iiiiini  plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg I. Telefon št. 73.
Leto XXIII. Žt. 21.
Kranj, 27. maja 1939
Prvi slovenski
delavski tabor
Zveza združenih delavcev prireja svoj prsi slovenski delavski tabor. ..Slovenski delavec" je \ Zadnji številki zapisal, da ta tabor v zvezi - programom te naše narodne delavske organizacije prinaša v vrste slovenskega delavskega stanu novo veselo oznanilo lepše bodočnosti. T« tabor naj bi zbral okrog Sebe naše poštene verne delavce čistili rok in čistega srca, združil njihove sile in moči ter dvignil njihovo zavest. Pokazal nuj bi. da je dela\stvo času doraslo in da si bo znalo \  narodni skupnosti
ped skupnim narodnim vodstvom priboriti dostojno mesto svojega dola. Nič ni v pokretu /./.D mračnjaškega, temnogledegu, nasprotno i.i' dido v njej je prežeto z nekim veselim upanji m in sigurnim pričakovanjem, da bodo zmagale vse upravičene zahteve delavskega sianu, in da se bodo morale pred vztrajnim dolom te mlade delavske organizacije ukloniti vse nasprotne sile.
Ukloniti se bodo morale razdiralne sile marksističnih in socialističnih pokretov. uklonili se bo moral končno tudi kapital, v kolikor njegovo delovanje izigrava obče narodne koristi. Gibanja ZZD namreč v temeljih nasprotuje kapitalističnemu izrabljanju delavstva in I o to izrabljanje tudi preprečilo, kadar se povzpne do viška svoje moči. ZZD prinaša tako delavstvu resnično nov evangelij, novo veselo oznanilo in isti namen ima tudi urireditev prvega slovenskega delavskega tabora.
Mi Gorenjci, doma izpod visokih gora in na prostranih ravninah, pa rečemo, da tu tabor ni samo novo \esclo oznanilo, ampak je v njem izražena tudi naša delavska samozavest, naš stanovski ponos. Čeprav smo dan za dnem sklonjeni ob svojem dela, čeprav nam vsaki dan sirena določa čas dela in dolopust. čeprav ■-.ijusti oblaki iz. naših dimnikov hočejo zagrniti noti nami jasno nebo. mi vemo. da vsakdo i/med nas ustvarja za družbo prekoristno delo in da je družbi prav tako potreben, kakor kdorkoli, kdor vsega tega ne doživlja. Mi s ponosom gledumo na svoja dela. se čutimo s Stvarnikom soustvarjalce in preoblikovalce božjega sveta, v delo vlagamo svoje skrbi in svojo dušo in delo častimo.
Delavski stan. pošteno verno narodno delavstvo, zlasti mi Gorenjci, hočemo ob prvem slovenskem delavskem taboru s svojo udeležilo, s popolnostjo svojih organizacijskih skupin izpričati, da nas nikakor ni sram, da so naše roke žuljnve, temveč si štejemo to v čast in |M>iios.
V gibanju ZZD. ki je za naše delavstvo \r-selo oznanilo lepše bodočnosti, hočemo mi iz visoke Gorenjske nesti — svoj stanovski po-Bos, Kranj in Tržič z okolico so po svojem položaju kot močna industrijska središču poklicani, da v novem slovenskem delavskem gibanju prednjueiji) s stvarnim delom v podrobni organizaciji: pa tudi / udeležbo na prvem slovenskem delavskem tabora.
Vsak zaveden delavec, ki je veren član naroda, ki hoče svojemu stanu priboriti lepšo bodočnost, bo zato obrnil hrbet vsem boljševi-škim in pol-bol jševiškmi delavskim pokretom. Pokazal bo, da ti med nami nimajo niče Sar iskati, da pozna njihovo uničujoče delo in da jih zato brezkompromisno odklanja. Boljsevi-*" /eni. pa naj se skriva pod kakršnokoli obliko in obleko, mora ven iz našega naroda, ven iz našega stanu. Dosti je,'da je drugod po svetu povzročil toliko gorja, trpljenja, ponižanja in prelivanju človeške krvi, nuni slovenskim delavcem tega ni treba Mi se bomo oklepali sta-rih dobrih navad svojih očetov, ljubili govorico svoje matere, branili pravico božjo po navodilih Cerkve in gradili zase in za bodoči rod nova družbo in nov i<»i
Na tabor gremo vsi! Doma ostanejo oni, ki svoj stan sovražijo.
Kranj XX. stoletja
izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40»- din, polletno 20-- din, četrtletno 10'- din.
morejo še pruv znatno povečati z močno poživitvijo in dobro organizacijo tujskega pro-
Karakterixaeija mesta: industrijsko• trgovsko• obrtno središče s kmečko okolico. ■ Izhodišče tujskega prometa. • Potreba poil-vitre ostalih gospodarskih panog.
I Prve početke kranjske industrije predstav-i Ijata bivša Polakovu usnjurnu in pa nekdanja Mujdičeva mlinska industrija. Prvo navedeno podjetje obratuje le še v zmanjšani meri, do-čim Majdičevo mlinsko podjetje v povojnem času ves čas počiva in so Majdičevi vodno silo izrabili za moderno novo zgrajeno el"ktrar-no, ki oddaja električno energijo tovarnam v
Kranj, srce Gorenjske, nekoč prestolno mesto Kranjske marke, Kranj, ki je dal deželi ime ter mu zgodovina piše. 1000 letnico postanka, uko abstrahiramo domnev«' o ilirski, o rimski in langobardski naselbini, se danes nahaja na prelomni ploskvi. Mesto ob sotočju dveh izrazitih gorenjskih rek Savi in Kokri, v vseli dobah važno trgovsko kri/išče in gospo-
Značaj Kranja in okolice se je spremenil.
Kranj XX. stoletja se je v svojem tretjem in četrtem deceniju popolnoma preobrazil, dobil je čist:i drugo lice, tako v teritorialnem, gospodarskem oziru, kot v svoji socialni, stanovski in družabni strukturi. Prebivalstvo se je mahoma pomnožilo.
Razširjeni industrijski Kranj pa je vplival tudi na sosednje občine. Nove delavske kolonije, ki še vodno rastejo na Hujah. na Klancu, na Primskovem, Stražišču in na Kulvariji ter na Gorenji Savi in v Struževem, so povsod moč-
darsko izhodišče, stisnjeno v ozke oklepe mestnega zidovja s številnimi obrambnimi stolpi — tip prave srednjeveške dobro utrjeni' trdnjave -- s svojo ugodno izolirano pozicijo, na visoki, iznad globokih dolin in prepadov obeh rek strmo se dvigajoči skali, / razgledom po širni gorenjski ravnini, kot njen čuvar in varuh in ključ do lepote ter bogastva gorenjskih krajev, mest, vasic in trgov, — se prebuja v novo stoletje modernizacije, napredka in otvarju novo. zaenkrat le v obrisih vidno bodočnost.
Kranj, ki je bil oblegan in naskakovan od turških krdel, ki je preživel burno dobo lute-ranstva. bil plen požarov in kužnih bolezni, videl boje Napoleonovih Francozov z Vvstrij-ci. Kranj, ki hrani zemske ostanke največjega slovenskega pesnika dr. Franca Prešerna in prvra Sorskega pola Simona Jenka, iu slednjič Kranj, ki je v prvih letih narodnega prebujenja kot eno prvih slovenskih mest doživljal preporod in vstajenje narodne misli in ideje, piše novo obširno poglavje svojega zgodovinskega razvoja, stopa v novo dobo litini joč si pot preko novo nastalega gospodarskega in političnega položaja v mladi držuvi Jugoslaviji.
Naravne lepote Kranja. Kranj, ki je radi svoje romantične lege obdarjen z naravno lepoto kot biser sredi smaragdno zelenih polj. travnikov in gozdov, ležeč ob vznožju obkro/ujočega venca sivih skalnatih vrhov in grebenov Karavank. Julijskih it' Kamniških Alp. pozimi pokritih s kristalno (isto snežna odejo do pozne pomladi, ki predstavljajo za Kranj neprekosljivo lepo in pisano scenerijo in ozadje. Kranj z vsemi svojimi neštevilnimi izprehodi in izleti v okolico in manjšimi in večjimi gorskimi turami, kot i/hodišče v vsa velika in mahi gorenjska letovišča in zdravilišča, pa je danes poznan in uvaževan tudi kot priljubljeno tujsko prometno središče.
Prehod Kranja k industriji.
Nekoč izrazito trgovsko-o! rtuo mesto z deloma kmečkim obeležjem, kur je danes še v povečani meri, le da je zgubil kmečki enačaj mest, je Kranj po letu 1922., ki je rojstno leto kranjske tekstilne industrije v Savski dolini, postal ne samo trgovski in obrtni, ampak še bolj industrijski center širne gorenjske ravnine, kjer pa se poleg tekstilne udcjstviije še raznovrstna   druga industrija.
I Kranja iu okolici do Medvod, mestu samemu, pa  tudi  okoliškim vasem.
Rudi ugodnih pogojev: bližina vode in železnice, cenen prostor, obilica cenene delovne moči, zadostna električna energija, je pa postal Kranj silno privlačna točka tudi za druge vrste industrij, razen prej omenjene usnjarske in mlinarske. V Kranju se je naselila tek-' stilna, čevljarska, pletilna, gumijasta industri-[ :a in še raznovrstni drugi obrati. Nekdanja Guštejska gmajna, Šmartno, Gorenja Sava. Fa-revška loka. Primskovo, Kokrško predmestje, vse to so centri  tovarniških obratov.
Kranj, kot najmlajše slovensko industrijsko mesto ia industrijski center, ki je zrastel v povojni dobi na v/v en in na znotraj, ki je danes cesto v časopisih, na zborovanjih in banketih nazvan ..jugoslovanski Manchester", je privabil v svoje okrilje velike in pestre ljudske množice od vsepovsod od blizu in od daleč.
Industrijsko -trgovsko-obrtni značaj Kranja.
Hudi amerikanizacije vsega poslovnega življenja se je seveda tempo dela, ustvarjati ja in vse trgovsko-obrtne ter zlasti industrijske proizvodnje močno povečal, prilagodil se je ritmu sodobno neutrudno utripajočega gospodarskega dogajanja in gibanju, kot drugod po svetu.
Kranj je danes velemesto v miniaturi: zbirališče industri icev, trgovinskih in obrtnih krogov, kmečkega prebivalstva iz okolice, pisanih velikih delavskih množic, emigrantov iu inozemcev, eldorado vseh, ki iščejo zaslužka in dela, ki hočejo kaj ponuditi, prodati ali kupiti, kjer je poleg bogastva in izobilja doma tudi pomanjkanje in brezposelnost. Vse to je verna slika današnjega Kranja, kjer so na delt poleg domačih tudi tuji kludivarji. ki mu kujiejo usodo.
Vse to opisano živahno utripajoče gospodar sko življenji- in gibanje Kranja, tovarniški dimniki in sirene, ki regulirajo delavstvu v obratih delavni čas, iz dnevu v dan enako, 'monotono odmevajoče ropotanje strojev in končno v vseh tirali dneva živahen osebni in v o/ni promet po vseli kranjskih uiicuh in cestah, zlasti pa v smeri proti tovarnam in kolodvoru ter pred ..Staro pošto", vse to Kranju prav nič ne škoduje na zanimivosti in privlačnosti in dobrem vtisu, katerega napravi na tujca. — Zato je Kranju dana vsu možnost, da mu ne samo obrt. trgovina iu industrija do-našajo   lepe  dohodke,  marveč  se  ti dohodki
no pomnožile prebivalstvo teh vasi, ki danes itak večinoma spadajo pod Kranj. Vpliv kranjske industrije pa se močno pozna tudi v bolj oddaljenih občinah, katerih prebivalstvo oziroma delavstvo gravitira v Kranj, in to tia ozemlju v radiju najmanj 10 km od Kranja. Dokaz, temu so vsak dan množice delavstva, ki prihaja v Kranj na delo, bodisi z vlaki, kolesi, ah pa peš. Dokaz temu pa so tudi številne male delavske hišice, vsepovsod v bližnji in daljni okolici Kranja, katere vidimo po vaseh poleg slarih kmečkih poslopij. Kranj z okolico vred je danes nekaj drugega, kot je bil Kranj pred 3() leti.
Gospodarska odvisnost Kranja od industrije.
Prosperitcta Kranja, s katerim je danes tesno povezana tudi vsa okolica, je danes gospodarsko odvisna od razvoja in prosperitete kranjske industrije. Na eni strani raznovrstna industrija zaposluje prav znatno število me-ča-nov in okoličanov v svojih obratih, pa bodisi v svojstvu najvišjega uradnika, do navadnega delavca, kateri so vsi odvisni od dobrih in slabih časov, od konjunkture tovarne, kateri služijo. Vsak oblaček, ki pride nad tovarno: primerjaj zadnje devizne težkoče pri nabavi sirovim že pomonja redukcijo delavstva, ali skrajšanje delovnega časa in pa seveda tudi skrajšanje in  znižanje zaslužka.
Na drugi strani pa je v ozki povezanosti z razvojem in prospevanjem kranjske industrije ves oni veliki najrazličnejši blagovni in živilski promet, od katerega imajo dohodek in korist kmetje iz okolice, ki lahko dobro vnov-čijo svoje poljske, vrtne, sudne in živinorejske pridelke. Nič manjše koristi ne prinaša povojni gospodarski napredek Kranja naši tr-
i govini, obrti, gostilničarsketna stanu in še raznim drugim poklicem, ki tu niso podrobno navedeni. Kranj je v gotovih dneh. n. pr. v ponedeljkih in sobotah popoldne nad vse živahen in predstavlja en sam velik trg. Veliko
j trgovskih, obrtnih in gostilniških obratov bi moralo zapreti vrata, če bi naenkrat ves ta veliki tržni dan ponehal. Tako velika je medsebojna gospodarska povezanost vseh teh stanov, poklicev, podjetij in obratov, ki vsi z industri io skupaj predstavljajo današnji Kranj.
Če bi industrija prenehala.
Zato se je težko zamisliti v one velike iu nc-dogledne |>osledice. ki bj nastale, če bi v kranjski industriji prišlo do zastoja, do redukcij dela in delavstva, če bi se industrija pre-
18. junija 1939. blagoslovitev doma in Prosvetni tabor v Krizah pri Tržiču
STRAIS 2
»GOIiEiNJEC«
selila drugam, če bi ustavila obrate, ako bi utihnila pesem strojev, pesem dela. Vse te ogromne množice delavstva bi se nenadoma znašle na cesti v brezposelnosti, z vprašanjem na ustnicah: Kam sedaj? Prizadeti bi pa bili seveda tudi vsi ostali stanovi, ki bi v precejšnji meri morali omejiti svoje poslovanje in obratovanje. Kranj bi bil obsojen na nazadovanje in životarjenje.
Zato poživimo še druge gospodarske panoge.
Hvala Bogu, danes se nam zaenkrat po sedanjih znakih sodeč prav nič ni treba bati takih in podobnih dogodkov in sprememb. Vseeno pa bo vsemu Kranju i« Širši okolici v koris!, če se poleg industrije, poleg trgovine in obrti po-primemo še dela za čim večji razvoj drugih gospodarskih panog. Poživiti je treba tujski promet, izboljšati naše kmetijstvo do čim iu-tenzivnejše obdelave polja, vrtnarstvo, zlasti pridelovanje sočivja, sistematično gojiti sadjarstvo, ki utegne donašati prav lepe dobičke, zelo važno za naš gorenjski kot je tudi mlekarstvo , od prodaje surovega mleka, pa do različnih mlečnih izdelkov.
Kratko povedano: naše gospodarstvo mora-
mo usmeriti tako in ga reorganizirati ter poživiti, da naše gorenjsko ljudstvo ne bo odvisno samo od industrije, da ne bo sililo v tovarne, v katerih vidi danes edino možen vir in način zaslužka, ampak da se bo pečalo tudi z drugimi gospodarskimi panogami, da bo zopet dobilo veselje do dela na polju, na vrtovih in travnikih, v sadovnjakih in mlekarskih obratih. Vse to delo bo ob dobri organizaciji ravnn*ako plodonosno in stalno, kot delo v tovarni, bo pa bolj zdravo in neodvisno od kapric in sekatur tovarniških mojstrov.
Povsod so ekstremi škodljivi, pravtako tudi v gospodarstvu. Zato ni dobro, če se poleg industrije ostale gospodarske panoge preveč zapostavlja in zanemarja. Tudi v gospodarstvu bo le harmoničen razvoj vseh sil in vseh panog dovedel do resničnega, čim večjega napredka in uspeha. Splošno blagodejno korist za ves gorenjski kot in za njegovo marljivo ljudstvo bo predstavljal in pripravljal Kranj s svojo okolico, če bo znal pritegniti in organizirati prav vse panoge gospodarskega življenja, ustvarjanja in gibanja.
*g-
Delavski tabor v Ljubljani 4, junija 1939.
Samo teden dni nas loči od dneva, ko bo naše slovensko katoliško delavstvo javno pokazalo, da noče iti za onimi lažnjivimi, dema-goškimi strokovnimi organizacijami, ki so imele toliko let časa pokazati kaj znajo napraviti ^a delavstvo in narod. Žalosten pogled je v preteklost, ko vidimo, da so delavstvo trgali od narodnega in farnega občestva. Te strokovne organizacije so in hočejo še naprej delati razdor med ljudstvom s svojo razredno taktiko, nadalje so ubile delavstvu vsako zaupanje v strokovne organizacije. Malenkostne zmage so znale razkričati tako močno, da so skoro zakrile javnosti usodne napake za ves slovenski narod, ki jih bo le z močnimi ukrepi mogoče popraviti.
Edini, ki je spoznal to delovanje in ki je postavil temelje novi krščanski organizaciji, je bil dr. J. Ev. Krek. Toda na žalost so nasledniki zavrgli zlata, načela svojega ustanovitelja dr. J. Ev. Kreka. Zavrgli so tisto kar jih je ločilo od nasprotnih organizacij. Njihova organizacija je postala enaka nasprotnikom in se že sama javno izkazuje.
Ali ni bila sveta dolžnost onih članov, ki so ostali zvesti načelom svojega ustanovitelja, da so se ločili od onih zaslepljencev, ki jim je več za vse drugo, kakor za: Boga. stan in narod. In ravno lo, kar so oni zavrgli, je sprejela mlada Zveza združenih dedcev za svoja načela in i.a geslo, s katerim vabi na 1. delavski tabor, ki se ho vršil v nedeljo 4. junija v Ljubljani.
Prvi delavski tabor bo pokazal v združenih vrstah moč in Življenje mlade ZZD pred oblastjo in vso javnostjo. Zato nuj ne ostane noben slovenski in katoliški delavec doma, ampak naj prinese svoj delež k skupnosti za slov. delavstvo. Iz Kranja in okolice se zberemo ob poli 7. uri uri na postaji. Vsi moški imejte helo srajco in zeleno kravato, dekleta pa v narodnih nošah, ali čimbolj enotnih oblekah.
Gorenjci, tekstilci, predilci, kovinarji, stuv-binci pokažimo na taboru nezlomljivo silo za borbo našega pokreta. za končno zmago in lepšo bodočnost slovenskega ljudstva.
SPORED:
1. Zjutraj ob 6. uri fanfare na gradu in bud-nica po mestu.
2. Ob prihodu jutranjih vlakov sprejem udeležencev in častnih gostov na glavnem kolodvoru.
5. Takoj nato odhod pred cerkev sv. Jožefa, v kateri bo ob poli 9. uri daroval sv. mašo in imel kratek nagovor dekan teološke fakultete, vseučiliški profesor Andrej Snoj.
4. Po sv. maši ureditev sprevoda ter povor-ka delavstva po Poljanski cesti čez Krekov trg mimo škofijskega dvorca in čez tromostovje do hotela „Union". Častni gostje prisostvujejo povorki na balkonu mestnega poglavarstva.
5. Ob 10. uri v veliki dvorani hotela ..Union" manifestacijsko zborovanje, slovensko in stanovsko zavednega delavstva.
6. Za uvod v zborovanje zaigra godba državno himno in novo himno ZZD.
7. Na zborovanju govorijo člani našega pokreta. zastopniki vseh delavskih zbornic Jugoslavije, člani našega narodnega vodstva (dr. Krek, dr. Natlačen) in predstavnik kr. vlade (predsednik Jugorasa dr. Cvetkovič).
6. Zborovanje in tabor zaključimo s slovensko narodno himno, ter se z novim idealizmom vrnemo nazaj na svoje delo za zmago našega pokretu in naše stanovske misli.
POTREBNA NAVODILA ZA TABOR:
Kroj: Obleka po možnosti temna, bela srajca z ovratnikom, zelena kravata, če imate katerega, da bi šel v narodni noši — dobrodošel.
Kravate in znake dobijo reditelji po številu udeležencev).
Rediteljstvo: Na vsakih 15-20 udeležencev pride po en reditelj. Prosimo, da nam sporočite ime reditelja, da ga vzamemo v se/nam.
Kroj: Za dekliške krožke: temna obleka, ze-| lena kravata.
Vse nadaljne informacije bo dalo glede sprevoda vodstvo in reditelji.
Odgovor na članek „#i vprašanju naših vajencev"
Vajencu, ki se je skril pod plašč g. Joža \ovka, daje podpisano ..Skupno združenje o-bitnikov" naslednji nauk: ,.Ako se kateremu koli njegovemu tovarišu tako godi. kakor je pisano v cit. ^Gorenjcu", naj on prizadetemu svetuje, naj ta to najpreje zaupa svojemu očetu, če pa siromak tega več nima, pa svojemu zakonitemu varuhu. Oče ali pa varuh bosta našla drugo in nedvomno boljšo pot, kakor pa je bila ta, ki je njega vodila k ..Gorenjcu". Oče ali varuh bosta šla najprej k združenju obrtnikov, kjer je bila sklenjena učna pogodba. Sele nato, če bi uvidela, da tu ni volje in tudi ne moči, da se zboljšu neznosno stanje sinu — varovanca pri učnem mojstru, so jima še vedno odprta vrata obrtnega referenta pri sreskem načelstvu, kjer prav gotovo poznajo obrtni zakon in bi tudi vedeli izdati primerne ukrepe proti učnemu mojstru, če je res kaj zakrivil. Končno pa imamo v Kranju tudi sodnijo, ki je tudi v stanu pravično soditi. Za skrbne očete in zakonite varuhe mladoletnih je torej v Kranju dovolj javnih ustanov, ki so vse po svoji službeni dolžnosti brezpogojno dolžne zavzeti se za zatirane sužnje — vajence.
M, Skerbec!
Prevola
Edino ta način postopka bi bil pravilen in obrtniki tudi ne bodo dovolili, da bi se ta nova v Kranju zupočeta praksa hotela udomačiti.
Toliko pouka vajencu, ki se drzne kak posamezen primer, ki je. če resnični) obstoja, izrodek, kakršne ima vsak stan, posplošiti in naprtiti vsemu obrtniškemu stanu.
Gospodu J. Vovku pa bo sledil odgovor po priobčitvi njegovega odgovora, ki pa bo kakor piše ..Gorenjec", objavljen šele v eni prihodnjih številk. Nuš odgovor pa bo hkrutj tudi preizkušnja za ..Gorenjca", ker bo le od njega odvisno, če 1k> dopustil, da se bo slišala tudi druga plat zvona. Že dunes pu pribijemo, da se mi ne bomo spuščuli v kake brezkončni« polemike o problemu, ki ni ne izrecno kranjski, ali slovenski in tudi jugoslovanski, marveč obrtniški. Je to problem, kakršne im« vsak stan, ki ni bil in ne bo nikdar dokončno rešen, kakor mnogo drugih problemov, ki so neraz-družljivo z življenjem povezani, ne bo nikdar odpravljenih. Reševal se bo, toda nikdar brez sodelovanja obrtništva.
..Skupno združenje obrtnikov v Kranju".
Raje se vrši po Kranju precej debat rudi sklepa zadnje kranjske občinske seje, du se proda mestno posestvo Prevola župni nadar-bini v Kranju za cea 1,200.000 din.
G. župan je zadevo pri občinski seji zadostno razložil in razen pur občinskih svetnikov so vsi umeli, da je ta prodaja v korist občine in javnosti in da ne gre tu za kake osebne koristi. Da bo pa vsej javnosti zadeva čisto jasna, hočem podati nekaj pojasnil.
Prevola je bila pred leti kupljena za 800.001! din. More se debatirati o tem. ali je bila takrat Prevola toliko vredna ali ne, dejstvo je, da so jo nekateri solastniki malo prej ponujali za din 600.000.--. Od takrat so se pa v Kranju razmere precej spremenile v korist ceni Pre-vole. da danes moremo reči, da radi te kupčije ne bo imela občina škode, če posestvo pravočasno proda. Do danes stane z obrestmi vred občino Prevola cca 1,200.000 din
Da bi prišel tja kot posestnik kak tujec ali pa morda kaka smrdljiva tovarna, to nikakor ne gre, kar bo vsak trezen človek priznal. Tudi to ne gre, da bi se to posestvo razparceli-ralo in prodalo za delavske hiše. Občina ne more čakati na tako parcelacijo. Taka parcelacija se ne izvede v par letih. Med tem časom bi se občini nabrale obresti za dolg in bi kmalu stala občino Prevola še par stotisoč dinarjev več, kot bi nesla parcelizacija. Poleg tega pa bi bilo potrebno zgraditi ceste, napeljati vodovod in elektriko in to vse na stroške občine.
Lep je bil ta načrt, da bi se tam postavila bolnišnica, ki jo tako želimo. Toda mestna oblina sama tega ne zmore, da bi žrtvovala za bolnišnico kakih 10 do 12 milijonov din, kolikor bi stala nova bolnišnica. Banovina stoji na stališču, da je Kranj preblizu Ljubljane in da tu ne zida bolnišnice, da bi jo zidala država, na to ni niti misliti. Mestna občina je ponudila Prevolo usmiljenim bratom v Novem mestu brezplačno, če bi tam postuvi-vili svojo bolnico, toda usmiljeni bratje so odgovorili, da tega ne zmorejo. Pa tudi č» bi usmiljeni bratje hoteli zgraditi v Prevoli svojo bolnišnico, bi bila ta pomanjkljiva, ker bi ne imela porodnišnice, ki je najbolj potrebna za Kranj in okolico.
Ko smo imeli pred nekaj tedni na občini komisijo za odkup sveta za novo cesto Kranj — Naklo, ki bo presekala posestvo župne na-darbine v Kranju na Fidru, sem videl, da njive na Fidru ne bodo več primerne za obdelavo in da jih bo treba razparcelirati, ker se že itak vse naokrog zidajo nove vile. Takrat mi je na misel prišlo, da bi s tem denarjem, ki bi ga prejel za Fider. kupila nadarblna Prevolo in lam zgradila skupuo z Vincencijevo družbo sanatorij in gospodinjsko šolo. Sanatorij.
Na kako bolnišnico v Kranju ni misliti, možno pa bi bilo tu napraviti sanatorij in pa O-krevališče za bolnike ter porodnišnico. V tem sanatoriju ne bi bilo kakega kirurgičnega oddelka, saj dobrih operaterjev še v vidikih 'mestih primankuje, in Kranjcem še celo Ljubljana ni dovolj in hodijo neredko v Zagreb na kliniko. Naš sanatorij bi imel le nekak medicinski oddelek za lažje vrste bolezni. Danes streže ena sestra iz Marijanišču po mestu in okolici raznim bolnikom, ki jih ljudje nočejo poslati v ljubljansko bolnišnico. V Ljubljani morata ležati po dva bolnika ali še več v eni postelji, drugega razreda pa pogosto niti dobiti ni mogoče, zato kranjski bolniki najrajši o-stanejo v domači oskrbi. Vse te bi lahko sprejel sanatorij na Prevoli v oskrbo. Domači bi jih mogli vsak dan obiskovati, stroški |>i bili pn najbrže manjši, kakor v ljubljanski bolnišnici.
Glede zdravnikov bi se ravnali tako. kakor posluje ljubljansko l.eonišče, kjer si vsak bolnik more sam izbrati svojega zdravnika, ki ga hodi lečit v sanatorij. V Kranju imamo mnogo dobrih zdravnikov, vsi ti bi lahko poljubno, kakor doseduj na domu, kasneje zdravili svoje pacijente v sanatoriju. Seveda bi moral biti pa na razpolago vedno še hišni zdravnik. Imam v mislih poseben oddelek, kjer \ri bil na raz-polugo izreden specialist za revmatizem in ishias in podobne bolezni, če se mi bo posrečilo to zadevo izpeljati.
V sanatoriju bi bili seveda ruzni razredi, morda bi se moglo doseči pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, da bi isti tudi sr-m pošiljal svoje lažje obolele bolnike. Vse to je vprašanje organizacije in ni mogoče sedaj predvidevati, kako se bodo stvari razvile.
Najbolj potrebna pa je pri nas za Kranj in vso okolico — porodnišnica. Kolikokrat vračajo iz ljubljanske bolnišnice porodnice, ker tam ni prostora za nje. Doživeli smo celo žalosten smrten slučaj matere, ki je niso mogli pripeljati v Ljubljano. Po delavskih stanovanjih ima-
jo družine večinoma le eno sobo in kuhinjo, kadar prihaja nov družinski član na svet, so starši v veliki zadregi. Ko bi imeli v Kranju ceneno porodnišnico, bi mogle priti tja za kak teden ali 14 dni vse porodnice iz mesta in okolice. Bile bi blizu doma in lepo spravljene in oskrbovane. Mislim, da ni treba na dolgo in široko dokazovati res velike potreb*- take porodnišnice za Kranj. Pred par dnevi smo mogli citati \- nekem listu, da morajo uboge porodnice celo v hlev, revne, posebno delavske žene med porodom neredko niso same, da jih opazuje vsa družina. Pogosto ni perila, ni potrebne kopeli, ni snage Koliko mater trpi radi tega vse življenje in koliko otrok umrje vsled teh razmer. Radi tega borno skušali najprej urediti na Prevoli porodnišnico.
Vsi ti načrti so pa odvisni od več raznih či-niteljev, posebno pa od denarnih sredstev. Ne bi še pisal o tej zadevi, ,ri je še vsa odvisna od raznih ..če" in ,.če", ko bi nekateri ne izrabljali sklepa občinskega odbora glede prodaje Prevole v agitacijo in nerganje. Mnogi nepoučeni bi nasedli hujskačem, ki vsako dobro akcijo radi obrizgajo s podtikanjem in obsojanjem. Občinski sklep je le temelj za nadel jno delo. Ni še gotovo, če se bo ta kupčija in ti načrti mogli izvesti.
Gospodinjska šola.
Morda nekateri Kranjci niti ne vedo, dit vzdržuje zavod Marijanišče kmetijsko gospodinjsko šolo, ki je vzgojila našemu narodu že lepo število dobrih gospodinj. Ta šola traja le pol lete. radi bi jo pa izboljšali posebno s tem, da bi trajala vse leto. To pa ni bilo mogoče radi tega, ker ni imela primernega zemljišča za obdelovanje, ni bilo primernih svinjakov, ne živinoreje in ne pravilne koko-šjereje. V Marijanišču leži tik ob ulici majhen živinski hlev in svinjaki, kar vse razširja neprijetne duhove naokrog. V sredini mesta med vilami in hišami pač ni primerno mesto za svinjake in hleve.
Prevola bi bila zelo primerna za namestitev gospodinjske šole, kjer bi gospodinjska šola mogla vzorno gojiti vse panoge kmetijstva. Prj Marijanišču bi se pa opustili hlevi in tudi župan nadarbina bi v mestu opustila del svoje ekonomije, ki ne spada več v mesto.
Seveda bi bilo potrebno na Prevoli sezidati nova gospodarska poslopja, kar bo precej stalo.
Župna nadarbina s temi načrti nikakor ne išče kakega svojega dobička. Mislim, da mora vsak 1 judskošolski učenec izračunati, da bi imela župna nadarbina stokrat več koristi, če bi za prodano zemljišče na Fidru sezidala novo hišo, kakor da zabije vso kupnino v Prevolo, da tura napravi oziroma pomaga ustvariti sanatorij in vzdržuje gospodinjsko šolo.
Sicer je malo neprijetno govoriti o lastnih socialnih delih, pa bo morda potrebno, da poudarjam, da naš zavod Marijanišče. kjer stanuje okrog 100 oseb, sirot, revnih otrok, dijakinj in gospodinjskih gojenk, v veliki meri vzdržuje župna nadarbina, ki prepušča velik zelenjadni vrt sredi mesta in svoja poslopja temu zavodu popolnoma brezplačno, da ne govorim o drugih žrtvah. Če želi torej župna nadarbina sedaj kupiti še Prevolo, da jo uporabi podobno kakor Z.olarijo predvsem v socialne namene, potem bi trezen in pošten človek pač pričakoval, da ne bo niti enega človeka \ Kranju, ki bi temu nasprotoval, da bi mestna občina prodala za pravo vrednost to posest župni mu I či t l>i ii i.
Niti nočem ne. da bi občina darovala kaj zemljišča, da ne bi kdaj kdo mogel očitati, da je sedanji občinski odbor razmetaval mestno premoženje. Kolikor je Prevola vredna, morda še več, toliko nudi župna nndarbinu za njo. Ko bi bil kak drug občinski odbor, bi župnik najbrže ne ponujal toliko za to posest. Usmiljenim bratom je želela mestna občina prepustiti to posest popolnoma brezplačno, če bi tam napravili bolnišnico: župna nadarbina pa ponuja okrog en milijon in dve sto tisoč din zu Prevolo in hoče tam ustanoviti dve socialni ustanovi. Nihče ni niti črhnil besedice proti temu takrat, da bi občina darovala Prevolo usmiljeni m bratom, ko jo pa kupuje kranjski župnik, v iste dobrodelne namene, se pa najdejo ljudje, ki temu ugovarjajo!
Ponovno poudurjam, da so vse to za enkrat samo še načrti, ki jih bo mogoče uresničiti, če IkkIo dale za to dovoljenje nadrejene državne in cerkvene oblasti in če bo mogla župna nadarbina prodati toliko parcel, du bo pla-čula kupnino mestni občini, če bodo na razpolago zadostna denarna sredstvu za nukiip Prevole. potem šele se bomo pomenili o organizaciji sanatoriju, potem šele bomo prosili občino in našo javnost za primerno podporo,
V nedeljo 4. jun. se vrši NAJVEČJA PODEŽELSKA
TOMBOLA
pred gas. domom v Dupljah, ki jo prirede ilupljanski gasilci.
Prvi dobitek je motorno kolo, vredno 10.000 din. Drugi dobitki so: krava, kuhinjska oprava, 5 koles, plug, kruponi, vreča moke, blago za moS. obleko itd. Polog teh je Se 250 krasnih dobitkov. — Tablice po din 3—, na dan tombole dia 4"—. — Za pijačo in jedačo bo preskrbljeno.
V  slučaju   slabega   vremena se
TOMBOLA
preloži  na nedeljo 11. jun. — Vabijo gasilci.
.GORENJEC«
Občinska seja v Kranju
Kopališče se bo gradilo. Za gradnjo tekstilne šole me bo najel« posojilo.  Ponudba iupne nadarbine »a nakup Prevole.
V petek 19. maju z\ečer se je vršdu v mestni posvetovalnici 19. redna seja krunjskega občinskega odbora. Dnevni red seje je obsegal prav zanimive točke, ki napovedujejo nov gospodarski razvoj mesta Kranja. Poročila predsedstva in policijskega odseka.
Zupan g. Češenj Karel je poročal, da je bil od kr. banske uprave razrešen dolžnosti občinskega odborniku g. Rotar Filip, namesto njega pa imenovan g. dr. Silar Igo, odvetnik, ki je nato položil predpisano prisego. — Občinski proračun zu leto 1939/40. je potrjen v celoti. Občina je preuredila policijske zapore, ki niso odgovarjuli higienskim predpisom, prebelilu je tudi pročelje stare mestne hiše. Stroški za vsa navedena dela, znašajo nekaj nad din 6000.— Juvna Borza dela, ki ima v Kranju svojo podružnico, namerava v Krunju zgraditi svoje uradno poslopje, ki se bo nahajalo kje v bližini tovaren in kolodvora. Poslovanje Borze dela bo obsegalo vso Gorenjsko. Občina bo sedaj morala preskrbeti za gradnjo poslopja Borze dela brezplačno zemljišče. Po binkoštih bodo pričeli z delom na savskem mostu, ki bo kot znano znatno razširjen. Delo razširitve mostu je izlicitirala stavbna tvrdka ing. Aleksander Pretnar iz Ljubljane za din "33.167.—.
V domovinsko občino Kranj sta bila sprejeta g. Schilling Josip in g. Hvala Valentin,
Poročilo finančnega odseka.
Mestna hranilnica v Kranju je podarila meščanski šoli v Kranju din 20.000.— za nabavo učil. Prva licitacija za gradnjo kopališča v Krunju ni uspela, ker je bilo premalo ponudnikov. Pri drugi licitaciji je bil najcenejši ponudnik g. Kurel Kavka iz Ljubljane. Njemu se je oddala gradnja kopališču in sicer naslednja dela: gradnja plavalnega in otroškega bazena ter skukulnega stolpa in slačilnice in vsa tesarska dela zu vsoto din 458.669.—. Z delom se bo pričelo takoj ter je verjetno, da bo ko-pališče dograjeno do avgusta. Pozimi bo kopališče služilo za drsališče.
Ker se bo letos modernizirala cesta na Jelenovem klancu, se je aprila mesca izvedla razlastitev zemljišč, ki bodo služila novo zgrajeni cesti. Občina je morala odstopiti svet brezplačno in to predvsem breg nad Šavnikovo potjo. Te poti v bodoče ne bo več, ker bo za-zasttta z nasipom Cestišče na klancu bo kockano. Odborniki pa ho ob tej priliki izrazili željo, naj bo cesta v mestu asfaltirana, ker kockana cestu povzroča preveč ropota. G. župan je obljubil, du bo sekciji ceste izrazil to željo.
Gradnja nove tekstilne šole.
Načrt, da se v Kranju na Suhadolnikovem (ravniku, kjer je prejšnji občinski odbor hotel postaviti kopališče, zgradi nova tekstilnu šola, ki bo predstavljala popolno tekstilno tovarno v miniaturi, saj bo poleg učnih prostorov in laboratorijev imela tudi tkalnico, predilnico tet vse druge oddelke, se bliža uresničitvi. Zu novo res v vsakem ozirti popolno tekstilno šolo se zlusti zavzema banovina. Da se bo z gradnjo moglo pričeti že letaš, bo kranjska občina namesto banske uprave najela posojilo v znesku 4 in pol milj. dinarjev. Ni pa še znano, kateri denarni zuvod bo dal to posojilo. Zu posojilo bo garantirala l»liska II-prava, ki bo tudi plačevala anuitetne zneske, kutere bo stavila v bodoče proračune-Kranjska občina bo dala le zemljišče. Najetje posojilu po kranjski občini se je izvedlo zato, du bo denar takoj na razpolago in du se bo že letos pričelo z gradnjo novega poslopju, ki bo dovršeno do pričetka šolskega letu  1940. Po-
drobni načrti bodo izdelani obenem z. detalj-nim proračunom v teku enega mesca. Nova tekstilna šola bo lahko ponos Kranja in vse naše slovenske gospodarske podjetnosti in truda za povzdigo šolstva.
Ponudba župne nadarbine za nakup Prevole.
Vprašanje Prevole, ki je že večkrat bila predmet debat in razgovorov, se bliža, kot izgleda, jako posrečeni rešitvi. Občinski odbor je na eni prejšnjih sej sklenil, du Prevolo z zemljiščem vred proda. Kot kupec bi v prvi vrsti prihajal v poštev oni, ki bi bil pripravljen tam zgraditi bolnišnico ali pa sanatorij. G. župan je povpraša! za mnenje usmiljene brate v Kandiji, če bi bili pripravljeni zgraditi v Kranju bolnišnico, toda ti so sporočili, du nimajo denarja. Usmiljenim bratom je bila občina pripravljena odstopiti Prevolo zastonj, če bi res zgradili neke vrste bolnišnico.
Sedaj pa se je za Prevolo začela zanimati župna nadarbina, ki je občini ponudila za Prevolo vsoto din 1,200.000, s katerim zneskom bi bila krita kupna cena Prevole s strani občine in obresti vseh let. Tako občina prt Prevoli ne bi imela nobene izgube. Zupnu nadarbina bi v Prevoli zgradila bolnišnico ali pu sanatorij. Ako tega ne bi storila v teku petih let, bi brezplačno odstopila občini spodnji del zemljišča, približno 5 hektarjev. Tako se je glasilu ponudba župne nadarbine občini. Kako si župna nadarbina predstavlja ureditev Prevole, ter gradnjo sanatorija, opisuje kar najbolj podrobno g. dekan Škerbec v posebnem članku, zato je tu vsaka nadaljnu beseda odveč. Poudarimo naj le šc, da si je občinski odbor potem, ko se je prepričal o velikopotezni zamisli župne nadarbine, osvojil sklep, da je v principu pripravljen pristati na to ponudbo. Vendar pa ta sklep ne pomeni še kupo-pro-dajne pogodbe, marveč predstavlja le osnovno bazo zu nudaljna pogajanja. To je le načrt, ki mu do realizacije še mnogo manjka. Župna nadarbina bo morala najprej prodati zemljišče na Fidru, du bo mogla kupiti Prevolo.
Pri debati, ki se je razvila o tej prodaji Prevole, je nastopilo več govornikov. Član uprave g. dr. Megušar, je občinskemu odboru podrobneje pojasnil načrt župne nadarbine. Seveda so se brž. oglasili stari nasprotniki, ki so iznesti neutemeljene pomisleke. Dočim so nekateri izmed njih še kolikor toliko objektivno gledul na stvar, se Je pu občinski odbornik Krč odločno postavil proti temu načrtu in vpraševal, zakaj ol>čina ni hotela prodati Pievole „Semperitu"? Kakor da bi bilo kje zapisano, da je občina dolžna prodajati zemljišča tujcem za razne špekulativne namene. Ljudje, ki imajo vedno na jeziku pulile fraze o socialnem delu ter o potrebi zaščite delavskih pravic in delavske pomoči, nuvudno v svoji ozkosrčnosti nasprotujejo vselej, kadar gre zu resničen splošen dobrobit. Zato njiho-hove nauke in pomisleke o ustanovitvi kranjske  bolnišnice upriori odklunjamo.
V zadnji točki javne seje je občinski odbor razpravljal o določitvi šolskega okoliša. Šolski okoliš za kranjsko in primskovsko šolo bo v bodoče samo eden. Primskovska šola zato ne bo nič degradirana. Tudi se ne bo ukinila, kot se je govorilo. Nasprotno se misli na gradnjo novega šolskega poslopja nu Prim-skoveni, kot se je pokazala potreba že pred več leti. S Primskovega se bostu preselila v Kranj samo ona dva razreda, ki sta bila do-sedaj radi pomanjkanja prostoru nastanjena v  privatni hiši.
Javni seji je nato sledila tajna seja.
Obratni zaupniki
Obratne zaupnike je rodila potreba Pri večjih podjetjih nastujajo radi kapitalističnih teženj in po sili razmer razni prepadi med vodstvom in delavstvom. Vodstvo ne niuru imeti neposrednega stika s posameznim delavcem, ker mu vodstveni posli to onemogočajo. Razni preddeluvci, mojstri, poslovodje, predrav-natelji itd. pu dostikrat nimajo smisla zu interese delavstvu in posameznih delojemalcev,
ker jim gre le za njih lasten interes, vsled česar ta posrednu zveza le še poglublja nasprotja in nezaupanju med vodstvom in deluv-ci. Zato je ustunovu obratnih zaupnikov, ki zastopajo interese delavstvu, velikega pomena zu delojemalca.
Delavstvo pa je kljub temu zelo razočarano nad to sicer idealno zumišljeno ustanovo. Nu eni strani so pravice obratnih zaupnikov precej
Na stotine naših cenj. odjemalcev je zadovoljnih, zakaj oni vozijo naša, v kvaliteti vodeča,
K     O     Lr     E     S A
To je uspeli našega dela, ki Vam dovolj jasno priča o solidnosti tvrdke, ki obhaja letos
lO LETNICO
Ob tej priliki smo sklenili dati na vsakih 100 prodanih koles, med svoje cenj. odjemalce,
1 kolo za nagrado
in sicer tako, da dobi vsak kupec kolesa tek. št., katera bo ob dosegu številu 100 vlečena.
KRAŠOVEC
DELAVNICA ZA VULKAN1ZIRANJE GUM K  R  A N J    na »Bekselnu"       Prešernova cesta JESENICE
Pred nakupom si oglejte našo bogato zalogo!
skromne ker cesto tudi umestna in dobro mišljena intervencija ne uspe, na drugi strani pa se med delavstvom težko najde spretnih in resnih zaupnikov, ki bi se hoteli interesirati za koristi svojih tovarišev. Le ceste naletimo nu neuravnovešene in manj sposobne zaupnike, ki jih je želja po oblasti, ali časti, ali pa celo želja po denarnih dobrotah, ki se mu obetajo iz parskih fondov, gnala v prve vrste. Zato vidimo ne samo nezaupanja delavstva do vodstev vodilnih obratov, ampak tuli nezaupanje in neinteresiranost do volitev obratnih zaupnikov.
Za mesec maj razpisaue in sedaj zopet odložene volitve obratnih zaupnikov so posebno v obratih kranjske industrije pokazale, da delavstvo nima pravega zaupanja do ustanove obratnih zaupnikov. Po nekaterih obratih sploh do volitev ni prišlo, ampak so se sklenili kompromisi, ki kažejo na neborbeiiost in neinteresiranost delavstva do njihove lastne socialne naprave. Kjer pa je prišlo do volitev tako n. pr. v „Jugobruni", pa je bila udeležba minimalna. Glasovalo je vsega le 657 delavcev, torej niti ne 50%>.
Drug zelo važen in značilen pojav pa je upadanje marksističnega terorja in moči. Marksisti so n. pr. v „Jugobruni" dobili od 657 le 299 glasov torej le še dobro tretjino, dočim so lansko leto imeli v istem obratu več kot polovico glasov.
V „Semperitu" je trenutno marksistom še uspelo obdržati vajeti v rokah, ker imajo v tem obratu radi strahu pred ..klerikalci" v drugih izven svojih vrst veUko pomagačev. Mnogi pa že dvomijo v požrtvovalnost in nesebičnost prvega svojega zaupnika, ki je sicer sodeloval pri sklepu, da se parski fond nikomur ne posoja, pa je bil mnenja, da se njemu tega sklepa ni treba držati. Pa tudi teror sam, ki ga izvaja ta marksistična kliku v „Sempe-ritu", ne imponira niti marksistom samim, ker si niso več svesti lastne službe, če se zamerijo kateremu izmed ..odločujočih". Saj ne veš, od kod pride intriga in že si zunaj na cesti.
Pri teh volitvah pa smo opazili še en nič manj važen ali celo še bolj važen pojav. »Zveza združenih deluvcev" je prvič nastopila in dobila n. pr. v „Jugobruni" 88 glasov, torej več kot narodni socialisti, kar je za prvi na-
Slab   duh   is ust
je neprijetna zadeva. Odstranjuje se lahko z redno uporabo odlično osvežujoče Chlorodont paste za zobe z meto. Poiskus Vas bo prepričal-
stop povsem častno. Zdi se, da se preorientaci-ja vrši počasi; a solidno. Med delavstvom *e vedno bolj upošteva resno in stvarno delo za koristi delavstva. Delavstvo je začelo spoznavati, kje ima iskati pravih prijateljev, ki bi mu mogli pri njegovi borbi pomagati za dostojen kruh in človeka vredno življenje. Delavstvo počasi uvideva, da ni pametne rešitve zanj v fantastičnih teorijah, ne v svetovni revoluciji, pa tudi ne v demagoštvu. Tudi delavstvo ve, da se hiša gradi iz temelja ne pa pri strehi ter da se delavec ne sme iu ne more izneveriti svoji zemlji, svojemu rodu iu veri svojih očetov. Tudi delavec je del naroda in z njim deli usodo. Vsako drugo ravnanje je proti naravno in ne more roditi uspeha. Imeli smo ..Jug. strok, zvezo". Sla je svoja pota in se hotela oddvojiti od naroda kot posebna delavska stranka. Koketirala je z marksizmom, ker njeni voditelji niso bili več prepričani o nadmoči krščanskega nauka nad marksističnimi idejami. Ko so sprevideli, da so zagazili, pa jim njihovo samoljubje ne dopušča, da zmoto ne le priznajo, ampak, da se po tem spoznavanju tudi ravnajo. Zato še hodijo po slepi ulici, ne da bi mogli priti do smotra.
Državno-zborske volitve jih niso izmodrile. Radi marksističnega poloma in radi nezadostnega poznanja ZZD med masami delavstvu so pri obratnih volitvah deloma še obdržali svoje že omajane pozicije, vendar je črv nu-glodal tudi že njihovo organizacijo v centrali, tako da naskoku mlade in sveže ZZD ne bo mogla več nuditi odpora in se bo vse delavstvo, ki je doslej še sledilo tej organizaciji, povrnilo v naročje zanesljive delavske in krščanske organizacije ZZD. Upamo, da se bo ta poviatek pri prihodnjih obratnih volitvah pokazal že v številkah.
Če se bo to kmalu zgodilo, bo delavstvo dobilo najmočnejšo organizacijo v ZZD, ki bo mogla zbrati okrog sebe vse zavedne, odločne in dobro misleče delavce in zaščititi tudi interese vsega delavstva.
»Klerikalci - šiba božja"
Kdor ne pozna Tržiča in življenja v njem, skoro ne bo hotel verjeti, du imamo v tem našem mestecu poleg številnih čevljuren, us-njaren, kovačij in različnih drugih delavnic tudi prav dobro uspevajoče podjetje, katero si je nadelo hvalevredno nalogo poživljati in osrčevati politične obupunce. Akcionerji in lastniki tegu podjetja so razni skrahirani gospodarji, odrezani politiki, usmiljenja vredni naduteži in puhloglavi domišljavci. Glavni izdelek tega podjetju so v lepo obliko zavite in z nacionalno sliko opremljene najdebelejše laži. Te pu so različne. O njihovi kvaliteti si gospodje akcionerji nič ne belijo že itak dovolj zaskrbljenih glav. Glavno je to, da je pripravljena druga, predno se prva obrabi. Enkrat se je obesil občinski odbornik, drugič pa g. kaplan. Enkrat je dr. Korošec ubit, drugič nas je pa, ko je bil že ubit, prodal inozemstvu itd. Najboljši jedci in odjemalci te nacionalne kaše so seveda vitezi obeh barv: nacionalni in boljševiški. Pa se tudi pripeti, da ti odjemalci in razuašalci včasih malo popuste v svoji marljivosti. Tedaj pu podjetje izda svoj najstarejši in že neštetokrat uporabljeni izdelek: „V enem tednu bo vlada padlu". To pa raznobarvne viteške vrste užge in jim da novega zaleta in poguma. Nič za to, če se potem čez en teden pokaže, da to ne drži. To delajo že četrto leto in jih niti sram ni, ko so s svojimi lažmi vedno sami postavljeni na laž. Sotrudniki njihovi in raznušalci so pa preneumni, da bi to opazili. Če pa pogledamo to zadevo od vseh strani, pa ni samo smešna, ampak tudi žalostna. Velika večina našega preprostega ljudstvu ni kdovekako šolana in izobražena, kljub temu, je toliko pametna, da ne verjume v nesmiselne nacionalne čudeže. Ni pa taka naša napredna inteligenca, katera si domišljuje, da je vso modrost zajela z veliko žlico. Na cesti, v gostilnah, v privatnih in državnih uradih, povsod sumo nestrpno pričakovanje izmišlje-
nih in napovedanih senzacij. Celo državnega uradnika na precej visokem položaju ni sram povedati, da nima nobenega veselja več do dela, ker stalno in morda celo željno pričakuje namišljenih dogodkov. Neverjetna je domišlji-ja, ali pa zloba teh ljudi. Nekdo je videl gra-ničarja, ki je šel na svoje službeno 'mesto. Drugi je že vedel povedati o zbiranju vojaštva. Tretji pa se je pridušal, da je videl čete, ko so ponoči murširale skozi Tržič. Prav tako, kakor v tisti „storiji", kjer je iz ubogega zajčka nastal krvoločen zmaj. Takih in podobnih izmišljotin je na stotine. Vsak dan nas neumorni proizvajalci osrečijo z novimi. Iz vseh teh „novic" pa diha ena sama vroča želja: pogin klerikalcem. ..Klerikalcev in farjev, reši nas o gospod!" To je njihova edina molitev in prošnja. Je vseeno, na kakšen način naj bi se to zgodilo. Ali je vojska, ali zasedba, ali razpad države. Pravi nacionalni .Jugoslovani" žrtvujejo tudi to. Oni si bodo v takem slučaju že znali pomagati. Kakor so se znali nekoč poiiemčiti, pozneje posrbiti, tako bi se znali tudi poturčiti, če bi bilo to potrebno. Samo da odvrnejo klerikalce, to „šibo božjo" od svojega ljubljenega naroda, katerega iz same gole ljubezni ob vsaki ponudeni priliki izdajajo.
Težke so te besede in težko smo jih zupisa-li. Toda spričo gonje, katera je posebno v zadnjem času zavzela strahovit obseg proti vsemu, kar je katoliškega in proti možem, katerih politiko odobrava vsa Evropa in po katerih zaslugi smo še v svoji lastni državi, ne bomo molčali. Nikdar, razumete nikdar, se ne bodo uresničile vaše želje, katere se nam razodevajo v vaših lažnjivih napovedih, pa če se še tako trdno objemate vsi laži nacionalisti in boljševiški agitatorji. Z blatenjem tega, kar je vsakemu poštenjaku pravično in pošteno, blatite sami sebe in čim več tega blata boste nametali nuse, tem prej in bolj gotovo se boste zadušili v njem.
Tiha slovesnost v Voklem
Blagoslovitev  temeljnega kamna za novi  Prosvetni dom.
V sredo 24. t. m. zjutruj je v Voklem kar na lepem začelo pritrkavati. Ljudje so se zučeli zbirati v bližini cerkve, kjer so izkopani temelji za nov prosvetni dom. Vršila se je namreč blagoslovitev temeljnega kamna.
Tiha jc bila ta slovesnost, kakor je tiho vse delo. Toda to tiho delo je vztrajno, požrtvovalno — vsega spoštovanju vredno. Toliko več je vredno, ker je med delavci skoraj sama mladina. Mladina si grudi dom, v katerem se bo vzgajala k vzglednemu katoliškemu življenju in se bo v njenih mladih srcih budila slovenska narodna ter jug. državljanska zavest.
Marsikdo je v začetku dvomil v uspeh ali celo smatral zamisel po lastnem domu v Voklem zu neresno. Toda prav je poznal ljudi oni,
j ki je to akcijo začel. Ljudje so se odzvali z vsem srcem Navdušeno pomagajo stavbnemu
I odboru z vsemi močmi. Vsa vas je na dela, mladina pu je najpožrtvovalnejša. Vse gre v najlepšem redu, samo denarja je še vedno malo. Vitščitni so darovali 25.000 din, kar je za vas s 60 številkami veliko. Zato prosimo, da nas v tem idealnem delu podprejo vsi, ki čutijo odgovornost za napredek prosvetnega delu, katero je tako nujno potrebno v kranjski industrijski okolici.
Stavbni odbor dela pogumno naprej, da bo Jernejeva nedelja dan obilne žetve, ko bo slovesna blagoslovitev novega doma s proslavo Takrat pa vsi na veselo svidenje v Voklem! 3*5 letnega obstoja tuk. prosvetnega društva.
STRAN 4
►GORENJEC«
Železna poroka na Jesenicah
Redko slavje, 60 letnico ali železno poroko sta dočaka'", 25. majnika 1939. zakonca Bernard Nikolaj in njegova žena Ivana, dekliško ime Lkra, oba rojena v Bohinju in živita sedaj v lastnem domu na Jesenicah št. 144. Takim redkejšim primerom posveti naš list rad nekaj vrstic, ker slavljenca oba to v polni meri zaslužita. Gospod Bernard bo dopolnil 13. novem- | bra tekočega leta 90 let svojega uspehov polnega življenja, njegova dohtra in verna družica ! pa je dopolnila 10. maja letos 78 let. imela sta j dvanajst otrok, od katerih jih živi še      med j temi omenjamo  zlasti godbeniku  Filipa   pri j ljubljanskem rudiu, njegovega starejšega bra- ; ta Jožeta, ki je kapelnik Krekove godbe nu Jesenicah, usiniljenko sestro Bemurdcto in go- j spo Minko, poročeno s finančnim uradnikom j Torkarjem v Kranju.
Življenje gospodu Bernurdu je dokaj zanimivo. Kot mlad fant je že vodil godbo V Bohinju. Ko so tumkaj tovarne pogorele, je prišel na Jesenice, kjer je vodil takratno prvo tovarniško godbo. Ker ni hotel trobiti \ rog gotovih ljudi, je bila tovarniški! godba razpuščena. predvsem zato, du bi njega prizadeli. Kot posledico pa je imelo to ustanovitev nove godbe
Jesenice 24   maju i9>0
..Katoliškegu prosvetnega društvu". Iz te godbe je iiustalu danes godbu ..Krekovega prosvetnega društva" na Jesenicah, ki je ena prvih godb. Iz te so izšli prvovrstni godbeni delavci — med temi sedanji kapelnik vojaške godbe v Škofji Loki. dični Lojze Smrekar. Vse to delo je gospod Bernard vršil poleg poslov predsedniku 1. konsumnega društvu na Jesenicah. Celih 62 let je služil Kranjski industrijski družbi na Jesenicah kot fini mehanik, bil je osebni prijatelj blugopokojnega dr. Kreku in mnogih drugih jeseniških duhovni kov. Preživel je mnogo svojih sodelavcev, ki so prišli iz tovarn v Bohinju. Štoruh. Bistrici \ Roži,. Železnikov, Javorniku. Poznal je rod Ruurdov, predsedniku sedanje Kranjske industrijske družbe.
Gospodu Bernardu in njegovi dobri družici Ivuni, ki sta še oba čilu in starosti prjmerno zdrava in ki pruznujeta to svojo 60 letnico na binkoštno nedeljo na Brezjah želimo, naj jih ohruni ljubi Bog do skrujnih mej človeške, ga življenju v zadovoljstvu. Nud njima se je uresničila večno lepa Zvonikarjeva: ..Kdor hoče živeti in srečo imeti, veselo naj dela --■ pa moli naj vmes."
T £ D E H S K E NOVICE
Nastop cerkvenih pevcev na Taboru v Podbresjah
Na pobudo delavnega in požrtvovalnega or-gunista v Potlbrezjah. g. J Kozjeka. je tamkajšnji cerkveni pevski zbor povabil sosednje zbore na skupen nastop pred cerkvijo na Taboru. Prireditev se je izvršila na praznik Vne holtodu popoldne, Prišlo je do sto pevcev in pevk, poslušalcev pa toliko, da so napolnili ve-obsežni prostor.
Pevce in poslušalce sta pozdravila domnči župnik g svetnik V Vondrašek in glavni prireditelj g. organist J. Kozjek. g. stolni dekan dr. Kimovec pa je imel spodbuden in vsebinsko bogat govor o pomenu petja
Trije zbori so nastopili posamezno. Goriški (pevovodja g. A. Studen) je zapel Illadnikovo ..Je mrak končan" in ..Bod' češčena" (moški zbor) ter Zanglovo ..Pojoč se oglasimo", Ovsi-ški (pevovodja g. J. Sujovic) Schvvabovo »Zdravo Marijo" in Adamičev ..Večerni zvon", domaČi zbor pa I Hodnikov ..Večerni zvon" it) PfeflnrfoV0 ..Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod".
Pevci iz Nakla in Dupelj so skupno / naštetimi zbori pod vodstvom g dr. Kimovca zapeli Cvekovo ..Skalovje grobu". Vuvknovo ..Razve seli se Kraljica". Illadnikovo ..Marija skoz življenje" in Mehulovo ..Molitev za vladarja in domovino".
Na njegov poziv je \-sa navzoča množica zapela pesem »Lepa si. lepa roža Marija"
Po uprizoritvi zadnjega dejanja iz igre ,.A-dain Ruvbar" so bile v cerkvi pete litanije, pri katerih je pelo vse ljudstvo v cerkvi in zunaj nje.
Prireditev je vsekakor dobro uspela in so je prireditelji lahko veseli. Prostor pred taborsko cerkvijo je juko pripraven. Mogočno so doneli z njega posebno združeni zbori, pa tudi vsak zase se je razločno slišal. Goriški zbor, s katerim je prišel tudi za lepo petje vneti gospod župnik in svetnik Al. Zeleznv. je v spretnih rokah, ga je prijetno poslušati in bi mu prnv želeli, da bi se povečal ter tako še popolneje odmeval Ovsiški ima mlade, sve /e in čiste glasove; ko se bo nekoliko umiril in ustalil, bo lahko mnogo nudil. Je prav precej številen. Domači zbor pa je seveda še posebno naštudirtin, čeprav j«' imel še z ostalo pripravo dosti dela.
Pri skupnem zboru smo mogli opaziti, kake more umetnik-dirigent različno naučene zbore spraviti v enoten nastop, ki je naredil res globok vtis
Zal. du je moral od udeležbe izostuti besniški' zbor, ki se je vneto in z veseljem pripravljal, pa mu je tik pred nastopom pevovodja odšel na orožne vaje. Bo pa kdaj drugič prilika!
Naj vsem sodelujočim Bog povrne in obudi še  drugod   vnetih posnemovallnv-
Koncert kranjske gimnazije
19. t. m. je priredila tukajšnja gimnazija šolski koncert v okviru roditeljskega sestanka. Po toplih besedah g. direktorju Franceta Korbarja so sledili deški, dekliški bj mešani zbori, dve solistični točki ter nastop dijaškega orkestra.
Zu začetek nuni je zapel mešani zbor državno himno. Sledila sta deški in nato dekliški zbor. ki stu podala nekaj lažjih dvo- in deloma ti oglasnih zliorov domačih skladateljev: Adamiča. Bučarja. Prelovca, Premrla, Bajuka in eno hrvaško narodno. Oba zboru stu odpela svoj program precej občuteno in intonacijsko čisto, dasi so deški glasovi ponekod zveneli mulce ruskavo. Nekatera mesta so bila dinamično naravnost odlično podunu. Da pa pevkam iu pevčkom delu jo hitri prehodi i/ I v p in obratno preglavice, da se občutijo nekake vrzeli, jim ne moremo šteti v zlo. Ko bodo pri prihodnjem nastopu Še usta zapirali pri končnih vokalih šele potem, ko bo vokal izzvenel, bo pa petje še tem lepše. Sicer pa oboji prav lepo artikulirajo in lepo slede ge. profesor.
Mešani zbor je poleg Že omenjene državne
himne zapel še Zeleznika, Adamiča, Villinrja in Premrlu ter eno narodno. Zbor zveni še dosti lepo, vendar moti premoč sopranov, Sicer je bil pu program odpet ubrano, lepo artikulirano, dinamično pa zlasti še v Premrlovi ..Gremo v Korotan" odlično podan.
Nastop obeh goslačev je presenečal. Oprel-nik se ogreva za globino, dočim stremi Po-Ijanšek zu tehniko. Oboje je trebu gojiti. Tudi ton kot tuk zu to stopnjo zadošča, le paziti bo treba, da se ton ne trga in pa du skladba ..sedi", da prsti ne spodletuvajo, kur vse bo s pridno vajo še prišlo. Moti pa zibanje pri igri: ne navzven, v globino treba iti. Spremljava nu glusovirju je bila primerna.
Orkester (salonska zasedba) pod vodstvom g. šifrarja nam je podul Tomčeve variacije na .Regiment". Je to prav primeren mladinski komad. Izvujalci so nam podali komad dokaj pestro, zvonko pu tudi ritmično čedno tako, du je bilo kar škoda, da je bil prekmalu konec.
Vsi, tako dijaki, kot glasl>eni učitelji pa tudi vodstvo zavoda so nu lepo uspeli koncert lahko ponosni.
če zidaš hišo ali preurejaš sta= novanje, rabiš štedilnik s ploščicami, lončene peči (visoke ali krušne). — Ploščice, bele in bar= vaste, za oblaganje štedilnikov, kuhinj, mesarij itd. — Keramične plošče za tlakovanje. — Vse to, samo prvovrstno blago, dobavlja in strokovno postavlja le znana domača tvrdka
OSEL JI VINKO pečarstvo KRANJ Mestni trg 18.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. — Zahtevajte ponudbe.
fcltANJ
Osebna vest, V važnih občinskih zadevah Sta odpotovala pretekli torek v  Beogrud  gg. ■ župan Češenj Karol in prvi član upruvc M. Pock,
Poroka. Na Vnebohod sla se v Kranjski gori poročila g. Sare Andrej, profesor na kranjski gimnaziji in gdč, Nahtigal Marjeta, učite- j Ijica v 8t. Vidu pri Stični. Čestitamo!
Osebna vest. Nupredovala stu v čin pregledniku gg. Vrtovec Leopold in Skrinjar Matevž, podpreglednika finančne kontrole na glavnem oddelku v Kranju. Obemu naše čestitke.
Vrši se konkurznn odprodaja. novih, šivalnih strojev po polovičnih cenah. Resni kupci se zglasite v starini ..Ugodnost", Kocbekova hiša Kranj.
Prešernova koča na Stolu bo od 27. maja odprta in stalno oskrbovana, enako tudi novozgrajeni Valvasorjev dom. Kranjčani obiščite za Binkoitne praznike v čim večjem številu naše dve pluninski postojanki na Stolu, ker s tem najlepše podprete delo kranjske podružnice SPD.
V Gorenjski oblačilnicl v Kranju,
dobite najtrpežnejše obleke za birmance, prvo-obhajance, šport itd. — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava
Čenčič Štefan in Koželj Franc
Uradne ure na občini. Občina je že ponovno razglasila, da so uradne ure zu strunke le dopoldne, popoldne pu le zu izredno nujne iti neodložljive slučaje Prišlo je pu tako v razvado, da prihajajo stranke v pisarno tudi popoldne in to večkrat za stvari, ki niso niti najmanj nujne, Pisarniško! uradništvo je z obravnavanjem s strankami tako obremenjeno, du tekočih pisarniških poslov ne more izvrševati tako. kakor  bi  jih moralo.
Prebivalstvo se vnovič opozarja, du bo pisarna za stranke popoldne Zaprta in du naj ne prihaja nu občino.
Vodarlua, Občina Kranj razglaša, da bo razposlala drugi teden plučilne naloge za vodo in tu zu čus od i. januarja do 31, marca 1939. Vsi lastniki se naprošajo,da vodarino limpreje plačajo po priloženi položnici, ker v nasprotnem slučaju se bo voda zaprla. Nadalje" se obveščajo vsi posestniki, da se bodo razposlale
tudi  polornico  r.n  111. pol-tctno  umdtoto   »« "'i
vo pokopališče po odločbi sreskega liafelstvu v Kranju št. 3334'" z dne      aprila 1939
Zu vse ostale, ki pu do sedaj niso plačali še prve uli druge pol-letne anuitete, se I o pa postopalo rubežnim potom. — Občina Kranj.
Vsakemu, ki hoče res zanesljivo novo in poceni ter točno idočo uro, ali strokovno z jamstvom popravljeno, mu postreže strokovna urarska delavnica
Drago Šegregur, urar KRANj, Vidovdanska cesta št. 15.
Pred prvo fotografsko razstavo   v Kranju.
Pripravljalni odbor /u ustanovitev fotounuitcr-skega klubu v Krunju pripruvlja zu mesec junij v sodelovanju z novoustanovljeno Zvezo slovenskih fotoamaterskih organizacij v Ljubljani obenem prvo razstavo umetniške fotografije v Kiunju. K sodelovanju nu tej prireditvi vabi zlasti vse uktivne ljubitelje fotografije v Kranju ter njegovi bližnji in širši okolici, v Tržiču. Jezerskem itd. Vsak amater pošlje lahko poljubno število svojih del v nuj-niunjšem formatu 18x24 cm, najbolje Demontirano. Zuželjeni so posebno motivi, ki kažejo lepote in posebnosti gorenjske metropole ter njene bližnje in širše okolice. Prijuvnine ni nobene. Slike, ki se po zaključku razstave vrnejo avtorjem nu stroške prirediteljev, je poslati nu naslov: Pripravljalni odbor Fotokluba Kranju, Kranj, Savski breg 7. Slovenska fotografija si je v zadnjih letih pridobila sloves po vsem svetu, zdaj je čus, du se zganejo in pokažejo tudi njeni ljubitelji v ožji domovini prvega slovenskega fotoumuterju, kaplana Janeza Puhurja.
HOTEL „EVROPA" KRANJ
Priznano najboljša kuhinja, V biffeju zajtrkovalnica; Vsak dan sveža mrzla jedila.
Izlet v Logarsko dolino. V nedeljo 11. junija t. I. napravi večja moška družba izlet v prekrasno Logarsko dolino. Nekaj sedežev V avtobusu je še prostih. Stroški za vožnjo in prvovrstno kosilo znašajo samo din 75.—. Vsa pojasnila daje in sprejema prijave g. Slavec upravnik   pošte.   Prijavile   se takoj!
I. javni nastop gojencev Glasbene šole. V četrtek I. juniju no ob 20. uri v gimnazijski te-lovadnici produkcija Glasbene šole. Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelku (Opresnik, Vrezec, Snvnik, Grošelj. Sujovic. Ankele) in gojenci violinskega oddelku (Bcdmk, Sujovic,
HM
Opresnik, Poljunšck) ter šolski godalni orkester, ki nuni bo pod vodstvom vodje glasb, šole g. I.ipurja izvajal Ples lutk ou Zechmuistra. i usko fantazijo od Konarma ter Tomčeve variacije nu pesem ..Regiment".
Spored bo raznolik in zanimiv. Starše ter ustuio občinstvo k produkciji vljudno vabimo.
Prav lep in živ ho naš letošnji velesejem v Ljiiuijani od 3. do 12. junija. Razstavni prostori so že vsi zasedeni, na sejmišču pripravljajo pravo mobilizacijo trgovine in industrije. Razstavljala bo strojna in kovinsku industrija, lina mehaniku. Radio in elektrotehniku, ruz-svetljuvu in kurjava. Dvokolesa, vozovi, šport. Poljedelski stroji in orodje. Mlini. Lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo, igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučurstvo, čipkur-stvo. Usnje in konfekcija. Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija in fotografija, Živilska industrija. Stavbarstvo. Glasbila. Steklo, porcelan, keramika, bižuteri-ja. Razne novosti. V zaokroženih ruzstavah bo prikazan pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov. (Vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), dalje tobačni izdelki monopolske uprave. Avtomobili, motorna kolesa svetovnih znumk. Pohištvo in stanovanjska oprema. Mula obrt in turizem. Predvidenu je tudi razstava v zvezi z obrambo pred napadi iz zraku. Marsikoga bo zanimalo tudi delo potapljačev
vojne mornarice v 4 lil globokem bazenu. Vsakemu se bo izplučul ogled te nuše propagandno gospodarske prireditve.
Oj ta presneti suharin. Kur 10 kg tegu slud-kegu zrnja je imel skladiščnik 15. A. nu zalogi, pu so prišli domači finančni organi in so vsega odnesli ter poslali neznano kuni, du se z njim sladkajo morda drugje in ne v Kranju, ki brez sladkornih afer ne more obstojati. Taka množina saharinu zadošča ali nadomešča 4.3ou kg navadnega sladkorju. Ker je trošarina za en kilogram 8.— din in menda še nekaj malega čez, bi trpela državna blagajna nad 56.000.— din škode.
..Kranjski zvon" zu mesce junij je izšel v slavnostni obliki, ker je posvečen blagoslovitvi novega pokopališču, ki se vrši v nedeljo, dne 4 juniju. Blagoslovitev se vrši ob priliki
praznovanja farnih patronov, ohjrede blago*
lovitve bo pu izvršil kanonik in generalni vikar g. Ignacij Nadrab, To bo zu vso faro zelo
lep slovesen m pomemben pruznik. »Kranjski dVon" Je to pot izšel na 8 struneh in prinuša
uvodoma zanimiv zgodovinski članek g. prof,
dr. Žontarju.: ..kranjska pokopališča V preteklosti". Nadaljni člunki obravnavajo ureditev pokopališča, obred blagoslovitve ter pokopališki red. /u zaključek služijo oznanila iz Kru-liju in Smartna ter še druge novice iz. fare.
Tisk slavnostne številke je dvobarven, med tekstom se nahaja tudi več slik. Opozarjamo nu slavnostno številko »Kranjskega zvonu" poleg bogate vsebine že zaradi tega. ker prinaša vsa potrebna pojasnila glede grobov in poko-pavanja na novem pokopališču,
Mujuiški izlet je napravila včeraj kranjska giinnuziju. V deževnem maju se ji je slučajno posrečilo izbrati res lep, sončen dan, ki more izletu duti vso lepoto.
Materinska proslava v soboto in nedeljo je zelo dobro uspela. Zasluga gre deci, ki je pela, plesalu in igrulu tako lepo. Priznanje pa zaslužita tudi gdč. sinkovčevu Muricu, ki je naučila otroke vilinski ples, ki je bil posebno privlačna in prisrčnu točku progrumu ter g. Dežinan, ki je iivirul igrico: »Sirotu Jerica". Udeležba je bilu prav lepa. Proslava je bila lepo počuščenje ljubezni do mater.
Javno kopališče v Zdravstvenem domu bo nu binkoštno nedeljo in ponedeljek zaprto kakor tudi dne 8. junija t. 1. V petek in soboto pred binkoštniini prazniki pu bo kopališče odprt.) od s. do 20. ure.
Otvoritev „Va!vazorjevegn doma" pod Stolom, ki bo v nedeljo II. junija, obeta biti res lepa planinska svečanost, Kot znano je kranj-ska podružnica SPD doprinesla ogromne žrtve, dela in trudu, suj je novi doni veljul z opremo vred nud din 400.000.—, da je na mesto prejšnje stare že razpadajoče koče, zgradila lop> nov, moderen in vsem zahtevam razvajenega turistu ustrezajoč planinski hotel, ki ima pruv vse naprave, dobro opremljene koče. kot vo-\ dovod, elektriko Se dobi, udobne prostore, jedilnice, sobe za prenočišča, skupna ležišču, skratka ves konifort, kot ga nudijo planinski hoteli. »Valvazorjev dom" pod Stolom pa predstavlja prijetno, kratko turo, ki nudi lep razgled po vsem gorenjskem kotu, na Bled. na Triglav iu drugam. II. junija torej vsi nu Stol k oivi.iitvi.
KOKRICA
Gasilska žeta na K o kriči
naznanja, da se vrši
Tombola
nepreklicno nu binkoštno nedeljo, dne 28. mnjn ob 3. uri pop. ob vsakem vremenu-
»GORENJEC«
STRAN 5
KRIŽE
Program  prosvetnega  tabora v  Krizah IP-
junija 1938.
17. junija: Ob 8. uri zvečer sluvnostnu akademija.
18. junija: Ob 15. uri sprejem gostov. Ob 13.30 uri večernice. Ob 1« uri blagoslovitev doma. Nato zborovanje, po zborovanju telovadba in nato prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd.
Vprašanje kamnoloma. Dne 20. maja je dobila potom občine Tržič naša občina odpoved uporabe gramoza (peska) iz takozvane parcele Preska" v Tržiču. Presenečeni smo bili na ta ukrep te prepovedi od ene strani: če pa pogledamo drugo stran, je bila že skrajna potreba, da se zadeva obojestransko uredi. Zadnje čase so nekateri nabavljalci gramoza že kar diktirali ceno na kub. m., katera se je vedno stopnjevala, tako je bila cenu lansko leto za kub. m. 4 do 6 din. dočim je letos 10 din. uli celo več. Razlika pri nabavi gramozu pa se ni razlikovala, ako je nekdo moral kopati v trdi skali, dočim se je drugemu brez napora vsulo celo do tOOO kub. m. peska in ravno ta slednji je diktiral ceno. Zdaj bo tega hvala Bogu, konec,
Po naših informacijah bo slej ali prej no licu mesta komisija, katero bo občina Tržič razglasila. Opozarjamo vse za kamnolom zainteresirane osebe, da ne zamudite dneva, ko boste na licu mesta zahtevali pridobljene pravice že po 100 let stare. Izključeno ni, da pride vpoštev tožba med tržiško in križko občino iz leta 1922., v kateri je naša občina z nad 80 pričami dokazala več kot 60 let nemoteno uporabljanje kamnoloma, oziroma nabavo gramoza na tej parceli.
Vsled te prepovedi, za nabavo gramoza, so morale tvrdke, odnosno posamezniki ustaviti delo na stavbah in je bilo tako vrženih mnogo delavcev v brezposelnost.
Kaj bo prinesla bodočnost bomo poročali in po možnosti tudi pravočasno obvestili o komisijskem ogledu.
Vlom. V noči od ponedeljka na torek tek. tedna so doslej še neznani zločinci vlomili v trafiko gdč. Zavrl Uršule v Pristavi. Vlomilci so si napravili pot skozi vrata s sekiro in od-■esli razne cigarete, tobak in druge stvari v vrednosti nad 3000 din. Zavrlovo pcrmiluje vsa vas, ker se preživlja edino s skromnimi dohodki trafike. Zadevo preiskuje tržiško orož-ništvo, kateremu želimo, da bi zločince čimprej dobilo v svoje roke.
ŠKOFJA LOKA
Velika gasilska veselica in srečkanje. Naša gasilska četa je gotovo ena najbolj agilnih. daleč naokoli. Da taki vzorni delavci, oziroma so se vršile lansko leto v Škofji Loki in razne požarne nesreče so jasno in z dovolj veliko zgovornostjo pokazale vsakemu, da imamo v Loki sedaj tako odlično urejeno, tako do potankosti organizirano gasilsko četo, da bo uh gotovi tehnični izpopolnitvi najboljša četa daleč naokoli. Da tako vzorni delavci oziroma četa zaslužijo podporo vse javnosti, to mora biti jasno prav vsakemu. Zato ne sme ostati ravnodušen prav nihče, ki želi, du bi se nuše gasilstvo dvignilo na čim višjo stopnjo popolnosti, ko bodo V nedeljo, dne 11. junija vabili nu svojo vrtno veselico in srečkanje, ki se bo začelo ob 3. uri popoldne, v vseh prostorih gasilnega doma in nu vsem prostoru okoli njega. Srečk«' so bodo prodajale po din 2 komad. Pa tudi dobitki ne bodo kar tako. Saj bodo 4 kolesu, ure, odeje itd. Zato p:i naj nih-če ne zamudi nad vse ugodne prilike.
Volitve delavskih zaupnikov so povsod raz-v< I javi jene. Tako seveda tudi pri nas v tovarni ..Šešir".
Prav bi bilo. Takole bi dejali mi. Kdor ni
ves naš, s srcem in dušo pa naj si bo to posameznik ali organizacija, naj ne poseča našega ..Društvenega doma". Tako bi bilo prav. Zakaj društvo naj bo nuše in še enkrat poudarimo samo za naše ljudi, ne pa tudi za take organizacije, ki očitno nastopajo kot organizacija in posamezniki proti vsem našim osnovnim načelom.
Krasno uspeli koncert slepih. V nedeljo popoldne je bil v starološkem domu nad vse lepo uspel koncert slepih pevcev iz ,.Doma slepih" v Stari Loki. Koncert je pod izvrstnim vodstvom g- pevovodje Jožefa Muteka nad vse pričakovanje prav sijajno v vsakem oziru uspel. Slepi pevci so pokazali, da je med njimi prav veliko talentov.
Kmetijsko ekskurzijo je priredil sieski kmetijski odbor na Štajersko za kmetovalce iz škofjeloškega sreza. In sicer so odpotovali v sredo z velikim Erženovim avtobusom. Šlj so preko Braslovč, kjer s0 si ogledali VVestnovo moderno posestvo, nato v Celje, kjer so si ogledali VVestnovo tovarno, nato v 51. Juriju ob južni železnici, kmetijsko šolo, nato v Mariboru sadja rsko-vinursko šolo, St. II j in Ruše, odtod pa se vrnili domov.
Zopet dobimo v Škofji Loki učiteljišče. Minister prosvete je podpisal odlok s katerim dovoljuje našim uršulinkam, da smejo zopet obnoviti pred čusom zaprto učiteljišče. S temi bo našemu mestu zopet vrnjen ta važen šolski zavod.
Kino »Šmartinski dom" v Šmarfaem pri Kranju
predvaja v soboto 27. V. ob poli 9. uri, v nedeljo 28. V. ob 4. in poli 9. uri ter v ponede-jek 29. V. ob 4. in poli 9. uri zvečer znamenit velefilm z gl. vi. Paul Muni in Luise Reiner
Krite vzhoda (Dobra zeratlja) »^¡¡¡¡¡3
Danes teden zopet dvojni program:
Robinson Crusoe in Beštija.
/Vlalt polfcovnils
CERKLJE
Obrtno društvo v Cerkljah prične s kegla-njeni na dobitke dne 28. maja 1959, popoldne nu kegljišču g. Kepica V Dvorjan pu u i.uuce gostilna pri Baluntu. Dobitki so sledeči: 1. Fino moško kolo, 2. 10 litrov pristnega cvička, 3. 3 kg salame. Prijatelji kegljanju potrudite se na te dobitke.
Ob porokah se uvaja hvalevredna navada, da ženin ne da »odkupnine" za nevesto funtom, ampak za tako potrebne nove orgle. Razumljivo je, da nekaterim tako pametno ravnanje ni všeč in hočejo pokazati svojo jezo na hišnih oknih. Pobite šipe so najboljše spričevalo, da je ženin prav ravnal. Otrokom pravijo ne smeš dati ognja v roke. Takim »fantom" pa ne denarja. Če že trezni ne vedo, kaj delajo, kaj bi šele storili, če jim vino glavo zmeša!
Znanim in neznanim pijancem prijazno svetujemo, naj svoje zlasti v večernih urah čudovito lepe glasove bolj varujejo, da se v teh spremenljivih dneh ne prehlade. Včasih bi si tujec prav lahko mislil, da je med nas prišel kak afrikanski divjak ponašati se s svojim divjim vpitjem.
Kopanje grabna za vodovodne cevi bolj j>o-časi napreduje. Bati se je, da bomo zopet padli v staro napako, da bi le hrepeneli po vodovodu, nekateri pa da bi zabavljali, vsi pa počivali. Brez muje se še čevelj ne obuje, pravi star kmečki pregovor. Z dobro voljo in s skupnimi močmi se v kratkem času lahko zelo veliko naredi. Torej 1
PREDOSLJE
Prost, gasilska četa Predoslje
V nedeljo 18 junija ob 3. uri pop. se vrši pred Gasilskim domom v Predosljih
VELIKA JAVNA
TOMBOLA
GLAVNI DOBITKI: ženski šivalni stroj, 10 koles, spalna oprava, zaboj sladkorja in še 300
drugih dobitkov. — Razstava dobitkov je v gasilskem domu od 28. maja dalje. — Po tomboli bo prosta zabava.
Gospodarstvo.
MAVČIČE
Naše prosvetno društvo ..Šmonea" ki je nameravalo proslaviti dvajsetletnico svojega obstoju dne 21, maju, je proslavo vsled slabega vremena preložilo na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja, ki se vrši ob vsakem vremenu in z istim sporedom kakor je bil določen.
Dopoldne: Ob poli 5. uri budnicu. Ob S. uri zbiranje pred spomenikom Simona Jenka na Podreči iu nato sprevod V Mavčiče. Ob 9. uri sv. maša, po sv. maši tabor.
Popoldne: Ob 2. uri pete litanije. Ob 5. uri telovadni nastop fantovskih in dekliških krožkov, po nastopu prosta zabava;
Vabimo vse prijatelje slovenske prosvete, da se proslave udeleže in našemu vabilu odzovejo.
STARA LOK\
Prosvetno društvo v Stari Loki bo zaključilo letošnjo sezono s prekrasno dramo: .,Ha-sanaginica". ki bo v Starološkem domu na binkoštno nedeljo zvečer ob 8. uri in na binkoštni ponedeljek popoldne ob poli 4. uri Globoka vsebina, izvrstni igralci in lepa turška o-bleka z novo scenerijo bo popolnoma zadovoljila gledalce. Med odmori bo poskrbljeno za okrepčilo in domačo muziko. Ne |M>zabite priti   nu  binkoštni  praznik   v  Starološki dom.
NAKLO
Blagoslovitev   novega  gasilskega doma. Na
binkoštni ponedeljek 29. maja popoldan ob 3. uri bomo slovesno blagoslovili novi gusilski dom. Botrujeta g. tir. Leopold Marinšek in ga. Ferjančičeva. Po blagoslovitvi se vrši javen nastop gasilcev, nato pa prosta zabava z. bogatim srečolovom (med dobitki je tudi moško kolo). Vabimo od daleč in od blizu vse prijatelje naših gasilcev.
TRSTENIK
Blagoslovitev hrizgalne. Koniuj dve leti šele obstoja naše gasilno društvo. Vestno in požrtvovalno delo gasilcev pa je rodilo že kar vidne uspehe. V tej kratki dobi smo si nabavili motorno brizgal no, katera ja stala težke tisočake. Vsem, ki so kaj darovali za našo četo tisočkrut hvala. Saj obe leti so nam posebno okoličani prav mnogo pomagali.
V nedeljo, dne II. junija pa bomo imeli slovesno blagoslovitev brizgulne. Po blagoslovitvi pa veliko vrtno veselico ter bogat src-čolov. Sodeluje tržiška godba. Za pijačo in jedačo bo dobro preskrbljeno.
Natančnejši spored bomo objavili v prihodnji številki. Vsi dobro misleči in prijatelji gasilstva vljudno vabljeni.
Apno in njegova gospodarska važnost.
Apno-kemijsku formula zanj (za žgano namreč) je CaO. Tehnično ga pridobivamo v večjih množinah iz apnenca in v nekaterih krajih tudi iz marmorja in krede, na pr. v Italiji, Braziliji in drugje. Ločimo žgano in gašeno apno, katerega proizvajamo v glavnem za pripravo malte. To se dogaja pri močnem segrevanju apnenca v apnenicah, pri čemer odide v zrak vsled visoke toplote voda in ogljikov dve-kis (CO2). Ogljikov dvokis izhaja predvsem pri gorenju drv, premoga itd. Kljub temu. du se ga na vsak način hočemo znebiti l dimniki, je vendar zelo važen. Rastline ga namreč rabijo za svojo rast za asimilacijo (po kemičnem procesu v rastlini) in pri tem se proizvaja kisik, ki služi nam in živalim za dihanje. Dim, katerega vidimo, je sestavljen iz majhnih ne-izgorelih delcev premoga, drv, šote, slame itd. Pomešan je še z vodnimi in žveplenimi parami ter z nekaterimi drugimi snovmi. Ker je zrak in oglikov dvokis v dimniku topel, se vsled manjše teže dviga in potegne te drobne delce s seboj.
Kakšen je nadaljni postopek: ko je apnenec ..skuhan", ga počasi ohlajamo. Žganje apnenca traja v malih količinah (v laboratoriju in z vsemi pripravami) 36 — 40 ur. V naših apnenicah pa traja tako žganje 4 do 6 dni. Zanimivo je, da izgubi apnenec pri segrevanju čez 40Vo na teži, na prostornini pa samo 10 do 20*/o. zato je žgano apno prozorno, drobno luknjiča-vo in lahko.
Ca CO3, ali po domačo apnenec, izgubi v apnenicah pri prvem, takozvanem rdečem ža-renju vodo in razen tega še odhaja CO2. I voda, i ogljikov dvokis popolnoma izgineta pri naslednjem močnejšem takozvanem belem ža-renju. Tako žgano apno se ne spreminja dosti več, čeprav ga še močneje segrevamo.
Včasih pa vsebuje apnenec v sebi tudi glt-nice (Si02 — kisla glinica); tedaj nastane v apnenicah, oz. pri kuhanju apna, neka kemič-1111 spojina, nastane takozvani »apnen kamen" ali mrtvo žgano apno. Tako apno je V ugašeneni stanju kašasto, namesto mastno in za uporabo mnogo manj vredno. To mrvo žgu-, no apno dobimo tudi, če je apnenicu slabo napravljena, če se ne doseže dovolj na temperatura, torej če je kuliiinje prezgodaj ustavljeno. Zato je pri izbiri kamenja za apno treba močno paziti, da ne pride vmes kamenje z gli-nico. Zgodi se lahko, da Je apneničar dal samo nekaj takih komadov vmes in dotični, ki tako apno dobi, oz. kupi, po pravici izgubi zaupanje v dobro blago, čeprav je bilo morda preje apno v dotičnem kraju na dobrem glasu. Kako primes ima apnenec more dognati keniičnn analiza.
Večkrat tudi opazimo, du je žgano apno mesto bele barve — rjavkasto-rumene barve. \zrok je železov oksid (FeO), ki je v apnencu; vrednost takega apna ni dosti zmanjšana.
Žgano apno hlastno vpija vodo in se tedaj temperatura dvigne do 150« C ter razpade s povečanjem prostornine (v domačih apnenicah na vrtovih) 111 tedaj se razvija poseben lužnat vonj. 100 delov apnu zahteva 52 delov vode (torej na 100 kg 32 litrov vode), kur je teoretično. Praktično pa dolivamo precej večje količine vode, da dobimo lepo inustiio ugušono apno, sicer bi nam ostal le prah.
Če apnenec vsebuje magnezij ali aluminij (čez. 20%), je tako žgano apno neuporabno.
Itako hranimo gašeno apno? Najboljša je be-tnnska jamu; če pa te ni mogoče napraviti, pa je potrebno vsaj stene in dno obbiti z de-skumi. Zakaj ? Če je zemlja izsušena in je jamu brez desk, vsrkavu zemlja vodo iz ugaše-negu apna in tako postane apno suho ter prhko. .Močno se tudi onesnaži z zemljo in navza-me se tudi oglj. dvokisa iz zemlje. Radi tega pa postane slabše pri kemični vezavi s pekom in opeko — torej pri zidanju in posebno še pri ometu. Da se ugašeno apno ne nuvz.ame COj iz zraka, ga pokrijemo z. deskami in peskom.
Gašeno apno uporubljamo zu malto, v kemični industriji, strojarstvu, pri beljenju, zu
si
Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
razkuževanje, pri sladkorni industriji in seveda tudi pri izdelavi cementa.
Nu Gorenjskem žgo upno v okolici Goric, Golnika, Trstenika, Pristave in še drugod. Prav iz\ rstne kakovosti je pa apno z Loma nad Tr-ž.ičem, kjer imajo posestniki 7 apnenic, katere moreja dati 18 10 tonskih vagonov naenkrat. Največ jih pa morejo zažgati trikrat na leto, ker je delo pri apnenicah res zelo težuvno in počasno. Zato je tudi zaslužek pri teh dnevnih cenah za mezde in vožnje le majhen. Če upoštevamo še skrajno težo pri nakladanju apne-nice, riziko lepega vremena in nezdravo delo pri izpraznjevanju že žganega apna, je gotovo običajna cena za apno prenizka, ker je v resnici krvavo zaslužena.
Pogozdovalni dnevi mladine.
Večina kmečkih gozdov se prekomerno in negospodarsko izkorišča. Obstoj gozda zavarovanih zemljišč in naprav se nahaja v nevarnosti. Seka se na splošno mnogo več kot znaša letni prirastek na lesu, lesne zaloge po-jemajo.
Na drugi strani vidimo, da so potrebe po lesu in ostalih gozdnih pridelkov vsak dan večje. Z razvojem kulture, z napredkom v industriji in obrti rastejo tudi potrebe po lesu, ki je nenadomestljiva surovina.
Že spričo navedenih dejstev, bomo razumeli veliko važnost splošne akcije za propagando gozdarstva, ki se v poslednjem času razvija med vsemi sloji prebivalstva. Zavedati se moramo, da spada vse slovensko ozemlje v gozdno območje in da zavisi življenje Slovencev v pretežni meri od gozdarstva.
GOZD JE KMETU STALEN VIR DOHOKOV!
Gozdovi so neprecenljiv zaklad naše domovine in se morajo ohraniti in zavarovati. Negovanje in oskrba gozdov se morata dvigniti, osigurati se pravočasno tudi pravilno pogozdova-anje. V ljudstvu je potrebno vzbuditi in vzdrževati pozornost in skrb za obstanek gozdov, ki so nujno potrebni v občem državnem, kakor tudi v interesu posameznega gozdnega posestnika.
NE DELAJ GOZDU KVARA IN ČUVAJ GA POZARA!
Poleg propagande med odraslimi se velika pa?.»ja posveča šolski mladini, da se že v nežne otroške duše vsadi ljubezen do gozda in zavest, da imajo gozdovi velik pomen za splošno blagostanje. V ta namen so se to spomlad v vsem okraju vršili dečji pogozdovalni dnevi združeni s poukom o gozdu.
Prireditve so bile z mladino na ljudskih šolah: Cerklje, Šenčur, Olševk, Velesovo, Preddvor, Trstenik, Smlednik, Kokra, Mavčiče. Besnice, Gorice, Jezersko, Podblica, šenturška gora, Predoslje, Križe, Duplje, Kovor, Stra-žišče, Naklo, Primskovo, Zg. Dolina, Sv. Ana in meščanska šola v Kranju. Sodelovalo je 1620 otrok in 45 učiteljev in učiteljic. Posadilo se je 20.000 kom. raznih gozdnih sadik, tako da je pogozdeno skupaj 4 ha zemljišč. Pogozdovanja so vodili gozdarji, po večini pa samo učiteljstvo, ki je prejelo potrebna navodila. Uspehi so na splošnem prav zadovoljivi. Poleg propagandnega in vzgojnega pomena se ne morejo podcenjevati tudi praktične koristi teh prireditev.
Posebej bi bilo omeniti pogozdovalni dan meščanske šole v Kranju na Šmarjetni gori, ki se ga je udeležilo 175 učencev in učenk z ravnateljem in vsem učiteljstvom. Pogozdovalo se je pod samim vrhom Šmarjetne gore, na poseki ob turistovski poti. Za mladino je bil to slavnostni dan v prosti naravi.. Po predavanju in praktičnem pouku od strani okrajnega gozdarskega referenta so se dečki razvrstili po celi poseki in z rovnicami pripravili jamice za saditev. Deklice so v izkopane jamice sadile sadike navadne smreke, zelene du-glazije, rdečega hrasta in Pančičeve smreke.
Slednja imenovana smreka, ki se imenuje tudi balkanska smreka, je dobila ime po znanem srbskem botaniku Pančiču. Raste le v nekih predelih balkanskih gora in je že skoraj izginila. Zaradi svoje redkosti in lepote uživa v naši državi posebno zakonsko zaščito. Največ nahajališč, je okrog Višcgrada. Nasad Pančičeve smreke je gotovo edini na Gorenjskem in bo v okras šmarjetne gore, šolski mladini pa v lep spomin na pogozdovalni dan.
VARUJMO IN GOJIMO GOZDOVE!
Čebelarski kotiček
Čebelarska podružnica Kranj prosi vsa sosedna društva, da svojih prireditev ne prirejajo dne II. juniju 1939., ker ima omenjeno društvo svojo prireditev na določeni datum nu vrtu gosp. Gruizerja Franca nu Primsko-vem. —
ZAPOGE
Umrl je preč. g. F t u n k e J n i> e /. /.upnik v Zapnguh, v petek oh poli ene zjutraj. Njegov pogreb ho nu binkoštno nedeljo popoldan ol> 4. (tri) pogrebna sv. maša ,.„ v soboto dopoldne ob 10. uii.
Gostije fotografiram
pozno zvečer ob nedeljah in praznikih le proti prejšnjemu naročilu, sicer je takrat atelje že zaprt.
FOTO JUG - KRANJ
Razglas
Tehnični razdelek pri sreskeni načelstvti v Krunju  razpisuje v skrajšanem roku prve
jaVBO pismeno ponudbeno licilucijo za oddajo vzdrževalnih zgradb "a drž. cesti št. 2 in "'I /u leto 1939/40 iu sicer:
Ai i) Poprava jezu čez Pišnico \ drž. ceste št. 2
2) Razširitev  lesenega mostu čez f>e!co v Km n9i.f>os
Skupaj (lili 14.412.92 B)  I)  Preložitev   parapetnih zidov ter zastičenje oboka in opornikov pri mostu Zadruga v km 4.290 drž. ceste ši. ">l din I".I4').2">
21 Rekonstrukcija opornega zidu v   km   12.508—12.790 din 29.000,
5) Rekonstrukcija opornega zidu
703.282 I 077.30
lin 10.335.62
din
\  km drž. ceste št. "1
4) Zastičenje desnega opornega zidu in poprava propusta v km 20.656- 20.674 drž. ceste  št.  ">!     din <)4">0.">l
') Zastičenje in delna preložitev opornega zidu v km 20 990 21.049 državne ceste  št.  "I din 11.800.
Skupnj  din 98.399 i')
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega ruzdelku dne 12. junija 1939 ob It uri dopoldne.
Ponudbe nuj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenih
proračunov.
Kuvciju znaša io°/o od preračunanega zneska za naše in 20*/« z.u tuje državljane. Kavcijo  je vložiti pri davčni  upravi v Klanju.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti povračilu stroškov meti uradnimi uianii v pisarni tehničnega razdelka.
FILM
Binkoštni program v kinu ..Šninrtiiiski dom".
Vodstvu kina ..šmartinski dom" moramo priznati, da skrbi res za dobre in kvalitetne lil-nti', kar je za nas Kranjčane zelo razveseljivo, saj v Kranju nimamo prilike videti tako izbranih filmov. Za Binkošti bomo videli v šmartinskem kinu dvojen spored: znameniti viiefilm ..Krik vzhoda" (Dobru zemlja), igra slavni filmski umetnik Pavel Muni (Pasteur, Zola) ter prisrčno veseloigro: ..Mali polkovnik" s Shirlev Teinple,
Prvoobhajance
pridem [fotografirat na dom po znižani ceni.
FOTO JUG - KRANJ
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se || plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomnne, spnlne divn ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizk ceni BERNARD MAKS, tapetnil Na skali 5 (v hiši sr. Šipica).
Odda se mirni stranki s prvim julijem dvosobno stanovanje v pritličju s kuhinjo aa Jezerski cesti št. 22 Več se polzve pri Mi klavČlČU  na Klancu.
Oddil se takoj  trisobno stanov nuje s kuhinjo v prvem nadstropju nu Klancu pri Mikluv-
čii U,
Kupim  letošnjo psičko   jazbečar   brak. Pni! nost črna  barva.  Ponudbe  na   upravo lista
Kolesu, nova in rabljena kupite ugodno le pri Julij Zevnik, Stražiiče nu ..Oušteju".
Prodam košnjo na več travnikih, Ivan Prešern. K ran j.
Kuharsku učenka se sprejme takoj v restavracijo Evropa", Kranj.
Veliko lepn enosobno stanovanje se odda takoj    boljši mirni stranki, Naslov v upravi.
/ugar, strokovno naobražen išči- službo s takojšnjim   nastopom    Naslov   v   upravi lista.
Dvostanovanjsko hišo z vrtom 550 ur prodani. Mesečni donos 550 din. Cena 66.000 din. Po-izve se pri lastniku Kržišnik Julče. Straž.i-šče 24.'.
Odda >e soba opremljena ali prazna v bližini
novega kopališča.
Enosobno stanovanje se odda v mestu mirni
si-znuki. Naslov v  upravi lista.
Samostojno kuharico, ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, sprejmem. Naslov  v upravi.
PREKLIC.
Podpisana FlorjanČič Frančiška, tovarniška delavka z. Visokega št. 29, obžalujem, kar sem dne IS. 5. 1939. ob priliki občinskega komisijskega ogleda na javni poti govorila in kričala 0 Burgur Janezu posest, na Visokem, ki s< m ga zildu z neresničnimi in žaljivimi ho-sedami, ter se mu zahvaljujem, da .i<' odstopil
od tožbe
\ isoko, ilue  19.  maja 1959,
I lorjančič Frančiška.
LJUBLJANSKI
VELESE3EM
OD 3. — 12. 3UHI3A 1939. (45 RAZSTAVNA PRIREDITEV)
600 razstavljalcev iz 12 držav. — Najraznovrst-nejšo blago. — Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, natodne vezenine. Polovična voznina na železnici. — Pri postajni blagajni kupite rumeno žel. izkaznico za din 2-.
ŽREBANJE VSTOPNIC
za dobitke v vrednosti din 100.000—.
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higicničuo urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo dena.ja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Batu.
SPECIJMNA niGOViM* BARV
KRANJ
VMavdan*ko e. 6
Vina
Za ležko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
I
Pozor!
Razstava pohištva!
Predno se odločite za nakup pohištva, si oglejte mojo bogato zalogo!
PohlŠtVO  oc* PrePros^e do najsodobnejše izdelave v nedo-ii m iVnmi—i   seoljivi kvaliteti Vam nudi le poznana domača tvrdka
ROS ANTON - jgy$| - KRANJ KLANC
Mojo izbrano zalogo pohiitva si vsak čas lahko ogledate na Jezerski cesti štev. 16., nasproti hotela .Kranjski dvor* (g. Peterlln)
Sprejema hranilne vloge in tudi vioge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem le položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/o in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/a.
RÁNILNICÁ IN POSOJILNICA
V KRANJU B. Z. Z M. I LJUDSKI DOM
Milnica Zagorska: IS
Marija Taborska
(Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.)
„Daj no, /ugodi in za poj! ("emu so te s seboj pripeljali.
mevža 1"
Godec je pa neprestano stiskal meh in prepeval:
..Tum doli  v   Turčiji globoki
v k i■ 11 temni in visoki
se joče 'mlado dekle.
Milo toži, milo joka.
od žalosti  ji srce (joka.
So JO Turki ugrabili
v kulu temno zaklenili." ..Molči vendar!" je prekniil Pankrac, ..Molči, godec!" s,, ponovili svutje.  ..Kuj   bi  na  svudbi  pel  od  Turkov? še tako je dovolj  žalostno, kadar se spominjamo  teli raz bojnikov!"
..Saj res. godci, na svudbi linije hčere ne boš tega pel!" je pritrdil tudi Vilibald. ..Raje molči, če nič boljšega ne znaš!"
Godec je izpraznil  mujolko vina  in  brž  ubral drugo: v riskali v se dni;
pod okenci stali  v se dolge noči, vse dolge noči!" ..Pevci  so peli,  \ riskali   v s,, dni...
..Tako je prav. tako poj!"  so ki.....I|  svat je.
..Daj zugodi mi neka« posebnega, plesali pojdeva jaz in tale letu tu, ki se mi je prismolilu," je ukazal Pankrac.
Godec je zagodel, starešina in teta sta zaplesala jna-zolin". da so Patikraeu podplati na Skornjih pokali, da je tetino široko krilo ometlo vs,. mize.
..Clcj jih. glej. so se zabavali sv.nj''. ki jih je ta sva
tovska razigranost tega starega par.i vidim razveselila. ..Presneto se jima bodo sture kosti razmajale v sklepih!" ji še pristavil k vsemu temu najstarejši svat. ki mu pa ni bilo več do plesa.
..(). to pa tu." se je smejal Punkruc. Po plesu je peljal teto k mizi. N;i I i t ji je polno mujolko vina in oba sta posnila na svoja stara leta »zidane volje", kot nobeden najmlajših parov te svadbe.
Za starešino iu teto je šel plesal drug t nevesto, nato pa ženin z družico. Nato so plesali vsi svutje, plesali so. pili. peli, vriskali. Še vso noč Iu Se drugi dan do poldne, u so se gostili . .
Drugi dan opoldne stu prišla v hišo Vilihdduv Martin in prvi voznik med ..liabarji". Veliko voščeno svečo sta imel« prižgano in nekaj iskala • •.
..Kaj pa iščeta?"   v p ruša starešinu.
..S hišnim očetom In rada govorila." naglo odgovorita gostu,
..Jaz sem  tu," se  je oglasil  takoj Vilibald. Ugasnila sta  svečo in  stopila predi uj.
..Oče." je začel govoriti Martin: ..Svutji so se me lotili, naj jim dum volu. pšenico. vino. predivo. platno, pražnja in ne vem česa še, da bodo vse in odpeljali v Begunje. Pomisli, oče! Ni jim dovolj, da smo jim postregli z vsem, kar naša hiša premore. Kar ve-. Vilibuldov grunl bi  najraje   vzeli  v Begunje.
Prvi ..balar" pa je nato hitel govoriti:
„Oče Vilibald num je obljubi! vse to dati. on je go spod,ir le zemlje in imetju, nihče mu ne sme ugovarjali kar hoče '-(uriti s svojimi"
..kaj pa bo meni ostalo, ko dobim grunt? Imel bom komaj prazne stene v hiši iu samo zemljo brez njenih ki siivo pridelanih sadov!" se je postuvil Vfurtiu,
..lles je. to sem obljubil iu boni dal." je rekel možati sv ubodnjak.
Martin  Še  Ugovarja  dalje rekoč: ..Ničesar ne  pustim odpeljati od hiše!"
Starešina Pankrac je stopil k njemu in mu stisnil v pest  nekaj  srebrnih goldinarjev govoreč:
..Da boš lažje pozabil na to jezo, Martin!" Martin je tedaj  zavriskal in prijel ..balarja" za ruino. ..Hej, pojdimo!" jim reče potolaženi  županov  sin. ..Pomagal vam bom bulo naložiti."
Balarji so potegnili široke, okrušone vozove izpod lope in začeli nanje nakladati balo. Štiri voze so naložili. Na zadnjega so spravili pisano skrinjo, polno pražnja, zadaj so postavili kolovrat, na njem pa povesmo predivu,
..Zibelko, še zibelko naložimo," se. je norčeval neki šiljivec ..balur", ki so ga vsepovsod valili iia sva.lbe kot priznanega šaljivca.
..Kaj''" je zavpil Martin, ..Zabel? Vraga, eden naj mi poskusi narediti to sramoto!"
»Balarji" so obmolčali. Vilibuldovegu sina so se bali. Kniulu nato so počili biči, vozovi sc se pomaknili z. dvorišča  proti cesti. Ljudje na cesti so obstali In gledali sprevod. Zupan se je postavil, kakor zmeraj. Za vu/nvi je slopal Marlin suni. gnul je uilailegu pitunegu volu.
Ko so ..balarji" odšli, so se tudi Svatje začeli spravljati proti cerkvi. ..Pazi" so tekli ven. pripravljali s,, vozove, konjem so popravljali šope pisanih trakov, zapenjali so uzde in jermene s svetlimi zaponkami.
Starešina Pankrac je vstal. Odmolil je očenuš, nato se zahvalil hišnemu očetu za gostijo. Vilibald pu je ukazal prižgati debele sveče. Lastnoročno je nato prinesel vrečico denarja  iu pred očmi  vseh svatov  odštel dolu. Dve
slo ogrskih goldinarjev je naštel, du svutje svojim očem ii-u  mogli verjeti.
..Vilibllld! ('. Vilibald! I i illlilš denarja, da bi kupil pol I 'odbrezi i!" so tra s presenečenim glasom polnim zu-i iidenju I lagrovali navzoči svatje.
Vilibuld se je zadovoljim in počuščeno smejal. Stari Ožbtill je pa denar spravil nazaj v vrečico in j,, varim spravil.
(Nadaljevanje.)
Za urednika «n izdajatelj« ndejnvurja Ver*nviek Milan v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju,
P^^^^$+/$%+$%%/$+//%//$/$%%+^%%/$%^/%/6
7267
02484848234853484823489023532323010101010201532353230200530102020202