IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI) UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN OPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 17-7©-l-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN. MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv KRANJ, SREDA, 2«. jtffija t98i §T. 83 TZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1980 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jugoslovanski selem blaga za široko v Kranju z letošnjo prireditvijo stopa Gorenjski sejem v drwgo desetletje svojega delovanja. Izkušnje zadnjih let, predvsem pa rezultati lanskoletne jubilejne prireditve — so bistveno vplivale na dokončno izoblikovanje Gorenjskega sejma. Z osvojitvijo koncepta blagovnega sejma za prodajo blaga za Široko potrošnjo, je Gorenjski sejem dobil tudi mesto v okviru vseh sejemskih prireditev v državi, saj mu daje splošni jugoslovanski značaj predvsem udeležba proizvajalcev blaga za široko potrošnjo iz območja vseh republik. Letošnji XI. gorenjski sejem, ki bo v času od 28. julija do S. avgusta v Kranju, nosi naslov sejma blaga za široko potrošnjo. 2e v samem nazivu se torej poudarja predvsem blagovno - potrošni značaj, ki popolnoma ustreza ekonomskim in geografskim prilikam področja, kjer bo ta prireditev. Navedene prilike se kažejo na Gorenjskem predvsem v močnih mednarodnih prometnih žilah, v maloobmejnem prometu, v velikem dotoku domačih in tujih turistov, kakor tudi v vedno večji kupni moči domačega prebivalstva. Vse navedeno narekuje in potrjuje pravilnost orientacije te vsakoletne gospodarske prireditve na Gorenjskem. Bližnji jugoslovanski sejem blaga za široko potrošnjo v Kranju oo omogočil potrošniku-turistu neposreden nakup nainoveiših izdelkov industrije in obrti, katere redna trgovina zaradi določenih tc-Za?v nc !'°. nrogla nikdar nuditi v taksni izbiri. "Kazen časovne in Prostorne funkcije sejma pa naj se na tej prireditvi pojavi kot posebnost tudi vloo;a vzgoje potrošnika, ki -e danes kljub vsem sodobnim Kičnom reklame še vedno nezaupljiv do vrste novih izdelkov', ki *e Pojavijo v prodaji. Verjetno pa le bolje rečeno, da našemu potroš-ni^o-turistu Še vedno ne znamo Prikazati uporabo in koristnost izdelkom hitro se razvijajoče industrij in obrti. Delno hdi to vrzel odpravi ali pa vsaj omili tudi le-tpi*>>i XI "orenjski seiem. Taka obliki sejma je nedvomno t'fdi veliko bolj privlačna za pro-r/~'a>a!ce, saj mu omogoča, da ob dobri kvaliteti blaga doseže tud: u%odr,e komerc:ah?c uspehe. Tudi nov.m pogrnem gospodarjenja v Podjetjih se Vsebina XI. gorenjskega sejma vedno bolj prilagaja zato, ker sn poslovni stroški, hi jih gospodarska organizacija potroši za Sr)defovanJc na tej prireditvi ve-''ho bolj kori K-ln sami občani iz svo-^eRa /epa zbrali več kot 3 milijo jw dinarjev in bo med doslej naj- l'šip.i spomeniki te vrste v naši publiki. Celotni prostor pred ^Mopj, Jem okrajnega ljudskega »fa oziroma pred Delavskim jttoni bo preimenovan v Trg re- 'Hib, dO; Najveličastnejši praznik v zgodovini slovenskega naroda — Dvajsetletnica vstaje — je za nami. Ljubljana je na široko odprla vrata in z vso toplino sprejela goste. Šele te dni se je mesto znova umirilo in zadihalo v novem delovnem zagonu. Z Gorenjske, tako je bilo tudi v drugih krajih, je šlo na to proslavo mnogo več ljudi, kot so predvidevali. Z nekaterimi »prijavami« je bilo zabeleženo, da bi se te manifestaefje v Ljubljani udeležilo 18.599 ljudi iz našega okraja. Toda zadnji dan je novo razpoloženje zajelo še tisoče drugih. Povsod je primanjkovalo prevoznih sredstev. Na vlake, ki naj bi prepeljali povprečno 1560 obiskovalcev ,se je natrpalo kar po 2000 ljudi. Tako so ugotovili železničarji. V Železnikih in v Selški dolini so zadnji dan morali iskati nove tovornjake in šoferje, da bi lahko prepeljali v Ljubljano nepričakovano v*"« število manifestantov, kot je **.o preje predvideno. Tako je bilo tudi v Skofji Loki, v Kropi, v Kranju, Tržiču, na Jesenicah *n drugod. Domnevajo, da je šlo na to proslavo z Gorenjske približno 25.009 tisoč ljudi. Naj bo dovoljeno izpustiti pomen te zgodovinske manifestacije, kajti govor tovariša Franca Leskoška so že tisti večer ljudje poslnSati po radiu in naslednje dni brali v časopisju. Obiskovalci ne morejo pozabiti tudi drugih nepozabnih vtisov: veličastni pogled na tri stoti soč glavo množico, na sprehode po Ljubljani, kjer je bil človek res svoboden in prost in ga ni motil nitd kolesarski zveneč, na nakupovanje po ljub-l,:&n<*kSh trgovinah opolnoči, na pravljično okrašene Križanke, Grad in eelorno Ljubljano ,pa nasmejane obraze obiskovalcev iz Vipavske doline in Slovenskih goric, ki so izmenjex Končno gre za dolg današnje dobe, da na mladi rod prenašamo tradicije iz dni revolucije in ob tem tudi spomenike, ki bodo obujali zgodovino nedavnih tenkih, a hkrati svetlih časov. K. M. danske investicije; te se bodo po najnovejših podatkih zmanjšale za 90 milijonov dinarjev. Vse to so sicer šele predlogi rebalansa investicijske potrošnje, o katerih pa bo razpravljal ljudski odbor na seji v petek, 28. julija. V okviru proslav 20-Ieinice ljudske revolucije in Se posebej v počastitev občinskega praznika bo v Kranju vrsta pomembnih prireditev, ki J8i danes oojandjamoc 28. jtrfija - petek oto M. uri — otvoritev Gorenjskega sejma ob 20. uri - nastop Ij&blfansfeega Jazz aanamMa t letnem kisa »Partizan« 29. julija - sobota ob S. uri — začetek namiznoteniškega turnirja za pota! mesta Kranja (z mednarodno ndefošbo) ob m. ari - atletski tek po Kranja (z medmestno udeležbo) ob 20. ari - Vasja Ocvirk: ~BfcsR na pogorišču-« v Prešernovem giedaJiščn 30. julija - nedelja ob 8. uri — slavnostna seja OfrLO ob 10. uri - SLAVNOSTNO ZBOROVANJA IN ODKRITJE SPOMENIKA REVOLUCIJE Slavnostna otvoritev ob zvokih fanfar — izvajatea člani godbe na pihala ljudske milice iz LjuMjane EMTERNA-CIONALA - godba na pihala in mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petra Lrparja m OTVORITEV SI AVNOSTI - Martin Košir, predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj t% Milan Apih BILECAN-KA - mešani pevski zbor France Prešeren $ SLAVNOSTNI GOVOR - prveborec m zvezni ljudski poslanec Vinko Hafner M?.rjan Kozina HEJ, TOVARIŠI - mošM pevski zbor France Prešeren © Matej Bor KRI V PLAMENIH - Jade* P.ohaček, član SNG a> Slavko Mihelčič PESEM SVOBODNIH LJUDI - moški pevski zbor France Prešer.?«. & Lojze Krakar BUCIIENWALD PRI VAIMAR-JU - Janez Roh?.ček #5 Radovan Gobec LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI MLAĐ - mladinski pevski zbori, zborovodja Janko P-'t-Siič m Radovan Gobec NOVA JUGOSLAVIJA — raledinski pevski zbori ob n. uri — smučarski slalom pri Ceškl koei POPOLDN.E SO ZABAVNE PRIREDITVE V GOZDIČKU NA PLAN®«, S-AVSKEM LOGU, DOMU JLA IN NA GORENJSKEM SEJMU. V Savskem log;? bo igral veliki kranjski plesni orkester pod vodstvom Franca Puharja. Peli bodo Majda Sepe, Jelka Cvetežar in Zmago Benčan, recitiral pa bo član ljubljanske Drame Janez Kohaček. 31. julija - ponedeljek ob 17. uri — otvoritev razstave gorerijšklh slikarjev-ama-terjev v Prešernovem muzeju ob 18. uri — otvoritev šole Staneta Žagarja od 19. do 20. ure — oromenadni koncert godbe DPD Svobode iz Kranja 1. avgusta — torek ob 9. uri — otvoritev kina in blagovnice ob 11. uri — otvoritev nove pekarne ob 20. uri — slavnostna premiera v novi kino dvorani ¥ PraScsfii&i! za Prebivalci Predoselj in okoliških krajev bodo te dni od 29. julija dalje že osmič praznovali svoj krajevni praznik. Priprave za praznovanje 8. krajevnega praznika v Predoslaj so že v teku. Praznovanje se bo pričelo že v soboto, 29. julija, z odkritjem spominskega obeležja v Britofu. — Krajevna organizacija Zveze borcev v Predosljah je pripravila za ta krajevni praznik precej obširen program, ki bo trajal do 6. avgusta. Med drugim bo ob tem prazniku in v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije, krajevna organizacija ZB v Pre-dosljah razvila svoj prapor in odkrila spominsko ploščo vsem, ki so žrtvovali življenja za svobodo na tem področju. Sredstva za odkritje spominske plošče nax zadružnem domu v Predosljah je v največji meri prispevala "Oljarica' iz Britofa. Spominsko ploščo bodo odkrili v nedeljo, 6. av-. i že navečer pa bo v zadružnem domu v Pr<\los1jnh slavnostna akademija. Ves teden od 29. julija do 6. avgusta se bodo v Predosljah zvrstile številne športne in druge prireditve, med njimi tudi gasilska vaja na opekarno Bobovk. M. »Glej cija no, kako dobra organiza- Radovljičanl praznujejo te dni svoj občinski praznik - Osredndoprireditev bodo imeli v četrtek, ko bodo odkrili nov spomenik padlim v NOB (v ospredju) pravljeni pomagati, so tudi tokrat listek pazljivo prebral. 'S. sodelovali. — Od stanovanja do »Proslava? To ni moja stvar! Z stanovanja, od hiše do hiše so Če hočem kaj imeti,, moram kar §j nosi-li lističe z vabili na proslavo, sam zaslužiti in delati!* Tako le 1 Celo pisati so jih pomagali. In dejal, sta pravila pionirja v en g; pred vsakimi vrati so bili veseli gla>s. Močno sta bila razočarana.^ tega, če jim je kdo dejal: — m užaljena. L »Kame, če ne bi bilo partiza- 'p. nov, niti on ne bi imel tako do- ?' bre službe, take plače?* je spra- 7. seval prvi. §| »Če bi ne bilo partizanov, bi j~ ne imel svoje hiše, vrta in rož. h Nemci bi bili vse izselili, kajne?« g je pripomnil drugi in z radoved- T la pionirja hudo razočarana. Pr- nimi očmi pričakoval odgooor. | Vič, ko sta prišla, ni bilo nikogar Potem smo ostali nekaj časa § doma. Tako se jima je vsaj zde- vsi brez besed. Nisem vedel, ka- I /o. Ko pa sta prišla drugič, je od- ko naj bi otrokoma razložil tako I pri možak. ravnanje. §§ Pionirja s-ta mu ponudila listek. »Prav imata,« sem globo za- k 2 ostrim pogledom ju je preme- mišljen dejal nazadnje in obiju- E ril od nog do glave, potem pa j': bil, da bom to stvar napisal -l.-c. g To ni mola stvar W O tej stvari sta ondan pripo-l§ vedovala dva pionirja. Morda se S >"' bi vtikal v to, če ne bi pro-M naj o tem pišem. Seveda s>ta § o tem povedala tudi svojo sodbo. Bito je pred kratkim. Menda je §§ šlo za proslavo' na Poljanah aH p za Ljubljano ■— ne spominjam se f| več. Pionirji, ki so vedno pri- Toda pred nekimi vrati sta bi l!!i,i,!!III!IIIHHII!ti!llill» / STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 2& JTOJJA 1961 Hiiir&ronnniitBimi! BimiiOTfimTiiTnnnntnmTinmnnimnmmiiiromtiiHnniTimmiii Riimulrtmi Vstaja v Kamniku Pri Okrožnem komiteju ZKS za Kamnik so imeli 35. julija 1941 poseben sestanek, na katerem so določili, naj bi se vstaja zabela točno opolnoči 27. julija 1941. Imenovali so štab Kamniškega bataljona in dali točna navodila, kaj naj dela vsaka skupina. Kamniška »kupina je bila določena, da mora zažgati skladišče benzina v gradu Zapriee, minirati most pri Kamniku ter pretrgati vse telefonske zveze s Kamnikom. Mladinci naj bi zažgali avtomobile In garažo gestapa v Kamniku. Domžalski skupini je bilo ukazano, naj zapre cesto proti Moravčam m zažge bencin v Domžalah; radomeljska •kupina bi morala uničiti mostove na Bistrici od Homca do Domžal, mengeška skupina pa zasekati ceste proti Kranhi in zažgati dupli-Ski most čez Bistrico. Navedeno noč Je v resnici prišlo do teh akcij, ki so bile v večini tudi izvršene. »Kapital« 25. julija 1968 Je ▼ Hamburgu tešel prvi zvezek Kapitala. S tem Je Marx znanstveno dokazal nenehno gibanje družbenih formacij in izkoriščanje kapitala ter nakazal naslednjo družbeno ureditev — komunizem, kar je bilo za deiav-•iri razred vefikega pomena. Prve črte Na Vartnem pri Tržiču j« bfla 86. julija 1941 ustanovljena Tržf-fika četa, v kateri Je bilo 30 borcev. Komandir te čete je bil bivši graničar Stanoje Rademkovič, ko-tpieaš pa Jože Janežič. Četa je že naslednji dan šla v akcijo in je obstreljevala nemško postojanko v Križah. Isti dan je Tončka Mo~ korel (pozneje ustreljena kot talka) vrgla bombo pred nemško postojanko v Tržiču. IT. olenum OF 28. julija 1M1 je bil drugI plenum Osvobodilne fronte Slovenije. Kakor je po tem plenumu poročal tovariš E. Kardelj tovarišu Tit*i. je OF zajela že večino slo-ver kega naroda in avtoriteta Partije je Tvla velika. Na pl*»numu so sprejeli poseben proglas, v katerem so pozivali na neizprosni boj proti okupatorju. Hkrati bo poslnli po-dravne resolucije obrambnemu komiteju ZSSK iu an-glc ki vladi. Vstaja v Hrvatski in Bosni 27. julija praznujejo začetek Črni dan na Hruški Pred devetnajstimi leti — 27. julija 1942 — so Nemci na Belem polju nad Jesenicami postrelili 44 talcev. Pobrali so jih v vasi Hru-šica pri Jesenicah. To so naredali iz maščevanja nad mirnim prebivalstvom, ker so partizani jeseniškega kota tam v bližini razbili nemški avtomobil in ob tem ubili tudi višjega nemškega oficirja. Obračun v Bistrici Na ostrih ovinkih ceste med Bistrico tn Naklem je močna patrulja Kokrškega odreda nekega dne proti koncu julija 1942 napadla nemško kolono avtomobilov. En nemški avto je bil popolnoma uničen in pobiti vsi oficirji, ki so bili v njem. Hkrati so partizani v tej akciji zaplenili precej orožja. - Iz maščevanja so Nemci 28. avgusta tam postrelili 50 talcev. To je bila največja skupina talcev iz teh krajev. Ljudje in dogodki D* Ganile bi moral kot vojak vedeti, da ao časi »križarskih pohodov« po Afriki zastareli. Predvsem bi morale to vedeti »klasične kolonialne« države, kamor spada Francija s svojo »tujsko legijo« in njenimi trofeji. — Francija ima v zadnjih letih sama dovolj primerov, ki govorijo, da se ko-loninlisticne vojne več ne izplačajo in bi bil že skrajni čas, da Jih črtajo s spiska v francoskem državnem proračunu, ker tako prinašajo samo zgubo. Njena armada Je nepretrgoma že dvaindvajset let v borbi z osvobodilnimi gibanji in niti enkrat ni uspela, da zaustavi osvobodilna gibanja v kolonialnih deželah. Pred let I, ko je bila »tujska legija« Se na vlaku svoje moči in ko so bili »tlgerskl sprehodi« po afriških in azijskih prostranstvih se v modi, so se oborožene sile osvobodilnih gibanj vedno uspešno upirale »galski strategiji«. Krvavi obračun v tunizljskem mestu Bizertl nakazuje, da so Francozi ostali zvesti svoji polttlki zablod In da v svoji galski nepremišljenosti delajo račune brez krčmarja. Kremplji »galskih petelinov« niso več tako ostri kot pred leti, čeprav »e oblačijo v zaščitne obleke tako Imenovanih pa- Galski petelin v Bizerti dalskih leopardjih uniform. Dogodki in uKčnc borbe v tem tunizijskem mestu, ki ga želijo Francozi zadržati za svoje vojaiko oporišče za ceno nove vojne na afriškem koprni, Tunizije! pa braniti za ceno novih množičnih žrtev, potrjuje Iluzijo francoske uradne politike »igračkanja na robu vojne«. Položaj v Bizertl je v tem času se vedno zelo resen. Ogenj so prekinili, toda poročila, ki prihajajo iz tega mesta govorijo, da la!J;o pride vsak trenutek do obnovitve ognja in krvavih spopadov. Spričo herojskega odpora tuulzljske vojske In civilnega prebivalstva v zadnjih treh dneh preteklega tedna, je bila francoska vojska in »elitni odredi mornarice ter padalskih enot« brez moči. Ker niso Izsilili vejaske zrnate nad tunlzijski-ml vojaki, se skušnjo francoski vojaki maščevati nad mestnim arabskim prebivalstvom. »Mala vojna« v B!zcrti je v svojem bistvu pokol civilnega prebivalstva in je terjala okoli 600 smrtnih žrtev arabskega prebivalstva. — Največji vtis, ki Je bil deležen podpore svetovnega javnega mnenja. Je odločnost Tunizljcev, da se opro la žrtvujejo ter da goloroki umro v pravični vojni za Tunizijo. Francoski napadalci so spričo odpora, na katerega so naleteli y Bizerti postali previdnejši v svojih vojaških akcijah. Pb zadnjih poročilih prihajajo v to mesto nove francoske okrepitve, kar Se bolj dramatizira krizo okrog BIrerte Tretji polk pomorskih padalcev j« Imel veliko število ranjenih in mrtvih. Tunizije! so se v Bizerti junaško borili in so pokazali veščine dobrih vojakov. To je osnovni razlogi, ki jc prisilil Francoze na premislek. V središču političnega življenja v Tuniziji je zdaj nvilaljnja mobilizacija ljudstva In političnih sli za umik Francozov Iz Blzerte. Predsednik B»tr-giba Je v nedavnem govoru dejal, da Je žal minilo dobrih pet let v brezuspešnih razgovorih s Francijo In da bi bila zgolj Izgnba časa, vrniti se k resoluciji varnostnega sveta. »Francija nam govori: nastanili smo se v Bizerti In tu ostanemo, Teroristična dejanja v Bizertl, kri, ki je bila tam prelita, pa nam govori, da nasprotnik še daleč ne misli zares na umik«, je dejal ttinlzljskl predsednik. Tunizije! so odločno povedali, da ne mo- rejo privolit! v kompromise s kolonisti zrnom, v navzočnost Francozov na ranlzljskcm ozemlju in na kršitev tu-ntzljske suverenosti. Dalje so odločeni nadaljevati borbo d« dokončne zmage, dokler se ne bo zadnji francoski vojak umaknil s tvmhdjskega ozemlja. Ob krvavih dogodkih v Bizertl je dozorelo vprašanj« sprememb v politični orientaciji dežele. Mnogi dr-žavljanl namreč izražajo težnjo po navezavi stikov z deželami, s katerimi Tunizija do sedaj ni imela najboljših odnosov. Najodlocnejša obsodba francoske agresij« j« prišla s strani arabskega sveta, predvsem s strani ZAR In drugih vodilnih držav v arabskem svetu. Enako podporo Tuniziji so dale v Združenih narodih izvrnblokovsks države, med njimi tudi Jugoslavija. »Mala vojna« v Bizerti vsebuje klice resnih groženj svetovnemn mir«. — Francozi že glasno govorijo, da umika francoskih sil na izhodne položaje ne bodo postavili na dnevni red. Francoska čete naj bi ostal« tam, kjer so. To pa je odrekanje pokorščine sklepom združenih narodov in nevarna grožnja, Id lahko pripelje do vojne večjega obsega. S i »minaiffliHM^ Gorenjski izseljenci v Kamniku \ Tudi nazaj me boste pripeljali V Kamniku so se ob 20-Ietnici nasilne izselitve zbrali Izseljenci iz celotne Gorenjske. Letošnje snidenje j? bilo še posebno prisrčno, saj so obenem praznovali tudi 15-letnico povratka v domovino in 30-letnico vstaj*. Na Žalah so obiskali grobove umrlih tovarišev: Franca Hribarja. Alojza Bizjaka. Cebuljeve mame in drugih, nato pa so na družabnem sestanku obujali spomine na dogodke pred 20 leti. Najstarejšega med 60 udeležen- I »Tn kako Rte tam živali?« . sestanka, 78-letnega Alojza Ce- -Hitro smo se udomač-li. V bulja iz Kamnika smo prosili za nekaj osebnih mnenj p tem pretanku. Rad nam je pripovedoval: »Pri povratku iz Srbije smo poverili učitelju Valjku Razingerju iz Tržiča nalogo, da nas vsako leto ob obletnici izselitve 7. julija skliče na sestanek. Vsakokrat se zberemo na drugem kraju.« »►Kako je bilo ob izselitvi pred 20 leti?« »Sedmega julija so Nemci v vlak natrpali 100 ljudi iz vseh krajev Gorenjske, da jih bodo izselili. Vlak se je ustavil tudi v SiSki. Ljubljančani pa so prihiteli v velikem Številu na postajo in javno protestirali proti tej nasilni izselitvi. Prepeljali so nas v Sme-derevsko Palanko. Nikoli ne bom pozabil sprejema, ki so nam ga priredili tamkajšnji prebivalci. Na kolodvoru so na« pričakali Z godbo. Navzoči pa »o biti tudi župan, zastopniki ItK in drugih organizacij. Zjutraj so meščani zopet prihiteli na postajo. V hotelu Central so nam pripravili prisrčen sprejem, potem pa so nam dali Oborožene vstaje na Hrvatskem stanovanja v svojih hišah.« POZIVAMO HISNF SVFTE, LASTNIK F HIS, USTANOVI IN TRGOVINE. DA V ČASU OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE KRANJ IZOBESIJO ZE V SOBOTO, «0. JU UJA 1961 ZASTAVE, OKRASIJO OKNA Z ROŽAMI IN UREDIJO VSE, DA BO IZGLED MESTA ClMLEPSl. Občinski ljudski odbor Kranj g.mnaziji smo imeli svojo menzo, kjer se je hranilo 225 Slovencev.« »Ali ste se zelo težko poslovili od domačega kraja?« »Bil sem trdno prepričan, da se kmalu vrnem. Nemcem, ki eo pri-'U po Seno in mene sem rekel: Tudi nazaj me borte pripeljali Tako se je tudi zgodilo. Nemci so 1 20 leti. Diiaki iz Francije v Loki ob povratku vozili kamione in nam nosili kovčke — tokrat niso bili gospodarji pač pa vojni ujetniki.« »Imate še danes kakšne tesnejše stike s/Palanko?« »Da. z gospodarjem pri katerem sem stanoval sva se danes velika prijatelja, saj m« je že štirikrat obiakal. Tudi ostali izseljenci so že večkrat izmenjavali obiske.« Na koncu sestanka so sklenili, da se prihodnje le*o snidejo v Ljubljani. Iz Kamnika pa so poslali mestnemu ljudskemu odboru v Palanki pozdravno brzojavko z zahvalo za bratski sprejem pred Ivan Zika Stofji V dneh 19. in 20. julija je škofjeloške dijake obiskala skupina dijakov iz Poitiersa v Franciji. — Ker ao imeli mladi Francozi za seboj dokaj dols»o pot, so enodnevni počitek v Loki z veseljem pozdravili. Prvo srečanje naše mladine s francoskimi prijatelji je bilo zelo prisrčno, saj jih vežejo iste težave in problemi. Kasneje so si ogledali mesto, njegove zgodovinske vrednote in prirodne mikavnosti. Videli so — kakor so kasneje pripovedovali — toltko zanimivosti, da jih zlepa ne bodo pozabili. Locani so svojim gostom ob tej priložnosti priredil družabni večer, in sicer na kopališču ob Sori. Gostje in gostitelji so se kaj hitro /rvisli v prisrčnih razgovorih. — Francoski dijaki so nato zapeli nekaj svojih partizanskih pesmi, naš« mladina pa se je oddolžila z narodnimi plesa. Tudi Titovega Đ0V0LJ Na praznični dan se bo število Kranjčanov znatno povečajo. Is vsega kranjskega okraja pa sodi od drugod bodo prisil v Kranj k odkritju Spomenika revolucije in se udeležili velikega slavja. Pričakujejo, da ar bo svečanosti udeležilo okrog M.OOfl ljudi. Ena poglavitnih skrbi organizatorja Je tudi, kako za t« množico poskrbeti. Gostinski delavci bodo po »fcrbeli, d« bo v nedeljo, M. julija, vse v redu! Možen bo nakup vseh prodajnih predmetov, saj bodo vse trgovine poslovale ve« dati. Da bi izpopolnili ozko gvto v trgovinah s sadjem in zelenjavo bodo v poslovalnicah Trgovskega podjetja »Potrošnik« prodajali tsdi sadje, razen tega pa tudi nekatere pijače, ki jih sicer ne prodajajo. Pričakujejo okrog 20.000 udeležencev Prsdsodniki občinskih odborov SZDL so se na posebnem sretaTrku že dogovorili, da se bodo občinski pripravljalni odbori a»v-zell v teh dneh, da ho udeležb« na kranjski svečanosti Čimvečja. Tudi sindikalne podružnice so prevzele skrb za udeležbo članov delovnih kolektivov. Vse gospodarske org mizacije bodo poskrbele, da bodo njihovi avtobusi vozili redno, tako kot ob delav- POUCNA EKSKURZIJA Kmetijska zadruga v Kamniku je za člane zadružnega sveta organizirala poučno ekskurzijo v Prekmurje in Slovenske gorice. Ogleda« eo si poljedelske in živi nore jeke obrate. Ekekuraij« so ee udelesak tudi čiacru Svata za nikih, vendar tako, da se bodo vsi odbcii z vratili od s*sdrn« do osme ure, da bodo udeleftemci ob osmi uri že v Kranju, ko bo javni prenos slavnostna seje ObLO. Za vse, ki se bodo pripeljali s temi avtobusi, bodo veljalo mesečne vozovnice. Nekaj izrednih avtobusnih prog bo uvedlo tudi avtobusno podjetje »Avtopromet«. Iz Jezerskega, Kokre in Predvora bodo vozili s 50 °,o popustom. Mnogi se bodo pripeljali s svojimi prevoznimi sredstvi, kolesi, motorji in avtomobili. Za ts so določeni parkirni prostori, in sicer ob Cesti JLA, pred kinom »Storž ič«, pri skladišču cestne uprav«, na sejmišču in pred železniško postajo. Promet v samem mestu bo za nekaj ur zaprt za Na zabaviščnih prostorih v gozdičku na Plastmi, na Gorenjskem sejma in v Savskem logu bodo postavljeni p« vil Joni, kjer bo dovolj slaščičarskih, mesnih In sadnih izdelkov itd. Kranjska »De likfitr.se>« bo postavila paviljon i" na dvoritiAn pred stavbo BK na sproti »Park« restevrselje. Kavama — slaščičarna Kranj pa bo v mesta na posebnem prostoru pripravila v«« potrebne sa prodajo sladoleda. Povečali bodo kapacitete v vseh gostinski h obratih. Tu se bodo ljudje lahko okrepčali in *c postavili toplih jedM. Teh bo prav tako dovolj na Gorenjksein sejmu, ss precejšnje Števil« ljudi P* bode pripravili kosila indl v re-siavea-ciji »Iskra«. Vssgs bo torej dovolj, sate sc bedo prav gotovo vrni Meti, ki bedo prišli v Kranj, vedno « v esc Urm spominjan tega dne. OKRASITEV ME8TA Ze sam videz mesta bo vzbujal prijetno razpoložonje. V teh dneh bodo namreč poskrbeli za okrasitev bis sn izložb, na več mešali bodo postavili mlaje, transparente in izobesili zastave. Vsi tisti privatniki ali pa gospodarske or-garUsacije, ki zastav nimajo, pa bi si Jih radi nabavili, naj se z f lase v prodajalni »Gorenjske oblačilnioe« na Cankarjevi cesti, kjer jkn bodo lahko postregli s partijskigni, slovenskimi in državnimi zastavami rsaUonih vdtko- kola niso pozabili. Gostom je bila všeč zlasti polka. - Prijetni večer se je končal šele nekaj po polnoči. Gostje so prenočili po zasebnih domovih in ▼ dijaškem domu. Naslednjega dne so si ogledali muzej, po kosilu pa so se udeležili proslave ob 20-letnlci vstaje, ki je bila za KamnitniVom — na kraju, kjer je padlo za svobodo petdeset talcev. Gostje so se oddolžili spominu padlim s tem. da so zapeli nekaj svojih partizanskih pesmi. Za svoj nastop so poželi viharno priznanje. Ko so mladi Francozi zapuščali Loko in svoje gostitelje, kar ni hotelo biti konec pozdravljanja. Obljubili so ni. da to srečanje, ki je zapustilo toliko prijetnih vtisov, ne bo zadnje. D. Z. 500 delavcev poj de v Piran Tovarna Stol ima svoj lasten počitniški dom v Piranu, ki posluje na splošno zadovoljstvo vseh članov delovnega kolektiva ze od leta 195°. Kot vsako leto po ustanovitvi, tudi letos predvidevajo, da bo v tem domu letovalo okoli 500 članov delovnega kolektiva in njahovih svojcev. Dom jo odprt vso sezono, in sicer od srede ma'a do isrede septembra. to oni po sueTu DOKONČEN' SKLEP O BERLINU — Ameriški predsednik Kcnnedv je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo v najkrajšem časa sprejeli dokončni sktep o ukrepih v zveri z vprašanjem Berlina. Kennedv j« pozval Sovjetsko zrem naj prouči svoje stališče in se »vrne na pota konstruktivnega sodelovanja«. Sovjetska zveza naj si tudi prizadeva, da bi s svojimi zavezniki iz drsna svetovne vojne poiskala trajno in pravično rešitev tega vprašanja. POGAJANJA V EVIANU SE NADALJUJEJO — V petek so se nadaljevala pogajanja med zastopniki Francije in začasne alžirske vlade. Francosko delegacijo vodt minister za vprašanj« Alžirije Joxe, alžirsko pa podpredsednik vlade in zunanji minister Krim Belkassem. MAJHNE SPREMEMBE — Ust »Berliner Zeitung« trdi, da je bilo vseh 140 generalov in admiralov zahodnonemškega Bundeswehr« na visokih in najvišjih položajih v hitlcrjevskem VVehrmachtu. Nobenega med njimi ni — pravi list — ki ne bi imel v fašističnem VVehrmachtu v«aj položaja poročnika, 41 med njimi pa jih je za časa Hitlerja dobilo čin generala ali admirala. Te podatke navaja list v nekem članku, članek našteva nekatere dokumente, ki pričajo, da je general Heusinger ovadil atentatorje rra Hitlerja in njihove sodelavce. Zdaj je Heusingcr predsednik stalnega vojaškega komiteja NATO m generalni inšpektor zahodnonemškega Bundeswehra. OBTOŽBA — Bivši juinokorejski premier Čang bo postavljen zaradi »ptoti-komunistične dejavnosti« pred sodišče, medtem ko bodo prejšnjemu šefu vojaške junte Jung« sodili zaradi »protirevolucionarne in protidržavne dejavnosti«. OKREPITVE ZA ALBERTVILLE — Katan.«ke vojaške oblasti to rekvirirale vsa letala, da bi po incidenta med indijskimi četami v sestava si ZN in domačo ž.andarmerija poslale v Arbertville okrepitve. Zato je bil v Katangi ustavljen ves civilni promet. Albertvillc leži na ozemlju, iz katerega bi se morala po zahtevi predstavništva ZN v Kongu, umakniti katanšk* žandarmeriju- MEDNARODNA KONFERENCA O LAOSU — Zastopnika Velike Britaniie in SZ McDonald in Puškin sta se sporazumela o večini vprašani glede nevtralnosti Laosa. O teh vprašanjih bodo nadrobno razpravljali na tako imenovanih omejenih sejah, ki se jih bodo udeležili le voditelji delegacij držav — udeleženk ženevske konference in njihovi svetovalci. VSI KRIVCI ZAPRTI — Policijski komisar v Bohano ja sporočil, da so po njegovem mnenj« na J tržnem Tirolskem porapeti vse ki ivic minulih neredov. Po njegovih besedah so aretirali okoli sto prebivalcev nemškega govornega področja. rUNlZIJSKl VOJAKI ZAPUSTILI LEOPOI.DVIl.LE — Prvi kontingent tuni-ziiskih sil, ki so v sestavu eet ZN v Kongu, je zapustil Leopoldvillc. Okoli 140 vojakov so z letali prepeljali v Tunizijo. Kakor je znano zapuščajo tuni-zijske čete Kongo na rahtevo predsednika Burgibe. V Kongu je bilo 310" tnni/jskih oficirjev in vojakov, ki so bili v glavnem na položajih okoli Leopold-villa. PORTUGALKA IZGUBUA VOJNO V ANGOLI — Petnajst Angolcev je bilo ubitih med doslej največjo policijuko racijo v črnskih predmestjih I.uande, glavnega mesta Angole. Več sto ljudi so aretirali. Po zadnjih vesteh je pred terorjem v Angoli pobegnilo v Kongo 12*.000 Angolcev. Britanski list »Obscrvcr« piše, da Portugalska izgublja vojno v Angoli. Portugalska v'0 Kranj. Bržčas ne vedo, d« so vse spremembe v zvezi r, motornimi vozili prešde v pristojnost obči*' s*4*t l*«sd*k>*j sdtMS".** - Ka sš»W: UtA rc*l**r**kjoa* J«s«W«*J» SREDA, 2fi. JULIJA 1961 XI. GORENJSKI SEJEM STRA«V Pred letošnjim Gorenjskim sejmom nedvomno je, da se zamisel o vsakoletni gospodarski razstavi. o nekem občasnem prikazu ekonomskega napredka ni porodila iz subjektivnih teženj, temveč da je to idejo navrgel nenehen gospodarski napredek. ki je prav za gorenjsko tako značilen. in vzporedno s tem gospodarskim elanom je rastel in se vsebinsko bogatil tudi gorenjski sejem - nasa tradicionalna vsakoletna gospodarska prireditev. iz skromne lokalne gospodarske razstave pred desetimi leti, je gorenjski sejem prerastel v mogočno gospodarsko manifestacijo, ki nima svojfga odmeva samo na gorenjskem, temveč tudi po ostalih krajih drŽave. pricetek gorenjskega sejma pada v cas vec ali manj neurejenih in pomanjkljivih gospodarskih razmer. z odpravo nekaterih zastarelih elementov iz našega gospodarstva ter z uveljavljanjem zakona o povpraševanju in ponudbi je tudi gorenjski sejem dobil novo, povsem drugačno fiziognomijo. otresel se je vseh značilnosti razstave in postal res sejem v pravem pomenu besede - postal je mesto, kjer si proizvajalec in potrošnik lahko neovirano sezeta v roke. / SEJEMSKA KRONIKA PRVI ZAMETEK Kranj, julija 1951. - V gospodarskih analih bo ostalo zapisano, da je bila te dni v Kranju razstava lokalne industrije in obrti. Na tej razstavi jc sodelovalo 120 razstavi jal cev, prireditev Pa si je ogledalo 16.000 ljudi. — Frav tako pa bo ostalo zabeleženo tudi to, da so organizatorji teda-'nje prireditve spoznali, da bo treba dati tej razstavi širši značaj — postati mora verna slika gospodarske moči Gorenjske. PO ZACRTANI POTI Kranj, od 1. do 12. avgusta 1952. V petek, 1. avgusta, je tov. Babic v prisotnosti predstavnikov oblasti in podjetij slovesno odprl vhod v razstavne prostore Gospodarske razstave v Kranju. Pokrovitelji te prireditvi so predsednik sveta za industrijo LRS Franc Leskošek, predsednik gospodarskega sveta pri OLO Kranj in predsednik LOMO Kranj. Na 1300 kvadratnih metrih razstavnega prostora je v malem prikazano vse gospodarstvo kranjskega okraja. Razstavlja približno 60 industrijskih podjetij, kot gostje pa so zastopane tudi nekatere gospodarske organizacije k drugih krajev. Mizarska pod- jem ogledalo 30.000 ljudi, v sejemskih paviljonih pa so razstav-Ijalci prodali za 100 milijonov dinarjev blaga. NE VEC SAMO LOKALNEGA ZNAČAJA Kranj, od 30. julija do 9. avgusta 1954. Letošnji iv. Gorenjski sejem, to vsakoletno gospodarsko prireditev, sta v petek 30. julija svečano odprla predsednik OLO in predsednik gospodarskega sveta pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju. Posebnost letošnjega sejma je, da so tu razstavljeni številni izdelki, ki niso bili še na nobenem sejmu v državi. Zlasti pa je pomembna ugotovitev, da je letos ta gospodarska manifestacija že dobila značaj manjše republiško razstave, saj je na njej zastopanih kar 21 podjetij iz drugih predelov Slovenije. Zaradi večjega števila razstavljenih predmetov so morali letošnji razstavni prostor povečati na 10.000 kvadratnih metrov. S« nekaj pomembnih dogodkov IV. Gorenjsketra sejma. Ze v prvih petih dneh si je sejem ogledalo 12.000 ljudi, razstavljalci pa so prodali za 65 milijonov dinarjev blaga. Končni uspeh IV. Gorenjskega sejma pa nam povesta številki — 38.000 obiskovalcev in letos razstavlja 190 industrijskih, obrtnih, trgovskih in drugih podjetij, vsaj delno opravičuje njihovo nestrpnost. Glavni namen letošnjega sejma pa je ta, da se proizvajalec in potrošnik čim bolj zbližata. Čeprav eo nas številna pričakovanja le nekoliko razočarala, pa moramo kljub temu priznati, da je bil predvsem v proizvodnji gospodinjskih pripomočkov dosežen velik napredek, kar velja zlasti za podjetji ELRO iz Škofje Loke in NIKO iz Železnikov. Sejem je takoj drugi dan obiskal tudi državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj, zadnje dni pa tudi predsednik IS LRS Boris Kraigher, ki se je o letošnjem sejmu dokaj pohvalno izrazil, obenem pa je opozoril tudi na nekatere pomanjkljivosti. Uspeh VI. Gorenjskega sejma potrjujejo številni obiskovalci in za nad 620 milijonov dinarjev sklenjenih trgovskih pogodb. PREDVSEM ZA ŠIROKO POTROŠNJO Kranj, od 19. do 29. julija 1957. V teh dneh so se že sedmič odprla vrata Gorenjskega sejma. Na letošnjem sejmu sodeluje pre-i~ei razstavljal cev izven Gorenjske, kar kaže na to, da se ta gospodarska prireditev vedno bolj uveljavlja. Skupno razstavlja na sejmu 168 podjetij. Obiskovalci se zanimajo predvsem za električne aparate, za pohištvo in tekstil. — Število razstavljalcev se je na letošnjem sejmu zmanjšalo predvsem na račun obrtnih podjetij. Pohvalno pa je to, da so industrijske gospodarske organizacije razstavile svoje izdelke za široko potrošnjo. Se običajne podatke: VII. Gorenjskega sejma se je razen številnih predstavnikov našega gospodarskega in političnega življenja udeležilo nad 32.000 ljudi, podjetja pa i so prodala za nad pol milijarde dinarjev blaga. SPREMEMBA Kranj, od 1. do 11. avgusta 1958. Tudi letos so prvega avgusta v Prešernovem mestu slovesno od- Paviljoni bodo letos lepo in praktično urejeni ski sejem. Številni udeleženci, maksimalno izkoriščen razstavni prostor, splošno jugoslovanski po- men — to so značilnosti prireditve. Jubilejni sejem je v celoti uspel, saj ga j c obiskalo skoraj 100.000 JJtKU, FagjsttaNS$ffct£. 'HB*v,jbo zaključili za več teot prJKfet&o rrrffijarđo ćmarjev pogodb. Sc pred nekaj leti so bili vsi prostori GS na enem prostoru l«tja prikazujejo kar 23 kompletih spalnic, kuhinj in samskih "ob, združenje gostinskih podjetij pa je priredilo posebno turistično razstavo. Ze prvo dni si je Paviljone gospodarske razstave Ogledalo nad 10.000 ljudi. Z NOVIM IMENOM Kranj, od 31. julija do 10. avgu-6,a 1953. Tudi letos so 31. julija odprli gospodarsko razstavo, ki P*1 se bo odslej imenovala Gorenjski sejem. Največ razstavne-K* prosiora zavzemata tudi lotos taduetrlja in obrt. Predvsem tekstilno tovarno razstavljajo najnovejše izdelke. M.*l razstavljnl-r) so letos tudi nekatera ljubljanska podje'ta, zlasti tista, ki Ro dobro uspela že na Zagrebškem velescjmu. Sploh pa se je lotos prijavilo toliko udeležencev, °-a »o morali prireditelji zadnje "flo odkloniti, čeprav je razstavni prostor Šestkrat večji kakor ''»"i. Podjetja ki jih j" kar 168, z,ihtevajo namreč letos večje se-Jprnske površine. Ze v pr-vih šest h dneh je ho-Jprn obiskalo nad 14.000 ljudi, ***d njimi tudi podpredsednik IS •Rs ivnn Maček. 10. avgusta Je b" Gorenjski sejem, ki je dokaj Ja?(?ibal kranjsko življenje, za-kliueen. Prireditelji so z zado-vo»jwtvom ugotovili, da si je se- za nad 300 milijonov dinarjev sklenjenih pogodb. V sejemski kroniki pa bo ostalo zapisano, da je sejem obiskal tudi predsednik republike Tito. VZTRAJNO NAPREJ Kranj. oato ima letos ta prireditev, na kateri sodeluje nad 200 gospodarskih organizacij, predvsem turistično potrošniški značaj. Sejem jo obiskalo 43.000 ljudi, med njimi tudi tovariši Edvard Kardelj. Miha Marinko in Boris Kraigher. TURISTIČNA BORZA Kraoij. od 31. julija do 10. avgusta 1950. Kranj je spet spremenil podobo, že prvi dan si je ix. Gorenjski sejem oglodalo nad 30(M) lKidi. Posebnost letošnje prireditve je turistična borza. Prvič so se sestali proizvajalci kn kupci ter direktno ali preko ajvncij skušali skleniti najbolj ugodne aranžmaje za zimsko turist ično sezono. Sejem jo obiskal tudi pred- j sodnik Tito, ki je mod drugim dejal, da rad obiskuje tovrstna prireditve in da si je tudi Gorenjski sejem ogledal pred štiri- j mi leti. Vendar pa je letošnji povsem nekaj drugega, storjen je bil velik korak naprej. JUBILEJ Kranj, od 29. julija do SL avgusta 1960. Deseti jtttslejsri Oorenj- Se dva dni in XI. Gorenjski sejem bo sprejel prve obiskovalce. Ker smo prepričani, da si boste tudi vi ogledali to veliko gospodarsko prireditev, ki. še posebno letos nosi. stvarni pečat ekonomske potrebe v našem gospodarskem razvoju, vam bomo skušali prikazati letošnji Gorenjski sejem tako, da boste ob kupovanju, saj se tokrat predstavlja Gorenjski sejem kot izrazito potrošniški sejem, in ogledu razstavljenega blaga, zgubili čim manj časa in da ne bo nepotrebnega tavanja sem ter tja. Za uvod pa samo še nekaj splošnih podatkov in navodil. Udeležbo na xi. Gorenjskem sejmu je prijavilo mnogo podjetij, od katerih jih je kar 60 odstotkov izven našega okraja, Številni pa so tudi razstavljatei iz drugih republik. Vsi ti sodelujejo na sejmu tako iz komercialnih razlogov, kakor tudi z željo, da se ljudje seznanijo z njihovimi najnovejšimi izdelki. Zato bo letošnji sejem ustregel prav vsem. predvsem pa še tistim, kt se zanimajo za novosti in tehnične dosežke pohištvene, tekstilne, prehrambene, elektrotehnične ter ostale industrije in oorti. xi. Gorenjski sejem bo v običajnih prostorih, to je v obeh osnovnih šolah na Komenskega ulici. Tu bo razstavišče i. Razstavišče ii. pa bo v tekstfmi šoli na cesti Staneta Žagarja. Dohod na prvo razstavišče bo iz Gregorčičeve in Partizanske ulice, uprava sejma pa bo poslovala na ee-stl Staneta Žagarja št. 27. telefon 25-80. Vstopnica za enkratni obi.^k bo 100 dinarjev, seveda za oba dela sejma: dijaki in vojaki pa bodo plačali samo polovično vstopnino, to je 50 dinarjev. — Otroci do sedmega leta starosti pa si bodo lahko v sprernstvu staršev ogledali sejemske paviljone brezplačno. xi. Gorenjski sejem bo obiskalo mnogo ljudi z Gorenjske in ostalih krajev države. Nekateri se bodo pripeljali z avtomobili, drugi z mopedi in kolesi. Tudi za parkiranje motornih vozil in koles je poskrbljeno. Parkirni prostor za avtomobiM in motorna kolesa bo v Komenskega ulici ter ob cesti Staneta Žagarja in bo označen s prometnimi znaki. Kolesarji bodo shranili kolesa prav tam, vendar na posebnih mestih. Urejeno je tudi za prenočišča. Kdor bo hotel prenočevati v Kranju, naj se oglasi v hotelu Evropa ali pa v restavraciji Jelen. Privatne sobe pa bosta posredovala Izletnikova poslovalnica in kranjsko turistično društvo. Na -sprejem gostov so pripravljena tudi številna gostinska podjetja od Delikatese in restavracije Park do doma na Smarjetni gori in Joštu. KRATEK SPREHOD PO PAVTLJONIH Letošnji sejem bo razdeljen na več oddelkov. Tako bo v razstavišču i. razstavljeno pohištvo in drugi lesni izdelki, nadalje kovinski in elektromehanični proizvodi ter motorna vozila, živila, gospodinjski predmeti in ostalo. Na drugem delu raestavišča, to je v tekstilni šoli, pa bo kakor običajno tekstil in konfekcija. Sedaj pa se malo ustavimo po posameznih oddelkih in povejmo nekaj o maloprodaji na letošnjem xi. Gorenjskem sejmu. Omenili smo že, da bo na razstavišču i. levi trakt, razstavljala pohištvena in lesna industrija ter trgovska podjetja, ki se bavijo s prodajo tovrstnih izdelkov. Ce vas bo pot zanesla semkaj, kar smo prepričani, si boste lahko ogledali raznovrstne športne rekvizite tovarne športneea orodja ELAN Begunje. V prvem nadstropju pa bo trgovsko podjetje MURKA iz Lesc prodajalo izdelke mizarskih podjetij iz Divače in Starega trga pri Ložu. Toda preveč bi bilo, če bi hoteli, našteti vso razsfavljalce v tem delu razstavišča, po drugi strani pa bi vas nehote prikrajšali za marsikatero presenečenje. Toda ža boljšo orientacijo pa je vseeno treba povedati vsaj nekaj imen. Nikakor ne smemo prezreti, da bo SIX)VENTJALES iz LjriN jame v drugem nadstropju levega trakta razstavišča I. prikazoval m seveda tudi prodajal moderno ter stilno pohištvo v garniturah in posameznih kosih. Tudi JELOVICA iz Škofje Loke se ne bo izneverila tradiciji. Na odprtem prostoru pred tekstilno šolo je postavila montažne stanovanjske in weekend hišice vseh tipov. Prijetno bi bilo prebiti v njih dopust ob morski obali, kajne? No, pa zapustimo pohištvo in druge lesne izdelke, rrmnogrede pa lahko pogledamo še proizvode STILA iz Kopra, SlPADA iz Sarajeva, Tovarne finega pohištva iz Gorice, Lesnogalanteri jskega obrata Jesenice in Rolete Kranj. Levi trakt razstavišča I. je torej ostal za nami, smo že v -desnem na razstavi kovinskih in elektrotehničnih proizvodov ter motornih vozil. Ugledna podjetja, med njimi Iskra Kranj, Loške tovare hladilnikov Skofja Loka in Radloindustrija Zagreb, zagotavljajo v tem paviljonu kvaliteto razstavljenih artiklov. Verjetno brez potrebe naštevamo, kaj vse bo razstavljala Iskra. Toda, naj bo! Radioaparati vseh vrst, televizijski sprejemniki, diname za kolesa, električni števci, telefoni in drugo, vse to bo razstavljeno na prostoru z velikim nap:som Iskra Kranj. — Loške tovarne hladilnikov pa se bodo predstavile s hladilniki in gasilskimi črpalkami. Da bodo tudi ljubitelji motornih vozil zadovoljni z xi. Gorenjskim sejmom pa so poskrbela kar tri podjetja — Oprema Kranj, Zeleznina Skofja Loka in Slovenija*vto iz Ljubljane. Sedaj pa smo vas malo zapeljali. — Iz demega trakta razstavišča i. smo se kar nenadoma znašli na odprtem prostoru pred tekstilno šolo. Pa nič zato, saj to velja samo za prodajo motornih vozil in zato e>mo lahko že spet nazaj (vsaj z mislimi, kjer ogledujemo kompletne šivalne stroje z elektromotorji tovarne MIRNA na Dolenjskem. In še enkrat bodo lahko prišle na račun predvsem gospodinje. To bo v paviljorm podjetja Kovinoservis iz LjuMjene, kjer bodo razstavljeni raznovrstni gospodinjski aparati. (Nadaljevanje na 8. strani) Statfjetasfcs podjetje LTI1 jc žc pripeljalo na GS svoje najnovejše proizvod« IZ NAŠIH KRAJEV Kaj v Ondan, tik pred prazniki, je bilo v Cerkljah dokaj nenavadno. Precej hiš je bilo zaprtih in če smo koga iskali, so otroci prijazno povedali, da žanjejo na njivah, pospravljajo seno, da opoldan pride.jo itd. Kljub temu je bilo v središču Cerkelj precej živahno: na glavnem trgu in okrog spomenika so urejali aleje, postavljali betonske robove, .'adili cvetlice, sejali travo in posipali bel pesek. Napisana gesla, zastave — vse je bilo že pripravljeno in pionirji so bili šli iskat novega smrečja za okrasitev. Da bi pač bilo čimlepše za praznike. Urejeno središče Cerkelj Kam z žitom? Najprej srno se zaklepetali z delavci tamkajšnjega kmetijskega obrata. Veliko so vedeli povedati: »To napišite ,da ne bomo več dolgo v Cerkljah. Gradili bomo svoja poslopja tam ob gozdu,« so pravili in kazali tja nekam proti Zalogu. Drugo leto bodo začeli grad Iti. Potem so povedali še druge stvari: da imajo končno le nekaj boljšo »plačo« kot lani, da pa nekateri nimajo stanovanja. Povprečje njihovih mesečnih prejemkov, če so prav vedeli, je menda 25.000 dinarjev. Seveda nekateri dobijo tudi le po 15 ali 16 tisočakov, a drugi pa tudi več kot 30. Sedaj poleti delajo 10 pa tudi 12 ur dnevno. . Kvalifikacijo bi radi imeli nekateri. A do tega je težko priti. Ni nobenega tečaja, predavanj . . . V pisarni so povedali, da je to zelo težko organizirati in da so brž veliki stroški, ker so de'avci I razstrrseni po obratih cd Hrastjn in Lahovč pa do Preddvora in Jezerskega. Po praznikih bodo začeli žeti. Nad 50 hektarjev žita imajo. Žetev jih ne skrbi, ampak le kje sušiti? Zeli bodo s kombajnom. Toda petem je treba zrnje še posu.".i t i sicer bi se pokvarilo. A' prostorov ni. Za 20 vagonov žita ni tako lahko! Upajo, da jirn to celo šola odstopila prostore. Svinčnik v roke! Tako je dejal kmet Valentin Lombar, ko sva sedela na klopi pred njegovo hišo. V Cerkljah, kot skorajda povsod na Gorenjskem .so kmetje dokaj bistri in iznajdljivi; To še posebno velja za Lombarja. Pred kratkim je prodal kar 553 kilogramov semenske repe po 350 dinarjev. Letos jo je pridelal. A na istih njivah bo imel zdaj še en pridelek. Ze sedanji izkupiček pa ni majhen! »Kako da ste se vrgli prav na repo,- sem ga pobaral. >-Treba je zmeraj misliti: svinčnik je treba vzeti v roke in videti kai se najbolj izolača.« S tem je povedal glavno. Pravil je. da zmeraj rad prečita kake članke o kme'i'stvu v časopisih, rad hodi na vsako predavanje o teh stvareh in zmeraj posluša nr-svete po radiu. »Na star način ne gre več. TreKa je koristiti današnjo tehniko, -izkušnje: treba je m'sliti in račuoaM. Zlasti še. ker je sedaj delo tako drago,« je de-jal. Samo o Rebernlci ne! Povedali so, da je poskusni nasad breskev na Rebernici hudo uničen. Poiskal sem lastnika, znanega učitelja. To je Pahor Guido, ki je pred leti s tolikim naporom in požrtvovalno^ jo uredil ta nesad. . »Samo o Rebernici ne sprašujte,« je dejal in se branil pogovo- ra. Hudo mu je vse to, kot je povedal. Dušo je dal v tisto Reber-nico in zdaj . . .! Ogledali smo 6i nasad. Tik nad nasadom so lani začeli graditi cesto za Senturiiko goro. Kamenje je letelo navzdol po hribu in po nasadu. Redka so stebla, ki niso poškodovana: mnoga celo ležijo polomljena in iz ran se jim cedi smola. Res škoda tako mladega nasada — letos je na vrsti šele drugi rod. Seveda hudo okrnjen. Namesto 30 do 40 tisoč kilogramov breskev jih bo morda le 10 do 15 tisoč kg. Poskus pa je odlično uspel. Izmed desetih sort breskev sta se dve sorti zelo dobro izkazali (»P 8« in »Mo-retini 1«). Se pravi da na Gorenjskem so pogoji za breskve, V Cerkljah res delajo! K. Makve Razvitje društvenega prapora PGD v Lomu dveh Jubilejih V počastitev 20-letmce vstaje so v Loma nad Tračem pripravili veliko slovesnost in to s pomočjo tamkajšnjega gasilskega društva, ki jc istočasno praznovalo 40-letnieo ustanovitve. Neupravičeno povišanje cen kruhu v Kranju NEREALNE KALKULACIJE — NA LAHEK NAČIN ZAGOTOVLJENA RENTABILNOST PODJETJA — OŠKODOVAN JE BIL POTROŠNIK —- NOVE CENE: CRN KRUH 63, BEL KRUH 74 DINARJEV ZA KILOGRAM, ŽEMLJE PO 7 DINARJEV Priprave za to veliko slovesnost so tekle že od četrtka dalje. Treba je bilo pripraviti oder, tribuno in prostor za ljudi in vse to ie okrasiti. To delo je prevzela domača mladina. Spored sam se je pričel v soboto zvečer s svečano akademijo v počastitev 20-letnice vstaje in 40-letnice gasilstva v Lomu. Na proslavo so prišli sekretar ObZK tov. Toma-žin, ki je v lepem govoru opisal pot revolucije, ter zastopniki SZDL Lom. ZB in KUD-a. Navzoči pa so bili tudi predstavniki gasilstva, poveljnik OGZ Tržič kroniko društva in prebral sedem častnih članov. Potem pa je zaigrala godba mimofiocmo koračnico gasilcem iz okoliških društev, na čelu povorke pa so bali prapori gaslskih čet On 14. uri je bilo slavnostno razvitje draSt-venega prapora, ki ga je predala Francka Gaberc z besedami: »S ponosom nosite prapor in pod njim se izkazi te junaške šn plemenite gasilce in pomagajte po paroli: »Ljudstvu na pomoč!-« Praporščak Jože Kavčič je obljubil zvestobo društva in čuvanje prapora. Zadnje dni je bilo med potrošniki v Kranju precej negodovanja zaradi povišanja cen kruhu in novih cenah kruha, pa je prišlo v Kranju do podražitve kruha zaradi samovolje ali pa nepremiš- žemljam. O vsem tem smo se po- ' Ijenosti direktorja kranjske Pe- zanimali na Oddelku za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju, kjer so nam med drugim povedali, da so dosedanje cene za kruh na območju kranjske občine veljale od 10. februarja letos. Zaradi zvišanja cene moke Za 1 dinar pri kilogramu in zaradi povečanja proizvodnih stroškov pri peki kruha, pa je bilo treba misliti tudi na spremembo. Zaradi tega je obrtna komunalna zbornica kranjskega okraja zbrala predloge kalkulacij vseh pekarn na območju kranjskega okraja, napravila enotno kalkulacijo za ves okraj in to dala v razoravo Svetu za gospodarstvo pri OLO v Kranju. O predioeu Obrtno komunalne zbornice so razpravljali tudi vsi Sveti za blagovni promet pri občinskih ljudskih odborih. Nove cene kruha naj bi znašale za črn kruh 63 do 66 dinarjev za kg. za bel kmh 76 din za kg in za ržen kruh 67 do 68 din za kg. Nove cene in lemi i 8 zbornica ni predlagala. Ze pred tem, preden je Svet za blagovni promet pri OhLO v Kranju razpravljal o karne tovariša Maksa Dolenca, ko je ta cene za kruh kar sam postavil. SAMOVOLJNO CEN KRUHU POVIŠEVANJE Razumljivo je, da se cene kruha brez soglasja Sveta za blagovni promet pri ObLO Kranj v kranjski Pekarni ne bi smele povečati, sploh pa ne za toliko kot so se, ker I tem Svet že na svoji seji. ko je obravnaval predlog Obrtno-komunalne zbornice o povišanju cen kruha, ni soglašal. Tej seji jc prisostvoval tudi direktor kranjske Pekarne tovariš Dolenc in je torej sklep seje poznal, vendar ga jc popolnoma zanemaril. Samovoljno je določil, da Pekarna Kranj začne od 17. julija dalje prodajati kruh po novi ceni, in sicer črn kruh po 65 dinarjev za kilogram, bel kruh po 75 dinarjev za kilogram in žemlje po 8 dinarjev. Da bi se izognil intervenciji Občinskega ljudskega odbora je direktor odpotoval, ostali uslužbenci pa so se sklicevali na direktorjeva navodila In je tako po- Najprej se bom danes lotil Ra-dovljičanov, pa ne morda zato, ker bi Hm manjkalo turistov, saj te le-tch ie v zgodnjih jutranjih urah precej na ulicah. Spotaknil pa se bom ob nekatere gostinske delavce. A "Zaiti bom z uganko: Kdo ve, kje te v Radovljici kavarna in restavracija Grajski dvor* Odgovor: Samo tisti, ki je ze kdaj bil tu! »Novinec* največjega radovljiškega gostišča res ne more najti, ker nima natmanjŠe napisn* table. A Mene, ki vem, kje je Grajski dvor, to sicer, ne t m kako ne moti, nekajkrat pa sem se ie mislil obregniti v gostilno »Pri Kun-steljnu«, pa sem se premislil — tokrat pa se ne bom! Prav nič ne bi škodilo, če bi imel tisti, ki streie v tej gostilni, vsaj predpasnik, če ie ne kaj več. Tako bi gost vsaj vedel, s kom ima opravka in na koga naj se obrne, če kaj ieli. A In še tretja « tega kraja: fj lahko predstavljate, da pri vsej modernizaciji, motorizaciji, višnu tehnike in atomizaciji, v edini kaverni v Radovljici (Gfoffk* dvor) niti ob deveti' uri dopoldne "se ni moč dobiti dnevnega časopisa! A Ko sem pomislil na tifto naglico v Radovljici, se nisem prav nič začudil, ko sem bil pred dnevi* na izletu ob Črnjavi v Preddvoru Veliko poslopje — okrevališče J-so morali pacienti nemudoma iz prazniti ie do 1. julija, da bi pred dvorsko turistično društvo lahko)™*)™ «■ komad uredilo vsaj nekaj najpotrebnejših prostorov za svoje potrebe oziroma potrebe gostov. Toda vsak čas bo minilo mesec dni in ob Črnjavi je ostalo še vse tako kot je bilo 1. julija! Komentar: naglica zaradi naglice in nič več! Do prihodnjič na svidenje •— sredovanje ObLO Kranj v prvih dneh ostalo brezuspešno. 19. julija letos je Oddelek za gospodarstvo pri ObLO Kranj pozval direktorja in predsednika delavskega sveta Pekarne Kranj na zagovor zaradi samovoljnega povišanja cen. Predsednik delavskega sveta kranjske Pekarne je med drugim povedal, da delavski svet o povišanju cen kruhu ni nič razpravljal. Prav iz tega je razvidno, da je direktor samovoljno povišal cene. Zagovarjal se je, da so se povečali proizvodni stroški, da se je podražila moka in podobno. Za povečanje cene zemljam pa se^ je zagovarjal z zvišanjem njihove teže od 6 na 7 dkg. MIMO ZAKONITIH TRFDPISOV Dokazano je, da direktor kranjske Pekarne ni upošteval zakonitih predpisov, ki bi jih kot predstavnik podjetja moral poznati, ni upošteval sklepa Sveta za blagovni promet pri ObLO Kranj, nHi se ni oziral na samoupravne organe v podjetju, ki bi morali biti prvi soglasni z direktorjevim ravnanjem. S tem so jasno izražene težnje direktorja, da na povsem lahek način zagotovi rentabilnost podjetja. To bi moral vsekakor storiti drugače, in sicer z boljšo organizacijo dela. z zniževanjem stroškov, ne pa samo z zviševanjem cen. Razvidno je, da je direktor j v tem primeru postopal popolno- j ma samovoljno in protizakonito, čeprav je bil od Sveta za blagovni promet opozorjen, da ne sme sam zviševati cen kruhu. Raz>en tega o zvišanju cen kruhu niso razpravljali sammrpravrri organi v podjetju, kar sta potrdila predsednik DS in UO. KAKŠNO JE TRENUTNO STANJE? Trenutna situacija s cenami kruha je naslednja: Stara cena za črn kruh je bila 60 dinarjev, neupravičena pa 65 dinarjev za kilogram, za bel kruh stara cena 70 dinarjev, neupravičena 76 dinarjev za kilogram," žemlje po 7 dinarjev, neupravičena cena pa po 8 dinarjev za komad. Po kalkulativnih cenah in ugotovitvah tržne inšpekcije bi bile realne cene za črn kruh 63 dinarjev za kilogram, za bel kruh 74 dinarjev za kilogram in žemlje 7 di- 0 tožilstvu zaradi gospodarskega 0 prestopka in odvzem sredstev, 0 ki si jih je podjetje pridobilo j. ^° veliko cvete. Te begonije pustim" vsako jesen. šele takrat, ko so že dovolj r«*' vite. Zemja naj bo srednje težk9. C rini čas te begonije so lep oki*3-vrtov in zato tudi pri nus dokaJ priljubljene. Ing. Vida Faul*** SREDA. 26. JULIJA 1961 STRAN KULTURNI RAZGLEDI MEDLE PERSPEKTIVE KULTURNp PROSVETNE DEJAVNOSTI V RADOVLJIŠKI OBČINI Nedavna združitev blejske in bohinjske občine z radovljiško bo tamkajšnje družbeno, politično in ekonomsko življenje nedvomno privedla do večjih ali manjišh sprememb. Posebej pa nas je zanimalo, kako bo ta združitev vplivala na kulturno prosvetno dejavnost, zlasti še če upoštevamo, da bo v prihodnje kulturno delo v tolikanj prostrani občini uravnaval namesto dosedanjih treh občinskih Svetov Svobod In prosvetnih društev, en sam združeni Svet. Prva, ne preveč spodbudna ugotovitev: Na Občinskem ljudskem odboru v Radovljici smo izvedeli, da novi združeni občinski Svet Svobod in prosvetnih društev, še ni bil formiran. Se več — kot kaže, so tudi stari sveti — kar velja zlasti za radovljiškega rr vrgli s sebe breme kulturnega poslanstva. Vsi se namreč zanašajo na novi združeni svet, ki bo ustanovljen septembra letos. To pa hkrati pomeni, da se bo letož-nja sezona kulturno prosvetnega dela v novi radovljiški občini začela brez pravega načrta. S tem pa še ni rečeno, da je prihodnja sezona že v naprej izgubljena. Z dosedanjimi izkušnjami, ki so si jih pridobila posamezna prosvetna društva, knjižnice, delavske univerze, pevski zbori itd., bo moč krizo nekako prebnesti. Vsekakor pa bo delo v prvih mesecih sezone bolj odvisno od posameznih kul turnih sekcij kot pa od osrednjega organa - združenega Sveta Svobod. Ob tej priložnosti smo obiskali tudi dosedanjega predsednika radovljiškega Sveta Svobod in prosvetnih društev Janeza Justina. Povedal js, da bo v novi občini delovalo namesto dosedanjih 9. kar 16 Svobod in prosvetnih društev. Hkrati pa je potožil, da je prav v Radovljici in Lescah kulturno prosvetno delo ogroženo predvsem zaradi pomanjkanja prostorov. Radovljiško prosvetno društvo -A. T. Linhart« sploh nima svojega doma, zato je začela dejavnost nekaterih sekcij močno upadati. Dramska sekcija je lani uprizorila samo eno mladinsko delo, medtem ko so delavska univerza, ljudska knjižnica in pevski oktet zabeležili prav lepe uspehe. — O kakršnikoli obliki klubskega življenja, ki naj bi igralo v na:em kulturno-prosvet-nem življenju glavno vlogo, pa sploh ni govora. Prav primerna oblika klubov pa se je razvila v Podnartu, Kamni Gorici. Lanco-vem in Mošnjah. Izobraževalnemu delu lahko pripišemo še nekaj po! judnoznaristvenih predavanj, ki pa jih je bilo premalo, da bi se lahko z irjimi nora'V.i. Več uspeha so zabeležili razni strokovni tečaji. Podoben, morda malo manj zamotan primer, predstavlja Svoboda v Lescah. Vsa leta doslo; je društvo gostovalo v tamošnjem šolskem poslopju. Razvoj šole — prihodnje leto bodo namreč Lesce dobile popolno osemletko — pa zahteva za sistematično delo več prostora. To pa je tudi vzrok, da se bo morala Svoboda iz šolskega poslmja izseliti. Nekatere sekcije Svobode, n. pr. televizijski klub, knjižnica itd., domujejo trenutno na -Žagi«. Vsekakor pa bo igralska skupina, ki je v zadnjih letih beležila lepe uspehe, prihodnjo sezono brez odra. Svetlo plat izobraževalnega dela v radovljiški občini predstavljajo knjižnice. Ne kaže pa trditi, da se le-te pri svojem delu ne bore s težavami. Tu je mišljeno predvsem pomanjkanje primernih prostorov in pa preskromni knjižni zakladi. Iz te slednje težave si pomagajo na ta način, da knjižnice med seboj izmenjujejo knjige. — Bralcev zaTes ne manjka. In še beseda, dve o delavskih univerzah. Kljub združitvi blejske in bohinjske občdne z radovljiško, bosta delavski univerzi na Bledu in v Bohinju deloval: tudi v prihodnje. Ze zaradi sestavljenih programov za prihodnjo sezono, jih ne bi kazalo uknjati. Kaj bodo z njima ukrenili kasneje, bodo pokazale potrebe in trenutno razmere. Na vprašanje, kako bo združitev občin vplivala v prihodnje na razvoj kulturno prosvetne dejavnosti, pa tovariš Justin meni takole: -Uspeh bo odvisen predvsem od novega odbora občinskega Sreta Svobod, še bolj pa od pobud in požrtvovalnosti članov posameznih kulturnih sekcij.« S. S. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI 42* Gorenjski likovniki počastili 20-letnico vstaje V četrtek 20. julija zvečer so odprli na Jesenicah gorenjski sli-karji-amaterji v počastitev 20-let-nice vstaje razstavo svojih del. Na razstavi, ki sta jo pripravila okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev in likovna sekcija jeseniške Svobode, razstavlja 18 avtorjev 36 del v olju, akvarelu, tempera barvah, tušu in žgani glini. Razstavljena dela obravnavajo snov iz NOB. Od 60 predloženih del je žirija izbrala za razstavo le 36 takih, ki so primerna za razstavo v počastitev 20-letnice vstaje. Otvoritvi so poleg avtorjev in številnih ljubiteljev likovne dejavnosti prisostvovali tudi predstavniki Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, jeseniške družbene in politične dejavnosti, glavni direktor Železarne Jesenice, člani upravnega odbora Svobode Jesenice in drugi. Razstavo je v imenu Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj otvoril tov. Resman, tolmačil pa jeseniški likovnik Čebul j. Čeprav so počitnice ima razstava mnogo občudovalcev, ki dajejo avtorjem zasluženo priznanje. Razstava bo odprla do 28. t. m. •« Kulturni dom Tovarna Stol je že pred nekaj leti finansirala gradnjo kulturnega doma na Duplici, ki so ga zgradili delavci s prostovoljnimi urami. V njem so opremili kino dvorano, sedaj pa je v. njem še soba s televizorjem in pa knjižnica, s katero se delavci veliko okoriščajo. BIIIIIIIIMUHM AUSCHWITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika Na dvorišču stoječe grške Žide pobijejo do poslednjega moža. Nekaj se jih skuša rešiti z begom. Ti padejo pri vratih. Nenadoma še ena, še močnejša eksplozija. Streha krematorija III se s truščem sesede. Štirje z ekrazitom p napolnjeni železni sodi so eksplodirali in spremenili ogromno poslopje v ruševine. Pod ruševinami leže pokopani možje »Posebne komande«. Nekaj jih je še živih in ti se skušajo še braniti, drugi dvigajo roke. Toda vse brez izjeme pobijejo. Čez kratek čas pripeljejo nazaj iz barake tistih 100 ogrskih Zjdov ter jih postrele. Detonacije v krematoriju III so vzburile krematorij I do viška. V prvih trenutkih ne ve nihče, kaj se je zgodilo. Kurjači so popustili peči in razpravljajo v kotu dvorane o dogodkih. Čez nekaj sekund pridivja k njim esesovsM I stražar. Ves razkačen vpraša višjega kurjača, zakaj njegovi ljudje ne delajo. Ker ga odgovor ni zadovoljil, je pograbil debel kol in začel divje udrihati po kurjaču- , Toda kurjač je bil najmočnejši mož v »Posebni ko- J mandi«. Zazibal se je sicer, toda padel ni, zardel je fcot škrlat, nato pa izdrl izza škornja dolg, oster nož in ga i zasadil esesovcu v prsi. Takoj pograbita dva krrrjača ) esesovca, ki se je zgrudil na tla in ga vržeta v peč. — f V dvorani za zažiganje se vname silovito streljanje. 1 Mož i < ►Posebne komande« padajo na gosto, pa twfi esesovci imajo precej mrtvih in ranjenih. \ Preostali esesovci se umaknejo pred vrata kremato-i rija in se nato priključijo četi, ki je prišla na pomoč. i To mi je povedal »pipel«, ostalo sem videl sam. 9 Tistih dvanajst, ki se jim je beg posrečil, pripeljejo J ponoči nazaj. Sicer so prebrodili Vislo in prišli na drugi a breg, tam pa so padli v roke esesovskemu oddelku. j Popolnoma izčrpani so se zatekli v poljsko hišo in f bili prepričani, da so tam na varnem, toda gospodar \ hiše je šel k esesovcem in jih prijavil. Vseh dvanajst so t prijeli... # V postelji sem že in skušam zaspati, ko me naen-f krat vznemiri streljanje. Ko poneha, se bližajo mojim " vratom težki koraki. Dva esesovca vstopita, vsa krvava J sta po obrazu. Dvanajst zajetih mož »Posebne komande« ^ se je divje branilo. Z rokami so se lotili stražarjev, ) hoteč jim iztrgati orožje. Seveda so vseh dvanajst takoj r ustelili. Molče moram ubogati, ko mi velita, naj takoj ^ vstanem in se lotim čiščenja in obvezovanja njunih ran. i! ! V Begunjah je te dni odprta zanimiva razstava izdelkov pacientov iz oddelka delovne terapije, n imanje je tolikšno, da so bild razstavljeni predmeti že prve dni razprodani Za- Zaupni podatki iz druge svetovne vojne Ameriški novinar VVilliam L. Shircr jc objavil v pariškem tedniku -1'igaro Litcraire« zanimiv sestavek o poskusih nacistov v driuri svetovni vojni, da se sporazumejo z vojvodom VVindsorskim v času, ko jc Hitler pripravljal Invazijo na otok. VVilliam L. Shircr sc v tem članku sklicuje na podatke, kijih je zbral po zapisih nemške obveščevalne službe. - Težko je namreč predpostavljati, da so vsi ti podatki zgodovinsko točni, kajti pogosto so nemški obveščevalci stvari precenjevali. Nemško - nacistično osvajanje Anglije ne bi bilo nič manj surovo, kakor v drugih evropskih državah, če bi do tega prišlo. O tem povorijo številni podatki, ki so jih našli v nemških arhivih. -9. septembra je poveljnik nemške vojsko Brauchitsch podpisal odločbo, ki govori, da bodo -angleško moško prebivalstvo« od 17. leta do 45. leta starosti pregnali na prisilno delo na evronkso kopno«. V Angffjl bodo ostali samo RlOškl, ki jih bodo potrebovali za delo na otoku. V tem smislu so izdali navodila poveljstvom Devete in Šestnajste armade, ki sta bili pripravi ;eni za izkrcanje. Niti v eni državi Nemci ntso pripravili tako strogih ukrenov zoper Prebivalstvo. VŠtevSI Poljsko in Sovjetsko zvezo. Rrauchitsehova odločba jo imela naslov »Znno-Ved o organizaciji in delovanju Vojne vlade v Angliji«. V teh iri-vodilih so določili vse podrobnosti. Služila so osnovnemu name-Ira, da omogočilo ronanjc na otoku. 27. jnliln je bilo postavljeno Pcsebno -volno gospodarsko poveljstvo za Anglijo«, ki je dobilo va« pooblastila za sistematično ropanje. Vse stvari bi bile takoi *nnlenjen<\ raven najpotrebnejših zalog hrane. Vsak Anglež, ki bi zalepil letak z vsebino, ki Nem-Cc-m ne bi bila všeč. bi bil prsta v-H*n pred zid. Fnaka kazen zi-P*ne lhidl, ki ne bi predali orožin 'n radijskih spreiemnikov v 24 Urah. Pravo nasilje je imel or"an TIrati iele Himmktr in SS skuoire. ** tem )e skrbel znani Relch Si-pherhelt Haupte Amt (Center za y«rnost) pod vodstvom ITeldriohn. Človek, ki je dobil nalogo, da ne-****od«rto ntidzonije dc*o, )e bil profesor dr. Franz Sicks, eden izmed intelektualcev, ki ga je v času nacizma pritegnila Himmler-jeva obveščevalna služba. Profesor Sivk« je zapustil položaj profesorja Ekonomske fakultete no berlinski univerzi, da bi se vključil v Heidrichov oddelek, specializiran za -znanstvene« raziskave. Angleži so se sicer izognili Sioksovemu nasilju, uveljavil pa se je s svojo -SS Einsatzgrupo« v Rusiji, kjer je prirejal množične pokole in bartolornejske nori. Njegova najljubša igra je bila. da je mučil sovjetske politične komisarje, preden jih je postavil pred zid. Dr. Sicks je bil obsojen na nurnborškem procesu kot vojni zlo-'ioec nn 20 let ječe, leta 19f52 pn je bil iz ječe Izpuščen. Crna knjiga Prvega avgusta jo, kar je razvidno iz zaplenjenih arhivov, G5-ring dejal Heidrichu, naj začne z delom. SS in SD je imel nalogo, da najprej obračuna s Številnimi angleškimi društvi in organizacijami, ki so bile sovražno razpoloženo proti Nemčiji. Dne 17. septembra, na dan, ko je Hitler odložil izkrcanje v An- | gliji. je Heidrich postavil doktorja Slcksa na nov položaj. Ze v avgustu je Heidrich organiziral šest -komandosov« za Anglijo, ki bi imeli glavna poveljstva v Londonu. Rristolu, Bir-minghamu. Manchestru ln Edinburgu ali GLa«*'gowu, v primeru, da bi Angleži spustili v zrak most Firth of Forth. Najprej bi morali na otoku postaviti »vlado nasilja« in zapreti vse tiste, ki so na »Črni listi.«. ki vojvod »Crna lista« sumljivih oseb v Veliki Britaniji sodi med najzanimivejše ostanke Himmlerjeve zapuščine. Vsebovala je imena 2300 angleških državljanov, ki bi jih morali aretirati. Razumljivo je, da so bila na tej listi imena vodilnih angleških politikov s Churchillom na čelu, imena politikov angleških strank, imena založnikov, novinarjev, književnikov, znanstvenikov in nemških emigrantov. Ce bi se Nemci poskušali izkrcati, jih Angleži vsekakor ne bi pričakali golih rok. Churchill je pozneje priznal, da se je večkrat vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi Nemci tvegnli izkrcavanje. Ta čas je bil namreč prepričan: da bi bilo -klanje z ene in druge strani strašno in grozotno«. Ne bi bilo milosti in prizanasanja. Nemci bi prednjačili z nasiljem, mi p« smo bili pripravljeni na najhujše.-« Peter Flerrvming je v svoji znameniti knjigi op;sal. da so bili Britanci pripravljeni na vso. Ce bi vsi drugi obrambni načrti prdb v vodo, bi bili pripravljeni uničiti sovražna oporišča s strupenimi plini, ki bi jih odvrgla nizko leteča letala. Bolj zabavna kot rosna je zgodba o nemškem načrtu, da bi ugrabili Windsorskega vojvodo in voj-vodinjo. Ta zgodba je značilna in grotesna za voditelja Tretjega Reieha v času, ko so bili navajeni Mestecih zmag. Z ugrabitvijo vojvode je želel Hitler doseči sklenitev miru z Veliko Britanijo. To nenavadno zgodbo so odkrili v arhivu nemškega zunanjega ministrstva, opisana pa je v spominih VValtera Schellenbcrga. mladega šefa SS in SD, ki je bil določen, dn to nalogo opravi. -Zamisel tega načrta« — Je dejal Ribentropp zaupno Schellen-bergu — -prihaja od Hitlerja«. Nacistični minister zunanjih zadev je sprejel to idejo z velikim navthi.Vrrjem. Precej časa so bili diplomatski predstavniki v Španiji in na Portugalskem obsedeni s tem načrtom, zlasti v kritičnem letu 1940. SKRIVNOSTNA UGRABITEV Po porazu Francije, junija 1940, je vojvoda Windsorski, ki je bil član britanske vojne misije pri Vrhovnem poveljstvu francoskih oboroženih sil, priletel z vojvodi-njo v Španijo, da bi sc izognil nemškemu ujetništvu. 23. junija je nemški veleposlanik v Madridu Ebenhard v on Stohrer, z diplomatsko zvitostjo poslal v Berlin naslednjo brzojavko: • -Španski minister za zunanje zadeve želi pojasnilo, kako naj postopa z WlndeoTskim vojvodo in vojvodinjo, ki bi morala na poti proti Lisboni in Londonu danes priti v Madrid. Minister za zunanje zadeve smatra, da utegnemo biti zainteresirani za stik z vojvodo in za njegovo zadržanje v Madridu. Prosim, pošljite takojšnja navodila.*c Ribentropp je naslednjega dne obvestil veleposlanika. Svetoval je da bi VVmdsorja zadržali v Španiji vsaj dva tedna. Naslednjega dne, 2f>. junija, je Stohrer že odgovoril: -Španski zunanji minister jo obljubil, da bo napravil vse, kar je v njegovi moči. da zadrži oba VVindsorska neka} časa v Madridu.« Minister je povedal veleposlaniku, da se bo vojvoda vrnil v Anglijo pod pogojem, če bodo njegovo ženo sprejeli za Člana kraljevsko družine in če bo sam dobil kakšen boljši položaj. V nasprotnem primeru bo ostal v Španiji, in sicer v gradu, ki mu ga je dodelila Francova vlada. -Wmdsor je izjavil španskemu ministru za zunanje zadeve, da je proti Churchillu in proti vojni.« VVindsorska sta prispela v Lizbono v začetku julija. 11. julija je obvestil veleposlanik v Lizboni Ribentroppa, da so vojvoda postavili za guvernerja Bahain-skega otočja in da zavlačuje z odhodom ... v upanju, da se bo tehtnica dogodkov obrnila v njegovo korist. »•Prepričan Je, Je zapisal poslanik, da bi se vojni Izognili, če bi slučajno ostal na angleškem prestolu. Pravi, da je odločen zago- Globoko me je presumlo, da so moji tovariši f končno le moraii umreti. Zaman so bile vse žrtve. Niti f enemu se ni posrečilo pobegniti iz tega pekla, da bi po- i t vedal svetu, kaj se v Auschvvitzu godi. i Kasneje zvem, da so poročila o uporu vendarle d prodrla v svet. Zaporniki, ki pridejo v stik z zunanjimi t delavci, so jim povedali o uporu. Ti so seveda takoj I f nesli vest dalje. Pa tudi esesovci niso povsem molčali. '- i Tudi oni so pripovedovali o uporu, edinem, ki se je kdaj i pojavil v koncentracijskem taborišču Auschvvitz. j Po nemirni noči se zbudim zjutraj ifces raztepen. Moji živci so tako prenapeti, da me moti celo šepet mojih treh sostanovalcev in njihovi koraki. Silno potrt grem s tovariši v obdukcij sko dvorano. Skozi dvorano za sežiganje gremo. Betonska tla so že spet snažna. Do poznih polnočnih ur so požigali naše tovariše. — Zdaj ognji že ugašajo in širijo le še malo toplote. Trideset mož na novo izbrane »Posebne komande« sedi sklonjenih glav v predsobi. Krvava tragedija, ki so jo doživeli v prvih urah svojega bivanja v krematoriju, jih stiska za grla. Toda to stanje bo trajalo le nekaj dni. Pot em bodo v žganju našli tolažilno sredstvo za vse tegobe. Kdor pije zadostne količine te medicine, ta je v nekaj dneh ozdravljen krematorijske bolezni. Preteklost se pogrezne v neznanske daljave, sedanjost izginja v megli, prihodnosti ni zanje nobene več. !»Novi« si oblečejo lepo, snažno obleko, ki so jo v taborišču tako pogrešali, umivajo se lahko, kolikor . hočejo, ne manjka jim niti mila, celo brisače imajo. — i človek, kaj hočeš še več! DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI niiiiiniliiiuiiB vornik mirnega sporazumevanja ] Domišljavi nemški zunanji mi-ojvoda kratkomalo nister, ki mu izkušnje nemškega z Nemčijo. Voj smatra, da bodo zračni napadi prisilili Anglijo k pogajanjem.« To poročilo je prisililo arogantnega nemškega ministra za Zunanje zadeve, da s svojega posebne vlaka pošlje -zelo nujen in zaupen brzojav« nemškemu veleposlaništvu v Madridu, in to pozno ponoči istega dne. Minister je želel, da bi vojvodo zadržali pred odhodom na Bahsmsko otočje ln da bi ga skušali povabiti nazaj v Španijo. To nalogo naj bi prevzeli njegovi španski prijatelji. -Izkoristite priložnost (je svetoval Ribentropp) in obvestite vojvodo, da si Nemčija zelo želi mir z angleškim narodom. Churchillo-va klika to onemogoia, zato bi bilo pričakovati, da vojvoda pristane na daljše razgovore. Nemčija je odločena prisiliti Anglijo v mir z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. In pri takšni odločitvi bi bila pripravljena, da vojvodi izkaže vsakršno pomoč, posebno pa, da bi angleški prestol zasedla vojvoda in vojvodinja. Če bi imel vojvoda druge načrte, izrazil pa bi željo, da sodeluje pri poglabljanju dobrih odnosov med Nemčijo in Anglijo, bi mu bila nemška vlada pripravljena priskrbeti sredstva, ki bi zadostovala za življenje, kakršnega živijo kralju Kušnje nemškega veleposlanika v Londonu niso veliko pomagale, da bi spoznal Anglež^ je dodal, da je iz zanesljivih virov obveščen, da bo britan-cka obveščevalna služba -opravila« z vojvodo, ko pride na Ba-hamsko otočje. Naslednjega dne, 20. julija, se je nemški veleposlanik v Madridu sestal s španskim ministrom za notranje zadeve in Francovim zetom, ki je obljubil, da bo pridobil generalisima za zaroto in da bodo izvedli naslednji načrt. Španska vlada bo poslala v Lizbono starega prijatelja vojvode, Miguela Primo de Rivera, voditelja madridske falange in sina bivšega španskega diktatorja. -Rivera bo povabil vojvodo na lov v Španijo, kjer se bodo lahko pogovorili o anglesko-španskih odnosih. Notranji minister bo na lovu obvestil vojvodo o načrtu britanske obveščevalne službe, da ga nameravajo po prihodu na otok ubiti. -Minister bo pozneje predložil vojvodi in vojvodinji, da sprejmeta špansko gostoljubnost ln potrebno finančno pomoč. Lahko bi preprečili vojvodi vrnitev tudi na kakšen drug način. Glavno je, da v celotnem načrtu ostane Nemčija v senci.« (Nadaljevanje sled*} STR m V OBVEŠČEVALEC SHEBAj 26. JH7LUA 1961 Občanom Kranja Politične in družbene organizacije občine Kranj pozivajo vse krajevne cdbore, osnovne organizacije, kmetijske zadruge in druge organizacije, a preko teh vse občane, da letošnji osrednji občinski manifestaciji v počastitev 20-letnice revolucije dajo čim večji poudarek. Orgrnizirajte skupne krajevne štabe, združite vse prebivalce v delu za olepševanje in krasitev sleherne vasice in domačije in zagotovite množično udeležbo na veliki proslavi v nedeljo v Kranju! \,& t. I OGLASI PRODAM Televizor »Telefunken« ugodno prodam. Telefon 2(5-06 2881 Prodam moped Moskvitto skoraj nov. Strahinj 60, Naklo 2836 IZVRSTNI TRŽAŠKI VAMPI IN SOČNI GOLAŽ VSAK DAN V HOTELU EVROPA KRANJ Prodam BMW 250 cem skoraj nov. Šenčur 264 2837 Prodam električni kuhalnik na 2 pokriti plošči. Marenčič Marija, Vodopivčeva 7, Kranj 2927 Prodaim kravo, ki bo čez 1 mesec teletila. Sp. Dupljie 51 2928 Prodam večjo končino suhih butar. Moše 23. Smlednik 2929 Seme rdeče deletje »Inkarnat-ke- dobite pri Cvenkelj Alojzu, Ljubno 2930 Prodam dobro kravo na brištu, ki bo petič teletila. Sred. Bitnje 9 2931 Prodam zelo dobro ohranjeno Vespo. Ješetova 26, K-anj 2932 Po nizki ceni prodam lepo zazidljivo parcelo 993 m2 v Krizah. Informacije daje Verbič, Križe 2933 Prodam cvetoč oleander v Kranju. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku 2934 Prodam puhal ni k za seno. Po-ženk 4 2935 Prodam 2 pletena stola in okroglo mizo za verando. Naslov v oglasnem oddelku 2936 Prodam kultivator m kravo dobro mlekarico po izbiri lahko s teletom. Sp. Brniki 65 2937 2 konjski opremi prodam za 120.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 2938 Prodanu globok otroški voziček. Zupan Marija, Siošičeva 5, Kranj 2939 Prodam večjo količino zelo do-| brega hrušovega mošta. Ljubno | št. 76, Praprotnik Franc 29401 Prodam odlično ohranjen m o-1 tor DKW 250 cem tip 1953. Novak,, Prebačevo 12, Šenčur 2911 , Predam ovco bele barve staro i 1 leto. Podreča 42 2942* Prodam zazidljivo parcelo v f Cireah. Naslov v oglasnem od-J delku 2957 f Prodam smrekove deske. Na- -6lov v oglasnem oddelku 2943 Prodam 2 oleandra. Na Skali 5, Kranj 2944 Prodam mlatilnico s tresenom in reto. Brniki 68 2945 Nazoren prikaz dejavnosti kamniških pocfjetlj Velika gospodarska razstava V okviru praznovanj 20-letnice vstaje in 15-lctniee osvoboditve je v Kamniku odprta velika gospodarska razstava na kateri sodeluje okoli 20 podjetij iz celotne kamniške občine. V vseh prostorih gimnazije je prikazana dejavnost kamniških podjetij od osvoboditve do sedaj. I Kranj sprejme v službo dva kvalificirana mehanika za servisna popravila osebnih avtomobilov „Fiat". Ponudbe poslati na upravo podjetja. Osebni prejemki po učinku. Nastop službe možen takoj! REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL OBVESTILO Občinski ljudski odbor Kranj, oddelek za občo upravo ln notranje zadeve obvešča vse lastnike motornih koles, da bo redna letna registracija motornih koles po naslednjem abecednem redu: za lastnike motornih koles dne, z začetno črko iT. 7. 1961 A, Bt C, C, D, 28. 7. 1961 E. F, G. H, I, J, 29. 7. 1961 K, L, M. 31. 7. 1961 N, O, P, 1. 8. 1961 R, S, S, 2. 8. 1961 T. U, V, Z, Z. Vozila sc bodo registrirala v stavbi Občinskega ljudskega odbora Kranj, Tavčarjeva ul. 43, soba št. 7 pritličje in to od 7 do 13 are in od 14 do 18 ure. Tiskovine za registracijo so na razpolago pri Avto-moto društvih v Kranju. Šenčurju in Cerkljah, ki bodo tudi opravljala pravilno izpolnjevanje tiskovin. Pridržujte se po datumih objavljenega vrstnega reda registracije motornih koles. Taksa za cesti sklad ostane ncizpremonjena in se plačuje po obstoječih predpisih. Lastniki motornih koles lahko vplačajo takso po tar. postavki št. 61. ZUT v stavbi ObLO Kranj. Tavčarjeva 43 1 soba 16 v dopoldanskem času ne glede na vrstni red registracije, takoj po objavi v Glasu. Oddelek za občo upravo in notranje zadeve ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, ©četa bi starega očeta ANDREJA SAJOVICA, posestnika se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam pomagali v teh težkih dneh. Posebna zahvala dr. Sajovieu, primari ju dr. Branštetarju in ostalemu bolniškemu m strežnemu osebju bolnice na Jesenicah za srčno lajšanje bolečin. Žalujoči: žena, hčerka in sinovi z družinami ter ostafto sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega mate, ©četa in brata I/OJZKTA SENKA se iskreno zahval ju .jemo vsem ^arrmdr^ r-rH^m in vencev, vsem, ki so nam terazfh ggg* « ™™ staji ob strani. Posebno še "PonBrl zarr^n trud, vsem sosedam in kolektivu apćkame BntHrvk Najlepša hvala vsem, ki so ga sprem«! na njegov zadnji poti. Žalujoči domači - . . Kokrica, Hrastje, Jezersko, Zemurn ipw-ljana, Dobrava leto odločil, da bo v letošnjem jubilejnem letu na ta način prikazal celotno kamniško industrijo in je v ta namen imenoval pose-Prodam kravo s teličkom, ki je/ben pripravljalni odbor, ki se je tretjič telila. Zg. Brniki 35 f z vso reKn0stj0 lotil reševanja da- 2946 vne naloge. Svečana otvoritev je Prodam 4 trodelna okna popol-fbila v četrtek, 22. julija, in so noma nova. Naslov v oglasnem f ji prisostvovali vsi predstavniki oddelku 2947 f podjetij, ki razstavljajo na ome- Prodar; seme rdeče detelje ( "Jeni razstavi. Navzoče je pozdra-»Inkarnatko«. Pr. Polica 18, Cer-J vil tov. Vidervol in se jim to- 2948 \plo zahvalil za sodeiova.nie. Go-Prodam čisto semensko rdečo <*> 51 nato-ogledal i razstavo deteljo. Sp. Brniki 44 2949 Jin se ° nieJ izražali le pohvalno. Poiskala sem predsednika pri- ObLO Kamnik se je že lansko j delat' v svoji domovini čast. (Rudarska himna) Pod njim je vhod v razstavni paviljon Rudnika kaolina iz Crne, ki je prikazan v naravni veliko- derni izdelki tovarne Titan (električna mesoreznica), tovarne Kovanega orodja, ki je pred kratkim prešla iz starih izdelkov na proizvodnjo kolenčastih cevi in drugih modernih izdelkov. Največ obiskovalcev pa pozorno ogleduje izdelke in prikaz bengaličnih izdelkov podjetja Kamnik. Ko sva si ogledala razstavo mi je dejal, da ne smem pozabiti po- klje Prodam 1 leto starega bikca simentaleke pasme in telico od dobre mlekarice, ki bo v kratkem teletila. Sp. Brniki 60, Cerklje 2950 pravljalnega odbora tov. Jagodica in ga pra>i!a za kratek razgovor o razstavi, pripravah nanjo in podobno. Rad se je odzval mojemu povabilu in mi je začel pri-Prodam obračalnik in puhalnik fpovedovati: za seno. Kern Miha, Sred. vas 48, # , . . , Šenčur ">951 f »Zadnja gospodarska razstava, i ki je bila v Kamniku leta 1954 je Ugodno prodam avto Fiat 15Jlepo usneia in zato smo se odlo-po delih: motor, 6 kompletnih _ko-J čm, da jc zopet priredimo. Pri te razstave nismo komercialni uspeh, pač pa smo hoteli ljudem prikazali, oddelku ali podružnici Jesenice l kaj izdelujejo kamniška podjetja. , 2932 ^Hoteli smo torej seznaniti ljudi, Prodam motorno kolo Durkoppi katere izdelke bi eventualno še 200 cem, dobro ohranjen. Ogled i dobili v naših trgovinah, će bi jih od 25. VIL 1961 dalje pri Jelenu i te hotele nabavljati. Vsa pod-v Kranju 2953^jetja, ki razstavljajo proizvajajo izdelke za široko potrošnjo, iz'e-• ma je tu edino podjetje Kamnik.« *"*«*» i »Bi mi lahko opisali v nekaj Kupim ali zamenjam za deske i besedah vse razstavne prostore, mlatilnico s tresali in reto. Po-J mogoče bi lahko omenili še kak- u n.ui.ipiun.... <™-\ciii, da jo z les 5, 50X15 z rezervnimi guma- . organiziranju mi, akumulator, menjalnik itcL \ gledali na ko ali cel avto. Naslov v oglasnem \ ^ hr.it. razstave v spodnjih prostorih gimnazije. Ker sem ga verjetno pogledala bolj dvomljivo, me j« sti, z vsemi napravami za kopanje j hvaliti dobre postrežbe v restav-in podobno. V sobi je še velika j raciji Planika, ki posluje v času slika, ki predstavlja delo v rud- -niku in pridobivanje rude. »Omembe vredno je to, da proizvodnja kaolina v rudniku iz le- j povabil, naj se sama prepričam, ta v leto raste in vendar delavci ; Priznam, ni se zmotil! Nadalje-pri tem uporabljajo iste stroje kot j vala sva pogovor, pred 15 leti,-« mi je navdušeno i »Ali razstavljene izdelke tudi razlagal tovariš Jagodic. prodajate?-« V drugem nadstropju so izdelki j »Omenil sem že, da razstava ni manjših podjetij: Alpren razstav-. komercialnega pomena fn torej K U nudbe oddati v oglasni oddelek 2865 Kupim brane — lahko malo rabljene. Sp. Duplje 51 2954 Kupim električni motor 5 KM. Blaznik Alojz, Zg. Besni ca 78 2955 Kupim obračalnik za seno in malo motorno kosilnico. Naslov v oglasnem oddelku 295§ Čevljarske stroje: »Auputz« in »Fleks šivam-« ter preše kupim. Naslov v oglasnem oddelku 2957 Prašiče za rejo do 50 kg kupim. Janhar, Brezje 2958 Kupim vseljivo stanovanje ali enodružinsko hišo. Pismene ponudbe pod »Gotovina-« oddati v oglasni oddelek 2959 0 T a L 0 Stranke obveščam, da bom imel zaradi rednega letnega dopusta zaprto delavnico v času od 1. do 15. avgusta. Zlatar Rangus 2860 Posestvo z vsem inventarjem velikosti 5 ha da»i v najem. Hiša vseljiva. Sp. Vcteroo 4, Križe 2895 Sprejmem dimnikarskega vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Arh Stanko, dimnikar-stvo, Kamnik 2960 Proklicujem mesečno avtobusno vozovnico Kranj—Bela na ime Mavec Stane 2961 Podpisani Zupančič Avgust. Stari dvor 72 preMicujetn izrečene žaljivke proti More Cvetki in se ji zahvaljujem za odstop od tožbe 2962 Našel sem psa voičjaka črne barve. Cesta na Klane 22, Kranj 2963 Iščem žensko, ki bi po službi pomagala v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanj«. Novak, Prebačevo 12, Kranj 2964 100.000 dan nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi enooobno stanovanje v Kranju. VeDcovrb Rado, Jezerska 5, Kranj 2965 Dne 22. julija sem Izgubil denarnico v letnem kinu. Poštenega najditelja prosim naj jo proti nagradi vrne na naslov: MikiarvčiČ Andrej, Tnpattće II, Preddvor 2966 Avt«:nohilisti. motoristi. Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev Vam hitro m lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 2967 Obveščam cenjene stranke, da sem preselil svoj frizerski salon te Titovega trn* št. 2 na Titov trg št. 10 nasproti glavne cerkve. Za nadaljnji obisk so priporočam. Simunac Božo, frizer, Kranj 2968 šno posebnost?-« »V pritličju je najprej razstavni paviljon tovarne Stol, ki s svojimi interesantni mi izdelki privablja mnoge občudovalce, še posebno zato, ker vse popestri z 48 diapozitivi, ki se avtomatično menjajo in se prikazujejo ves čas. Pohištvo in lesne izdelke pa razstavljata tudi lesni podjetji Me-nina in Sloga, ki je na tej razstavi prikazala še svoj nov tip garaže primeren za manjša motorna vozila (Fičkote), ki je zelo praktičen in hkrati zelo cenen saj stane garaža samo 125.000 dinarjev m zavzema zelo majhen površinski prostor.-« Tovariš Jagodic mi je še veliko pripovedoval o teh razstavljenih predmetih, ko me je nenadoma presenetil napis nad nekimi vrati, ki se je glasil takole: Rudarski stan bodi nam pozdravljen, rudarski stan, to je naša sfcvrt, v znoju vročem in brez sončne luči Naznanjamo žalostno vest, da nas Jo po dolgi hi močni bolezni xa vedno zapustil naš dragi sin in brst KIANC KALAN Na njegov« prerano zadnja pot ga borna spremiti 2C julija ob 10 .»rt izpred hiše žalosti v Zalogu pri Gorniku na pokopališče v Gorice. Globoko žalujoči: Mati Frančiška in sestra Marij« Kranj, 24. juffja 1«»1 Sior/.ič: 26. julija francoski lilm ZVERI SO IZPUŠČENE ob 16%, 18. in 20. uri. Matineja istega filma ob 10. uri; 27. julija isti film ob 16., 18. in 20. uri. Matineja istega filma ob 10. uri; 28. julija ameriški film TONKA ob 16., 18. in 20. uri. Matineja istega filma ob 10. uri Letni ktno Partizan: 26. julija ameriški film TONKA ob 20.30; 27. julija isti film ob isti uri: 28. julija premiera ameriškega filma COWBOY ob 20.30 »Dom« Kamnik: 26. julija indijski film KRALJICA JANSIJA ob 20. uri; 27. julija isti film ob 17.15 Jesenke Radio: 26. julija nemški film SPLETKA IN LJUBEZEN; 27. in 28. julija ruski film ŠOFER PO SILI Plavž: 27. in 28. julija nemški £Hm SPLETKA IN LJUBEZEN Žirovnica: 26. julija smer. film CARMEN JONES Dovje: 27. julija ameriški fihn CARMEN JONES Kropa: 27. JuKja domači film POGON B ob 20. uri Radovljica: 26. julija italijanski film ZADNJI FIJAKER ob 18. in 20. uri; 27. julija ameriški film DARBY O GILL ob 20. uri, 28. .julija isti film ob 18. uri Bled: 26. in 27. julija francoski film NESREČNIKI I. del; 26. julija ameriški fHm SPT, MILO MOJE Duplica: 26. julija ameriški film COWBOY ob 18. uri, 27. julija isti film ob 20. uri Skofja Loka »Predilec: 28. julija angleški fitau POT V VISOKO DRUŽBO lja svoje izdelke za opremo samopostrežnih trgovin; Tekstilni inštitut, Modelit in Svilanit razstavljajo svoje tekstilne izdelke; Usluga razstavlja izdelke iz šiviljske, čevljarske, tapetniške in mizarske stroke; občudovane pa so rudi sveče, ki jih je izdelal Štele Janez po Plečnikovi zamisli. Ko sem tov. Jagodica vprašala, kateri paviljon njemu najbolj uga^a. mi je odgovoril: »Nikakor se ne bi mogel odločiti. Pohvalno pa je zlasti to da so vsi paviljoni lepo urejeni in tu velja še posebna pohvala predvsem manjšim podjetjem, ki so porabila večji napor za ureditev svojega razstavnega prostora kot pa večja podjetja.-« V zadnjem nadstropju pa med drugimi razstavljajo: KZ Kamnik in Komenda, Sadna drevesnica in vrtnarija, gospodarsko podjetje Silva, Tovarna Svit, tovarna Utok, ta je tudi turistična soba, ki prikazuje maketo planinskega naselja na Veliki planini v zvezi z žičnico in drugi razstavni prostori. Interesantni so zlasti mo- razstavljenih izdelkov ne prodajamo!« »Koliko računate da bo obiska?-« »Okoli 10.000 ljudi. Lahko bi jih bilo tudi več, vendar je to odvisno od vremena, pa tudi reklama ni bila najboljša. Obisk bi bil vsekakor večji, če bi bila vmes še ena nedelja, vendar ne moremo podaljšati, ker bo večina podjetij sodelovala na Gorenjskem sejmu v Kranju in bo tja prenesla svoje izdelke.-« Na koncu me je še povabil na ogled knjige vtisov, kjer je polno pohvalnih izrekov, vendar, tale se mi je še posebno irtisnil v spomin: Kamnik, res čudovita j« tvoja rast. Ob razstavi tej globok poklon in 6vetla čast! dr. Fran VatoVec Temu vzkliku se pridružujem tudi jaz. Ne bi več hvalila, jasno da so tudi napake, največ resnice se lahko izve v knjigi vtisov, ki je vsakemu obiskovalcu na razpolago. Sicer pa, razstav« j« odprta za vsakogar! NOVI REKORDI DOSEDANJI REKORD V TEKMOVANJU GOLOBOV PISMONOŠ NA RELACIJI BEOGRAD—KRANJ ŽE VEČKRAT IZBOLJŠAN V KRANJU Fižol 60 do 110 din za liter, korenček šopek 10 din, sir 150 din, maslo surovo 600 do 640 din z-1 k^, smetana merca 17 din, jajca 25 do 26 din, kokoš 500 do 800 din, piščanec 230 do 560 din za komati nvoka ajdova 100 din, moka koruz V počastitev 20-4etniee ljudske revolucije so pred tednom dni tekmovali v okviru Zveze golobov pisrnonoš Jugoslavije tudi golobi kranj. kluba »KURIR*. Pod ugodnimi vremenskimi pogoji so bili doseženi izredno dobri rezultati, lanskoletni rekord na tej progi pa je bil kar trikrat izboljšan. Nove rekorde na relaciji Beograd—Kranj so postavili: na 45 din, koruzni zdrob 45 din, 'c^pren 80 do 130din, krma za kokoš 30 do 50 din, proso 60 din, oves 30 din, ječmen 40 din za liter, čebula 70 dO 80 din za kg, česen komad 10 do 20 din, krhli 50 do 60 din za liter, krompir 22 do 23 din, špinača 100 din, zelje sladko 20 do 26 din, ohrovt 40 din, zeljo kislo 40 do 70 din, pesa 35 do 40 din, paprika zelena 150 din za kg, zajci komad .100 din, jabol- 1. golobica št. 15062-60. last Milana Jezerska iz Britofa, 9 ur; 2. golob št. 15111-66. last I,ojz©_ ta Križnar.ja iz Mednega, 9 ur in 9 minut; 3. golob št. 14565-59, last pionirja Leona Sochvja iz Kranja, 9 ur in 10 minut; Vsi golobi tekmovalci so se srečno vrnili v svoja gnezda, kar je dvakratni " uspeh. ka 50 do 100 din, hruške 30 do 120 din, cvetača 100 din, paradižnik 120 din, breskve 8"0 do 100 din. kumare 60 do 70 din, komarce 90 do 100 din. fižol stročji 90 do 120 din za kg, proso 60 din, oves 30 din, ječmen 40 din za liter, gobe merca 40 din, buče 60 din, mrgo-lane 60 din za kg, lisičke 50 din, borovnice 100 din za liter, por komad 10 din, peteršilj, zelena 10 din šopek. WŠ S H E Traktor in traktorist zdrsela v kanjon Kokre V četrtek, 20. julija, je prišlo do prometne nesreče v Britofu pri Kranju. J. A. te Prodoselj je na njivi A. T. v Britofu upravljal s traktorjem, ki je bil lost Kmetijske zadruge »Kodna-« te Preddvora. Njiva, na kateri je oral, je bila obrnjena proti kanjonu Kokre. Zaradi neprevidnega obroča-nja na koncu njive, je traktor zdr-sel 14 m globoko v kanjon Kokre. Traktor je bil Se skoraj nov in je naotalo na njem za dva in pol milijone dinarjev škode, /.lasti žalostna je ugotovitev, da je istočasno padel v prepad tudi J. A., ki je teže telesno poškodovan in sedaj v ktrtičnem stanju leži v boinišnici. Avtomobil podrl srnjaka V nedeljo, 23. julija, ob 20.15 je prišlo do r»esrečneg» naključja na cesti Kranj—Ljubljana pri telefonskem drogu št. 69. Iz Kranja proti Ljubljani jc peljal A. J. z vozilom FIAT 800. Na omenjenem mestu je skočil pred avtomobil srnjak, tako da je avtomobil zadel vanj s sprednjo desno stranjo. Na vozilu je bilo za 15.000 dinarjev škode, srnjak pa je bil na mestu mrtev. Utopljenec v Blejskem jezeru V Blejskem jezeru oo v mvl* ljo, 23. julija, ob 15.45 našli utopljenca Jožeta Jermana, rojenega v Zg. vasi pri Novem mestu, ki živi sedaj » Trbovljah. Ponesre- čenec, je bil star 36 let. Zakaj se je utopil, še ni znano. Smrtna nesreča v jeseniški železarni V nedeljo, 23. julija, je prišlo do velike nesreče tudi v jeseniški železarni. Zcrjavovodja Franc Ceh z Jesenic je prišel na delo ob 22. uri. Uro kasneje sc je žerjav pokvaril. Zcrjavovodja je kar sam iskal napako. Ker je na vsak način hotel najti okvaro, je splezal 20 m visoko na most žerjava. Tedaj pa je sosednji žerjav, ki jc nakladal, rahlo zadel v Žerjav, na katerem je bil omenj-eni delavec. Ta je izgubil ravnotežje, padel na tla in se smrtno r*mesrečil. Trčenje dveh avtobusov V soboto, 22. julija, nekaj V° 8. uri je prišlo do prometne nesreče pri Posavcu. Po glavni c<" sti je peljal proti Bledu avtobus, last podjetja »Slavnik« iz Kopra. Z gorenjsko smeri pa je pripeljal avtobus kranjskega »Avtoprometa-. Na Poaavcu sta avtobusa n» odseku ceste, ki s<> nekoliko zoži; pripeljala zelo blizu. Avtobus. *l je pripeljal z gorenjske smeri 'c je hitro / i ; 1 !, drugi, ki rru' je prihnjal nasproti, pa tega za* radi mol.ro ceste ni mogel, kljub temu, da je akujaj zavirati. F*' zaviranju pa ga je zaneslo na I* vo stran cestišča, tako da je zadel v Avtoprometov avtobus. ^a obeh vozilih je nastalo za P*"'* bližno 700 000 dinarjev škode, t*" lesnih poškodb pa k sreči ni bil0-čeprav sta bila oba avtobusa P*1' na potnikov. SREDA, 215. JULIJA 1961 STRAN Industrija platnenih izdelkov Jarše - pošta Domžale vas vabi, da si ogledate njen paviljon na letošnjem Gorenj-• kem sejmu. Tam boste po močno znižanih cenah lahko kupili tudi priznane Izdelke Industrije platnenih izdelkov -Jarše. Ob'občinskem prazniku kamničanov vsem delovnim ljudem Iskreno čestitamo! Ljudje med seboj Neresno poslovanje blejs Avtoservisa" ZA OBISKOVALCE GORENJSKEGA SEJMA rOPUST NA AVTOBUSIH KRANJ - Kot so nam sporočili z Uprave Gorenjskega sejma bosta avtobusni podjetji »Avtopromet« Kranj in »Transiurist« iz Škofje Loke uvedli za obiskovalce XI. Gorenjskega sejma 25e'o ) popast na vseh ovtobusnih Nek uslužbenec pa je prevrnil lotilo novih nalog. Izhod pa bi bil i progah teh dveh podjetij, recej težko naložen kamion z v tem, da bi sedanji »Avtoservifi- i Popust bo trajal ves čas sej-neki gost dežurnega pri »Avtoser- vrečami. Zamenjati bi moral le Bled prevzel škofjeloški "Transtu-gW^£4S»fl^ visu* Bled. pokvarjeno kolo. vendar je zaradi riđ*«, ki ima zato vse pogoje in š£ »Nak, dane« je vendar nedelja!« "^Pazljivosti preveč dvignil vozi- je tudi pripravljen organizirati na |L je odvrnil dežurni, ki se mu očit- Io! Bledu taksno servisno službo. In 5$ no ni delo delati. Zato je pokazal Vse to so samo drobci neresno- y,se Je žo kazalo, da bo do te zdru-^ 1« prostor, kie lahko gost som za- sti. ki jih bo morda vvndarle ko- W"N tudi P"šlo, ko se je temu F| krpa zračnico, čeprav je bil pri- nec! Ker se kolektiv doslej sam ni uPrl d6l°vni kolektiv »Avioservi-3 pravljen plačati uslugo. lotil odpravljanja poman ;kl j i vesti, Ba'<- Le-t» Pristane na združitev B Gost iz tujine bi rad menjal neresnega poslovanja (di- *J******* ^ffiSJf**' g olje v osebnem avtomobilu. Toda v P*«*M k&r med obema P^^tjema w IZHOD: PODJETJE NAJ PREVZAME TRANSTURIST IZ ŠKOFJE LOKE »Zračnica mi je počila Prosim, Se bi ml jo zakrpali?« je prosil precej Srna, 1. in sicer od 28. julija do avgusta. TOVA Maitiask A USNJA Počitniški dom cestarjev vam nudi najkvalitetnejše izdelke iz svinjskega usnja! Ob občinskem prazniku vsem občanom iskrene čestitke! že g kaj hitro jo je odkuril, ko je vi- [aj •» bodo morali tega prob- ^f^,^^ _ za^arel Predlog 5$ del, kaj z vozilom počenja usluž- iema Uprava cest iz Ljubljane je poskrbela, da bodo tudi cestarji le-o združitvi. Ta predlog pa je že v P° preživeli dopust in je zato od- prla svoj počitniški dom Sa- f$ pritnknil avtomobila, saj ga je prejšnji uslužbenec z nekaj pri-jemi že vsega popacal, »luknje« £4^^2fl5!3S0jRMffi| za olJe P3 še ni našel. tovarna prešitih odej ODEJA in Tapetništvo Skofja loka lotiti drugi. benec »Avtoservisa«. Gost ni O dosedanjem poslovanju »Av- ^f1^1 z^e^ in daJe , ... . , . „ trt^^-^o «./ -__ti c ^ nikakršnega upanja, da bi bilo vudnji. Ta 6edaj posluje v splošno nikomut več dovolil, da bi se še toserv'ss« sta ze razpravljala Svet. ,_ . . *a M ,Jd'. , w ™lv . za gospodarstvo pri ObLO R-^dov- dose«anuh neresnosti konec. To- zadovoljstvo VSSh članov omenje-Ijlca in Mestni odbor Bled/ Člani rej TO delovni kolektiv zavzema pega podjetja. V neposredni bli-obeh organov so si edini, da je za ^kšno poslovanje, ki je že do- zini pa je še več počitniških do-treba »Avtoservis« bistveno reor- s1eJ 001J škodilo kot pa koristilo m o v najrazličnejših podjetij z ganizirati. Njegovo dejavnost je blejskemu turizmu. Tega pa vse- Gorenjske. Vsekakor je treba potreba usmeriti na servisno službo kakor vsaj blejski turistični ne- hvaliti tudi prizadevanje podjetja, za osebna vozila, spričo vse več- lavci nr srnei-° dopustiti, v kolikor da bi imeli možnost letovanja vsi jega tovrstnega prometa na Bledu. RR nrobl"ma z vso prizadevnostjo člani, saj je dnevni penzion zelo TakSno službo pa s kadrom, ki je ne 1x560 l°m ^S1- nizek; celodnevna oskrba stane sedaj v »Avtoservisu« prav goto- n. n. samo 350 dinarjev za osebo, vo ni moč reorganiziraMf, razen tega pa podjetje doslej tudi ni _______ u-stvarilo sredstev (čeprav bi jih IV^I I Bi f^fS f HTi*!"^* < fs'Vf'TVr^ s VFTT fT"l CJ""* Fjfc lahkot), s katerimi bi se lahko I I f I I I! I 11 I I 8 I j i,' -I I I 1 11 '{ |i 8 I [ E | i'| ,f>a Na Gorenjskem sejmu bomo prodajali vse naše izdelke, to je prešite odeje vseh kvalitet po zelo znižanih cenah z 20°/0 popustom. Zato nas obiščite v našom paviljonu in dobro boste postreženi! Razen tega obveščamo vse prebivalce, da delamo usluge vsak dan do 30. avgusta letos. — Sc priporočamo 1 Nora stanovanja Podjetje »Kamnik« iz Kamnika bo v letošnjem letu zgradilo stanovanjsko poslopje, v katerem bo skupaj 20 stanovanj. S to graoijo S. J. Besnica VPRAŠANJE: ^«ggSgg*K^ v^^rTi^01*0 °*nmii 80 va4i PTedniki Probili ^aaTbr.-^&^v/br.-jN^^/. -mm**mm, w iz vojsko stiSko. _ gozdno parcelo t razdelitvi jo, Sk> Istočasno pa tovarna gradi tu- kali ste gozd in nihče ni ugovar- m di montažne hišice v Vrnpoljah, }a5, da meja, ki ste jo imeli zei JS in to za tiste družine, ki se m o- pravo ni prava. V zemljišč h Ug rajo izseliti iz graščine na Za- knjigah je vaša gozdna parco'a R pričah. precej manjša kot v resnici. Zdaj I I II e I 1 1 1 Ob jubilejni obletnici Dneva vstaje in 1. avgustu - kranjskem občinskem prazniku iskreno čestita dtlovnim ljudem kolekiv Izdelujemo vse vrste polne, votle m stropne opeke ter betonske elemente Vse informacije o dobavi dobijo interesenti na upravi podjetja — Kranj, Sejmišče 4-1, tel.24-18 KRANJSKE OPEKARNE KRANJ W TRGOVSKO PODJETJE SUta razstavlja in prodaja na XI. Gorenjskem sejmu v Kranj« - na razstavišču v tekstilni šoli: kvalitetne pletenine renomirane tovarne RAŠICA, Ljubljana in Izdelke lahke modne konfekcije podjetja SA VRE MENA ŽENA, ZAGREB Nodlmo ram ugoden nakap po tovarniških cenah! ObiSčIte na§e trgovine v mestu! vas soseda toži. Sprašujete ali bo Pred rsibližno s tožbo uspela? ODGOVOR: Zoper tožbo sosede boste lahko ugovarjali, da ste sporni del gozda priposestvovali, pod pogojem, da jc bila posest nad gozdom zakonita, se pravi da se opira na neki pravni temelj, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice. Podan mora biti ,veljaven pravni naslov, recimo o£ kakšna odločba državnega orga-H na. Razen tega ste morali biti v H dobri veri, da je stvar, ki jo pesi sedujete dejansko vaša lasi. Ce g so podane vse naštete okoliščine s lahko s priposestvovanjem prido- ■ bite lastninsko pravico. Nepremiž-§ nme (zemljišča) se priposestvu- ■ jejo v 30 letih, in sicer ne samo 3 tedaj, če je dejanski posestnik 9 nepremienlne vpisan kot lastnik ^ v zemljiški knjigi, marveč tudi 9 tedaj, če je nosrimlčnina (zem-g Jjižce, gozd) vpisan v zemljiški knjigi na drugega. KRANJ DUTOVLJK (prej „Mizarstvo" Divača - Primorska) tel. Dutovlje 6 izdeluje v svojih delavnicah v Divači in Dutov-ijah vse vrste furniranega pohištva najboljše kakovosti. ^ Nudimo: spalnice s štiridelno m trodelno omaro, kombinirane omare tipa „Reka", „Reka" 2-2, „Breda" in drugo pohištvo. O Posebno znane sd naše štiridelne spalnice „Kras" ► Vabimo tudi T8S, d« si Redate naSe izdefke na „Goreniskem seimu" v času od 28. julija do 3. avgusta 1961! Naše izdelke bo na sejmu prodajalo znano ^ trgovsko podje'je „Murka" - Lesce Pomite' Kadar želite kupiti solidno in trajno pohtSrvo, tedai ne pozabite na izdel*e renomiranega podjetja „KRASOPREMA" Dutovlje, ki jih dobite v vseh trgovinah s pohistvoml 0b28.1ali)o- praielka Raiovllilffttf pošiljajo vsem delovnim ljudem iskrene čestitke z željo, da bi imeli v prihodnje še več delovnih uspehov Občinski ljudski odbor is vse uMiite Mtpaiiacije * 90460038852846 -G LAS sreda. 26. JULIJA M«l ffliiiinwinMtiin.ffl^^ II Q Š Rfl Z G O II O R nepoznani pesnik Skoraj ni Ločana, ki ne bi poznal 48-letr.ega pismonoša Alojza HAFNERJA s partizanskim imenom 2IVKO. saj vsak dan prenaša po mestu in okolici v svoji poštanski torbi najrazličnejšo pošto. Ljudje ga poznajo kot veselega človeka, a le malokdo ve, da je Zivko tudi pesnik, in to pravi ljudski pesnik. Ko mi je ondan prinesel časoyis in pismo, sem pa prosil za kratek razgovor. 2ivahno mi je začel pripovedovati: »Veselje do pisanja sem do- bil, ko sem hodil v četrti raz- slov pesmi red osnovne šole. Od takrat na- Javorja«, prej napišem vsako leto cel kup pesmi. Največ pa sem jih sestavil, ko seim bil v partizanih. — je Beg Svabov iz skega sekretarja Petra Kavčiča. Vseh skupaj pa jih mam na pa-Recitiral mi je celo pesem in met okoli 40, med njima je tudi mi še povedal, da jo je prvič prebral na mitingu brigade in Tam sem bil od leta 1914 kurir da je bdlo navdušenje zelo vere le jni h linij za Gorenjsko, liko. Vsak pretresljiv dogodek, ki sem ga tam doživel, sem opisal v pesmi. »Zakaj ne izdate svojih pesmi?- »Ne objavljam jih. ker niso Posebno močno me je pretre- slovnično pravilno napisane. — sel boj z Nemci na Javorja — 8. februarja 1945. Ze naslednji pošta rs ka. himna, ki sem jo sam sestavil.« Povedal mi je, da rad opravlja službo poštarja, saj je to njegov poklic že od leta 1944. Najhuje je bilo pač med vojno. Leta 1945 je malo manjkalo, da ga niso Nemci ujeli. »Le po na- dan sem napisal znam še danes na pamet Rad pa jih povcftn ob kakšni ključni sem se rešH,« je še po- priložnosti. Pionirjem sem letos vedal, potem pa sva zaključila pesem, ki jo recitiral več partizanskih pesmi, najino kramljanje in se poslo- . Na- ko so šii na gTob padlega rajon- vila. V. R. flniuuiiiiiiiiiiNiiiiiiiiuunim Tradicionalna revija namiznega tenisa v Kranju Triglav pred osvojitvijo pokala? KRANJ — V okviru občinskega praznika Kranja. 1. avgusta, namirnoteniški klub Triglav spet organizira tradicionalni nami znoteniš ki turnir z mednarodno udeležbo. Pri moških bodo na turnirja sodelovale ekipe PSV Stutgart, državni prvak Zagreb in tretje in peto plasirani klub na državnem prvenstva Jugoslavije kranjski Triglav in Ljubljana. Pri ženskah bodo na turnirja sodelovale naslednje ekipe: Semperit z Dunaja, PSV Stuttgart, prvak Slovenije Fužinar in domači Triglav z dvoma ekipama. Turnir bo tudi letos v zadnji dvorani Delavskega doma v Kranju in se bo pričel v soboto dne Nogometni komentar Maribor »rešil" sebe in Triglav V 3. minuti odločilnega dvoboj a zamenjal ljubljanski Triglav v po-▼ Puli so ladijski zvonci, sirene,hodu za zveznimi točkami! raglje in ropotu!je naznanile, da se domačini le še niso vdali v usodo, saj so prav tedaj zadeli mariborsko mrežo. Pa se tudi njeni čuvarji niso dali. .. devet se jih je spravilo pred njo in taka je ostala do konca - Maribor je Nogometni turnir v Kamniku Kamnik — V okviru praamovanj 20. obletnice ljudske revdbacije je bil v Kamniku v nedeljo, JS. julija, nogometni turnir, na kateeem so sodelovala moštva Kamnika, Duplice in Mengša. Zmagovalec turnirja je bilo moštvo Mengša. Rezultati so naslednji? Kamnik : Duplica 3:2, Mengeš : Kamnik 5:4, Mengeš : Duplica 4:0. Nov rekord Peternela Kranj. 24. julija — Na včerajšnjem treningu je kranjski sesalce Petemel, ki je tudi državni prvak v streljanju z vojaško pištolo, v svoji panogi dosegel več krogov, kot pa znaša državni rekord. *e-ternel je napravil 506 krogov, jugoslovanski rekord pa znaša 502 kroga. Prvak je zadnji čas v odlični formi, tako da upa, da bo državni rekord izboljšal tudi na prvenstvu. Poraz domačinov V netieljd je bilo v Kamniku košarkarsko srečanje med domačini in košarkarji iz Jezice. Tekma se jc kon'ala z rezultatom 32:18 v korist gostov. K temu so-raznirroma slabemu rezultatu je veliko pripomoglo ludi slabo vreme, saj je ves čas tekme deževalo. WaterpoJo tekma V soboto. 22. t. m., je bila v Kamniku waterpolo tekma Prešeren (Radovljica) : Kamnik, ki se je končala z rezultatom 7:1 v korist '►Prešerna-. Istočasno je bilo tudi klubsko tekmovanje pionirjev, ki so zaceli pied nedavnim trenirati pod vodstvom Ladota Zri roška. NOGOMETNA SEZONA 1961 - 1962 S porazom v Puli so Mariborčani postali člani druge zvezne nogometne lige, saj seštevek obeh srečanj z Uljanikom kaže v njegovo korist (2:0 in 0:1 - 2:1). Kot drugo moštvo v obstoju slovenskega nogometa, bodo v prihodnji sezoni zbirali zvezne točke, medtem ko so s tem napravili uslugo Triglavanom, ki bodo ostali v slovenski conski ligi, kajti slabša sta izpadla, na njuno mesto pa sta se s kvalifikacijami uvrstila druga dva. Tretji z zadnjega konca po pravilih ostane v ligi, če prvaku u?pc pot v »višjo družbo-. Mariboru in Triglava ob konea nogomelrvc sezone zakličimo le — SREČNO POT TER MNOGO JESENSKEGA IN SPOMLADANSKEGA PLODA S PRVENSTVENEGA DREVESA. KI RODI DRAGOCENE NOGOMETNE TOČK*! j. z. vv Državno prvenstvo v veslanju za mladince Bledu" najvišji naslov in pokal mornarice Split, 24. julija Včeraj dopoldne se je na regatni stezi v Spinutu pri Splitu končalo letošnje državno prvenstvo mladincev m starejših mladincev — veslače v in veslavk. Na tekmovanju, ki se je pričelo že v soboto in ki je bilo posvečeno 20-letnici vstaje jugoslovanskih narodov ter polstoletnemu jubileju splitskega nogometnega kluba Hajduk, jc veslaški klub z Bleda nepričakovano zmagal ter tako postal absolutni mladinski prvak Jugoslavije za leto 1961 pred mladinskimi ekipami smederevskega Metalca, zagrebške Mladosti, mariborskega Branika, beograjskega Partizana itd. Razen naslova najboljših mladih veslačev države, so Blejri prejeli tudi pokal občinskega odbora SZDL Split. Nepričakovan uspeh na državnem prvenstvu so mladinci veslaškega kluba Bled osvojili predvsem po zaslugi odličnih starejših mladincev, ki so med vrstniki zabeležili prvo mesto, medtem ko so bili mlajši mladinci tretji, za Mladostjo in Savo. iz Zagreba. Starejši mladinci so razen naslova držav- nih prvakov osvojili v trajno last še pokal komande Jugoslovanske mornarice. Za njim so se zvrstili starejši mladinci Metalca, Partizana. Juga z Ohrida, Branika, Ošjaka iz Vele Luke itd. IZIDI — starejši mladinci: četverec s krmarjem proste konstrukcije - 1. Bled 4:56,6; 2. Partizan (Bgd) 4:58.4 itd.; sklff - 1. Bled 5:43,4; 2. Jug (Ohrid) 5:48,9 itd.; double scoull — 1. Metalac (Smederevo) 5:09,1; 2. Bled 8:18,5 in tako dalje, mlajši mladinci: četverec s kr- 1. Argo (Izola) 3:18,1; 2. Bled 3:20,1 itd.: sariff — 1. Jadran (Zadar) 3:27,4; 2. Tamiš (Pančevo) 3:34,7 itd.; double scoull — 1. Sava (Zagreb) 3:58,0; 2. Bled 4:04,9 itd. Na letošnjem državnem prvenstvu za mladince je nastopilo 367 veslačev in veslavk iz 27 jugoslovanskih klubov ter kar v 104 čolnih. Vrstni red mladinskih ekip — 1. Bled 470 točk. 2. Metalac (Smederevo) 440, 3. Mladost (Zagreb) 300, 4. Branik (Maribor) 280, 5. Partizan (Beograd) 160. 6. Partizan (Su- marjem preklopne konstrukcije — 1 botica) 150 točk itd. TAG 29. julija ob 8. uri. Uradna otvoritev tekmovanja bo isti dan ob 18. uri. Turnir bo trajal se v nedeljo 30. julija ves dan z uradnim zaMjtrčkom ob 20. uri. Pri moških lotos brani pokal mesta Kranja domači Triglav in če bo šlo vse po sreči, ga bo letos osvojil že petič v presledkih in tako tudi v trajno last Možnost za osvojitev pokala ima prav tako Ljubljana kot ostali dve ekipi, saj bodo v vseh ekipah nastopiE znani jugoslovanski oziroma tuji tekmovalci. Za Triglav bodo igrali Janez Teran. Tome, Česen, Ko-vačič in Frelih, za Zagreb, Uao-rinac, Hrbud, Zupančič in Kos in za Ljubljano Kern, Tornažič in Zaje. Pokal pri ženskah brani ekipa Sem peri ta z Dunaja, ki ga je lani tudi prvič osvojila. Leios so vse štiri ekipe zelo izenačene m ni moč napovedati kdo bo zmagovalec. Za domači Triglav bodo pri ženskah igrale v I. ekipi Pro-tova in Knapova, v n. efcrpi pa Cadeževa in Lampretova. 0 Drevi Srečanje II. kola IT. zvezne waterpolo li«e med 0 velo luko (Kareafe) in domaČim Triglavom 1 Drevi bo na kranjskem kopaJišču zanimivo srečanje 0 ii. kola ii. zvezne waterpolo l?ze med domačim Trigla- 0 vem in Velo Luko W. Korčule. Obeta sc zelo zanimiv 1 dvobei, saj gostje sodijo v zgornji del tekmovalne lestvice. Kranjčani kot novinci pn lahko pripravijo presenečenje, saj so v prvi tel ml /»uhili s favoritom za prvo mesto Primorcem iz Kotora s komaj golom razlike. Tekma bo ob 20. uri. Še dve športni prireditvi za občinski praznik Smučarji za Češko kočo . .. KRANJ - Smučarji, alpski 1ek-movalri. se bodo letos soot zbrali na mednarodnem tekmovanju v slalomu za Češko kočo, v počastitev občinskega praznika Kranja. n vdopili bodo najboljši alpski vozači in tekmovalci ASKO iz Vil-lacha. Računajo, da se bo tekmovanja udeležilo okoli 60 smučarjev. Za lj\ibeteljc smučanja bo SSSP6B8KSK8UBSTI Velika udeležba na sejmu tekstila in tekstilnih strojev v Lcskovcu. 15. julija so v Lcskovcu odprli deveti sejem tekstila in tekstilnih strojev, na katerem razstavlja svoje izdelke 255 domačih in 79 tujih razstavljav-;ev. V primerjavi z lansko udeležbo se je povečalo število razstavljavcev za 48, od tega domačih za 25, tujih pa za 23. Ze prve dni se je pokazalo, da bo letošnja sejemska manifestacija presegla vee dosedanje. 41 odstotkov na zahodnoevropske države. Po razpoložljivih podatkih za prvih pet mesecev letošnjega leta je 44 odstotkov jugoslovanskega zunanjetrgovinskega promete olpadlo na zahodnoevropske države, U odstotkov na vzhodnoevropske in 16 odstotkov na drŽav« Severne in Južne Amerike ter Oceanije. Vedno večje zaloge premoga. V letii-nj^m juniju je bilo nakopano v naši državi 1 987.209 ton premoga, od tega l.OelTM ton lignita. V istem mesecu pa so prodali 67 406 ton premoga manj, kakor so predvidevali. Slaba prodaja, predvsem manj kvalitetnih vrst premoga, pa se nadaljuje tudi v juliju. Ko- llllllUlUUillUtllUlUUlllllllUiUUUlUU noc prejšnjega meseca so znašale zaloge premoga nad 4\5 tisoč ton. kar je za 18,2 odstotka več kakor v mesecu maju. Cementarna Anhovo izpolnila polletna plan. Delo*. - normi kolektivu Cementarn« Anhovo je kljub prenavljanju tovarne uspelo izpolniti polletni plan. Imenovana cementarna izvaža približno 30 % svoje proizvodnje na Bližnji in Daljni vzhod. Proizvodnja pa se bo še letos občutno povečala, ko bo pričela obratovati nova rotirna peč. Novi proizvod »Telekomunikacij«. Industrija za elektroniko in avtomacijo »Telekomunikacije« iz Pržanja pri Ljubljani je pred kratkim osvojila izdelavo igralnih avtomatov, po katerih precej povprašujejo doma in v tujini. v Hrvatskem Zagorju 421 milijonov za turizem. Perspektivni program razvoja turizma v Hrvatskem Zagorju predvideva, da je treba na tem področju pridobiti 260 novih ležišč in povečati zmogljivost kuhinj. Predvidevajo tudi gradnjo hotela v Krapini. Za vse navedemo bodo porabili nad 421 milijonov dinarjev. tekmovanje še bolj zanimivo, saj si bodo lahko sredi poletja ogledali zelo kvalitetno smučarsko prireditev. Tekmovanje bo za pokal Kranja in ga brani kranjski Triglav. Start bo v soboto, 29. julija ob 11. uri. ... in atleti po ulicah Kranja T;iko kot ostali športniki bodo atleti merili svoje moči, prav tako v počastitev občinskega praznika, po ulicah Kranja. Start bo v soboto. 29. jnlija ob 18. uri, na Maistrovem trgu, cilj pa pred osnovno šolo v Gregorčičevi ulici v Kranju. Na tem tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši , goreniski atleti in tekmovalci ASKO iz Vii-lacha. Tekmovanje bo za pokal Kranja in bo ekipo sestavljalo 5 tekmovalcev, in sicer dva člin.i. ki bosta pretekla 1400 m, 2 mladinca, ki bosta pretekla 1000 metrov in 1 članica, ki bo pretekla 600 metrov. ma POČITNICAH II. zvezna vvaterpolo liga Začetek prav dober TRIGLAV : PRIMORAC 3 : 4 Kranj. 23. julija — Sinoči so kranjski waterpolisti .igrali prvo prvenstveno tekmo v zvezni konkurenci. V domačem bazenu so se pomerili s stalnim članom II. zvezne waterpolo lige — s Primorcem iz Kotora. Triglavani so izgubili s tesnim rezultatom 3 : 4, kar je za novinec vsekakor lep za< < ' • k. saj Primorac velja za enega favoritov v borbi za I. zvezno ligo. Ce omenimo še to, da so domačinj trikrat vodili ter da no z.nvigov.d-na gola gostov prejeli v zadnjih trenutkih igre (bolj po neere kot po neznanju oziroma premoči Kotorčanov). se prav lopo vid. da so bili Kranjčani zelo bi izu popol- Pred letošnjim Gorenjskim sejmom Kratek sprehod po paviljonih UUUlUlUiUUlllUiilliliiiU i .tuuuiuauH.inuuui (Nadaljevanje s 3. str.) Samo bežno pregledu jemo, toda kljub temu smo že lačni. Zato brž še enkrat po raznih kotih levega in desnega trakta razstavišča L Tu bodo razstavljena razna živila in seveda, kaj bi v poletni vročini (upajmo, da bo) brez pijače. Zato najprej dva kozarčka vina v paviljonu Kmetijske zadruge Hec-goš ln še dva pri Vinagu iz Maribora, mero pa zvrhamo pri Vinu Kranj. Tu se bodo lahko VELIKA (\SIISK\ VAJA Vse kamniške tovarniške gasil ske čete in ga.silsko društvo Kamnik jo imelo skupno gasilsko vajo v tovarni Usnja U TOK v Kamniku. Vaja je imela namen prikazati delo vseh gasilskih enot in j a pokazala dobro izvežbanost udeležencev. ustavili rudi malčki, ker bo imenovano podjetje imelo na zalogi tudi brezalkoholne pijače. Zelo verjetno pa se bodo tukaj mali in veliki razšli. Zadnji v paviljon Tohiične tovarne Ijuhljana. prvi pa k trgovskemu podjetju Loka iz Škofje Loke po čokolado aH pa kar direktno k proizvajalcu, h Gorenjki Lesce na zunanji prostor pred razstav išče I. Vsi pa se bcVno lahko okrepčali s keksi in bonboni. Zdaj pa malo več resnosti. V razstavnih prostorih XI. Gorenjskega sejma v obeh osnovnih šolah razstavlja tudi tovarna numi-jevih Izdelkov Sava Kranj avto- pla.šoe, plašče in zračnice za kolesa, razne blazine in ostale drobne igrače. Torbica iz Ljubljane usnjeno galanterijo, Turistično društvo iz Kranja pa bo prodajalo izdelke »Dom- Ljubljana ln spominke. v tekstilni šoli pa bo kakor vedno tudi letos sejem teketllj ta konfekcije. Pletenine iz najfine,-le volne ln nogavice vseh vrst — to so izdelki tovarne Almira iz Radovljice. Z lastnimi irdelki pa se bodo prerkstavde tudi Oorcnj-ska oblačilnira Ki in Industrija perila NOVO mesto, Kroi Skorji Loka. Odeja Skofja Loka in še in Se. Tako, samo bežno smo preleteli letošnji XI. Gorenjski seiem še preden so se odprla vrata. Bežno samo zato, ker je toliko slvari. da jih nI mogoče popisati, in ker jih je toliko, da res M \emo, kaj je važnejše. Toda nič zalo. Sejemska vrata bodo na stežaj odprta drset dni in vsak. prav vsak si bo lahko ogledal vse. kur ga zanima. Kranj pa bo te dni gostoljubno sprejel slehernega človeka. nega zmagoslavja ter bi že v prvi tekmi osvojili obe točki. Resnici na ljubo pa moramo seveda pri" znati, da gostom iz mesta stoletnih pomorskih tradicij ni prijala sladka voda in zato niso pokazali vseh svojih sposobnosti. Kljub temu je teren poraz, kot rečeno, za Triglav uspeh in dober debu-tantski korak v prvenstvo II. zvezne lige. 1'rimorar - BRGULJAN, RA-DOVIC. MTHAJLOVIC, VICEVIC, BI« A.IKOV1C, VUKCEVIC, CIR-KOVIC. Triglav - BRINOVEC. BRANO-NER. PETRIC. KOCMUR, CHVA-TAL, VELICKOVIC in REBOLJ« Vse tri zadetke za Triglavani je dosegel cravvli.st Kocmur. Kmalu po sodnikovem začetnem žvižgu se je prvič znašel pred vrati gostov in podaljšal podano žogo mimo Brguljana v mrežo. To J« bil od^n najlepših golov, kar jih je bilo doslej moč videti v kranjski VOdl. Gostje so v prvi četrtini izenačili po odličnem CirkoVićU, ki je v nadaljevanju dosegel se dva gola. medtem ko je četrti2 ukanil najstarejšega iz Brinovče* ve plavalne družine - Slavka, Radovič. - Tudi druga četrtina se Je končala neodločeno 1 : 1 (** domačine jo lop gol iz obrata dosegel Kocmur), v zadnji pa 90 gostjo zmagali z 2 • 1. Kocmur jc Se v zadnji sekundi skušal doseči izenačenje, vendar je s kakih 20 metrov (!) zadel prečko. v predtekml so se mladi«8' Triglava pomerili /. mladimi ,lir' Jani iz LJubljane. UezuKat .)«' h» neodločen 1 :4. tao