M. P. Nataša: Pred madono ...                                  335
ali četrta, ki jo je poleg njega uredil A. Musič, je izšla šele tega leta, ker akademija nima dovolj sredstev1) za stara izdanja in dve novi (drugo, tudi potrebno je „Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena"), nekoliko je bila kriva tudi Šreplova bolezen; vendar je še dan pred smrtjo diktiral uvod v Maruličevo Davidijado. „Gragji" je udaril Šrepel popolnoma pečat svojega duha in večinoma jo je tudi sam zalagal, II. knjiga prinaša celo samo od njega zbrano gradivo. Nič se mu ni zdelo malenkostno, kar more biti važno za zgodovino hrvaške književnosti in kulture, kajti razvitek raznih znanosti mu je ponujal dokaze, da se danes največji in najznamenitejši pojavi izvajajo iz mnogoštevilnih drobnih vzrokov. Zato se je trudil, da se pisma in drugi spomini po imenitnejših možeh ne izgube, ter je z „Gragjo" naravnost hotel delati tudi propagando za njih zbiranje v akademijnem arhivu, da se rešijo za znanost in objavijo v poznejših letih. V prvi vrsti je mislil na gradivo iz ilirske dobe, ali pokazalo se je, da še ni čas za to, da bi se vsa pisma do 1. 1860. objavljala, večkrat  pa še tudi   poznejša onih   pisateljev, ki so  pre-
v .
živeli to letnico. Tako je moral Srepel seči bolj, nego je želel, po poeziji in prozi starejših časov novega veka, odkar se knjige tiskajo (za starejše gradivo so akademijne „Starine"). Lahko rečem, da to ni bilo na škodo znanstveni publikaciji, kakršna se spodobi za akademijo.                                                                  (Konec prihodnjič.)
L
Pred madono ...
apelica mala . . .                        „Darujem vse — njemu!
Pred belo kapelo                        Njegova, njegova
pokleknila deva je zala.              ostanem do hladnega groba!"
Pobožno tam moli —                 In sluša Madona
Tako ni nikoli                            na zlatem prestoli
ne ljubila, ne verovala:              molitev, prisego dekleta.
„0 blaženi hipi,                          Trepeče ji lilija v roki . . .
ko v tesnem objemu                  In krona iz rož
se Čujejo srčni utripi!"                se v trnje ji spleta! —
M. P. Nataša.
x) Ves letni račun Jugoslavenske akademije ne dosega vsote 40.000 kron, ki jih češki akademiji v Pragi in poljski v Krakovu daja redno na leto samo država, s katero se pa še merita češka in gališka kraljevina; hrvaška vlada pa akademiji, ki dela čast Hrvatom pred svetom, ne daje nobene podpore.   Komentarja ni treba!