
ance, including funds for research in the Republic of Slovenia. It shows that natural disaster management
83
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 83
is supported systematically and continuously. We note that government investment in prevention, espe-
cially since Slovenia’s accession to the European Union, is significant, that municipal funds are also
important, and that funds from private individuals stand out in the area of insurance. Because of the
dispersion of financiers and because indirect investments in the regulation of watercourses and roads
also have the character of prevention, we do not have a comprehensive overview of investments in this
area. We also do not have data on investments by private companies.
Investments in the protection and rescue system in the Republic of Slovenia (Figure 1) were ana-
lyzed on the basis of data on earmarked budgetary funds of ministries for the period 2002–2019 and
of municipalities for the period starting in 1999. In this period, the Ministry of Environment and Spatial
Planning and the Ministry of Defense together allocated €689.1 million to civil protection, which cor-
responds to 0.12% of the national GDP on average. During the period 2006–2019, municipalities allocated
€178.6 million to disaster prevention programs, representing on average 0.60% of total municipal GDP.
Public, i.e. state and municipal funds combined, account for 0.13% of state GDP. We note that the use
of funds at the state level tends to be planned, while at the municipal level it is campaign-based, depend-
ing on the frequency of natural disasters and perhaps even elections.
Investment in science in the field of natural hazards tends to be rather low. Between 1997 and 2021,
the Slovenian Research Agency (ARRS) of the Ministry of Education, Science and Sports funded 15
research projects worth about €4 million. Since 1992, the Administration for Civil Protection and Disaster
Relief has funded 106 research projects worth €5.38 million. Between 2015 and 2020, the EU funded
7 projects with partners from Slovenia under the Horizon 2020 program for a total of €3.6 million. The
Horizon 2020 funding for this topic has been declining since 2015. We have not analyzed the contri-
butions of other European funds, as access to data is difficult due to the wide dispersion of funders (e.g.,
cross-border, transnational, and interregional cooperation, Horizon 2020, Cohesion Policy, LIFE) and
recipients of funds (e.g., municipalities, scientific institutions, private sector).
The article also presents the structure of public funding for disaster relief in Slovenia. In the 2007
and 2008 disasters, we find inconsistencies in criteria and approaches and, consequently, large differ-
ences between aid recipients by the municipality. The legal possibilities of obtaining public funds for
assistance and the characteristics of insurance for natural (mis)fortunes are also presented, although
the exact data are not known, as they include compulsory fire insurance. We note only modest resources
have been invested in natural disasters research.
The main finding of the article is that the relative financial burden of natural disasters increases as
the spatial level decreases:
(1) Thus, private individuals are relatively more burdened (by insurance) than municipalities (by pre-
vention and mitigation measures, such as investments, preparedness and compensation). In
relative terms, municipalities are (relative to their own available budgets) about five times more
financially burdened than governments.
(2) At the same time, municipalities are burdened with damage assessment, which is inconsistent and
leads to unequal treatment of victims. We also looked at public funding for disaster relief and found
that the criteria for its distribution are inconsistent. Most importantly, there is no uniformly reg-
ulated insurance for natural disasters, which costs individuals relatively more of their budgets than
municipalities pay.
(3) The same was found for relationship between countries, as smaller countries are relatively (% of
damage to GDP) more burdened by natural disasters than larger countries. This is reflected in the
funding of research (Horizon 2020 funded projects in this area where the leading partners were
from larger and richer countries), as well as for the operation of the European Solidarity Fund, where
most funding comes from the four (largest) European countries, but the fund also supports rela-
tively large(r) countries.
The observed inverse relationship between the (relatively) available (material and human) resources
and the spatial level raises a number of new questions about the organization of natural disaster
84
Blaž Komac Koliko Slovenijo stanejo naravne nesreče?
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 84
management at all levels. There are many opportunities for improvement, both in the area of cooper-
ation among individuals, communities and countries at the international level, and in the area of directing
public resources and encouraging the use of private resources, including entrepreneurship. Our analy-
sis also shows the need for a pan-European (EU) approach to greater (earthquake) resilience of buildings
and populations, and in particular the involvement of end-users in disaster management plans. The ques-
tion is whether smaller countries are capable of such investments. For example, only seismic consolidation
of buildings in Slovenia alone would mean doubling the resources that ministries, municipalities, and
private individuals now allocate to natural disaster prevention and relief.
85
Geografski vestnik 93-1, 2021 Razprave
vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:18  Page 85