Razne vesti.
Razne vesti.
— (t Luka Svetec.) Dne 21. januarja t. 1. je umrl v Litiji gospod Luka Svetec, bivši notar, v visoki starosti 95 let. Imel je torej srečo iz-vanredno dolgega življenja, pa tudi srečo, da je mogel spremljati svoj narod skozi sedemdeset let na njegovi poti od narodnega probujenja pa vse do državnega ujedinjenja s Srbi in Hrvati in da je pri tem kulturnem in prlitičnem razvoju aktivno sodeloval nad petdeset let in bil neko dobo narodu celo vaditelj. Svetčev program je bil ves čas čisto naroden. Jezik slovenski je gojil v prvi dobi slovnično in slovstveno, obenem pa mu sku-
Razne vesti. 87
šal pridobiti veljavo v uradih. Menda je bil prvi, ki je začel sestavljati slovenske sodne zapisnike. Storil je to 1. 1861. kakor sodni adjunkt v Mokronogu. Ko je to zvedela višja instanca v Novem mestu, ga je tri dni puzneje premestila v Kočevje. Pa tudi tu je delal Svetec slovenske zapisnike in se je okraju tako priljubil, da ga je 1. 1864. poslal v deželni zbor, ki mu mandata ni hotel verificirati, dokler ga samo Kočevje ni izvolilo za častnega meščana. SvQtec je bil med tistimi, ki so 1. 1849. poslušali slovenska pravna predavanja v Ljubljani. Pomagal je pri prvih slovenskih izdajiah državnega zakonika, pomagal tudi pri slovenskem prevodu obč. drž. zakonika, ki je izšel 1. 1853. Kakor državni poslanec in tudi kakor I >. 'ki poslance kranjski'je v mnogih govorih nastopal za politično, zlasti za jezikovno »ravnopravnost« slovenskega naroda. L. 1869. je v državnem zboru predlagal ustanovitev pravne akademije v Ljubljani. To je ponovil I. 1890. v deželnem zboru kranjskem in obenem zahteval ustanovitev viš. deželnega sodišča v Ljubljani. Svetčevi govori niso bili globoko zasnovani, a naravnost odlikovali so se po trezni, jasni in doneči besedi. Sploh je bil Svetčev javni in izasebni nastop zelo simpatičen. Radi svoje dosledne narodne politike je bil po Bleiweisovi smrti (1881) nekaj časa narodna avtoriteta, dokler se začetkom 90-ih let ni začelo očividno razvijati strankarstvo z drugačnimi programi. Petindvajset let pred svojo smrtjo se je umaknil iz političnega življenja, ostal pa je delaven v družbi sv. Cirila in Metoda, ki je nekako vzdrževala njegov stari program. Zgodovina slovenskega naroda se ga bo vedno spominjala s častjo in priznavanjem.
— (Osebne vesti.) Iz sodne službe: predsednik okrcžn. sodišča v Celju z naslovom in značajem dvornega svetnika dr. Jos. Kotnik in bivši poverjenik za pravosodje Josip F on sta imenovana dvornima svetnikoma; naslov in značaj višjih deželnosodnih svetnikov jc podeljen sodnim svetnikom dr. Hinku Štepančlču v Celju, Juriju Šumru v Skofji Loki in Jojsipu Potratu (že v pokoju) v Ljubljani; okrajna sodnika dr. Blaž Reichmann in dr. Josip Šašelj sta premeščena v Pre-valje; sodnikom je imenovan avskultant Milan Tominec, za avskultante Pa pravni praktikanti Stanko L a p a j n e, Franc D e t e 1 a, Ivo L u 1 i k, Mirko Detiček, Franc Muhič, Boris Kenko, Ivan M r-i It, Ferdinand Neme čer, Anton Rade j, Stanko Bregar, Vladimir Velušček, Franjo F a r k a š, Maks J u v a n c in Josip K ol š e k. AvsKultant Josip Trošt se je službi odpovedal. Iz upravne službe: Vodja poverje-ništva" za uk in bogočastje vladni svetnik dr. Fran Skaberne je imenovan dvornim svetnikom. Za vladne svetnike eo imenovani okrajni glavarji Anton Mencinger, Franc Podboj in dr. Henrik Steska; naslov in značaj vladnih svetnikov je pobeljen, okrajnima glavarjema Leonu Grasselliju in Rajku Svetku; za okrajne glavarje so imenovani vladni tajniki Ludovik Klobčič, Oton Kette in dr. Aleksander Kusy; za okrajne komisarje so imenovani vladni konclpist dr. Ivan Zobec, Rafael M al en i č in Lenart Veliko-
88 Razne vesti.
n j a. — Odvetniško pisarno so otvorili odvetniki dr. Oton B 1 a n k e v v Mariboru, dr. Josip F1 e g o v Kočevju, dr Josip Goijcvšček v Murski Soboti in dr. Alojzij Vrtačnik v Ljubljani; dr. Fran Kaiidare se ie preseli' v Kiško; izbrisan iz imenika odvetnikov je dr. Crnst Mrav-I a g v Mariboru. — Deželnosodnl svetnik Jurij Fajfar v Črnomlju je vpokojen. 1: m r 1 i so- okrajni sodnik dr. Ivan Krašek v Celju, odvetnik dr. Ivan Zabukovšek v Šmarju pri Jelšah in -emer. notar Luka Svetec v Litiji.
— (Akcija za izenačenje zakonov.) Ministerstvo pravde je sklicalo na dan 15. januarja t. 1. privatnopravnl odsek zakonodajnega sveta v Beograd. Temu odseku pripadajo drž. savetnik v pok. Ne-storovič, predsednik prvostepenog suda v Beogradu Tadič, univ. profesorji ^randjelovič, Laza Markovič, Peric in Spasovič (Beograd), Maurovič (Zagreb) in Krek (Ljubljana), odvetnik Werk (Zagreb). Ta odsek si je napravil na tem kratkem sestanku načrt za bodoče delo. V splošnen' se je določilo, da se bo napravil najprej za civilnopravdno postopanje osnutek zakona na podlagi idej, ki so udejstvovane v c. pr. redu, ve:jajoCem za Slovenijo in Dalmacijo. —
Dne 17. januarja t. 1. pa se ie sestal istotam kazensknprivni odsek zakonodajnega sveta ministrstva pravde. Temu odseku je predsedoval tedanji državni savjetnik, sedanji minister pravde Djuričič, a člani so mu prcd^s. kasač, suda v Beogradu Mihajlo Jovanovič, kasač, sudija Subotič, umirov. predsednik kas. suda v Zagrebu Posilovič, bivši poverjenik za pravosodje v Zagrebu Ogorelica, univ. profesorji Čubinski, Boža Markovič, Zivanovič (Beograd), Šilovič (Zagreb), Milkovič (Suboiicai in Dolenc (Ljubljana). Sklenilo se je, predvsem napraviti osnutek kazenskopravdnega reda po vzorcu Olaserjevega remek-de'a. Izdelavo sta prevzela Boža Markovič in Ogorelica. Istočasno pa se je poverila naprava projekta za kazenski zakon na podlagi projekta za novi srbski kaz. zak. iz 1. 1910 proiesorjema Cubinskemu in Živanoviču, Dne 26. februarja t. 1. se je isti kazenskopravni odsek sešel spet v Beogradu in pretresal načelna vprašanja, ki sta jih Ogorelica in Markovič rešila v svojem projektu za kaz. pravdni red; tu se je glede organizacije kazenskih sodišč sklcjiilo osobito, da naj občinska sodišča ne dobe nobene kazenskopravne judika-ture; okrajna (sreska) sodišča naj sodijo o pregreških, za katere je na-grožena samo denarna kazen ali zapor do 1 leta; pri okrožnih (deželnih) sodiščiji naj sodijo sodniki poedinci pregreške, ki se kaznujfcjo s kaznijo zapora nad 1 leto, senati treh sodnikov pa pregreške, za katere je r.a-grožena kazen izgube uradnega nameščenja (lišenje zvanja) in vsa hudodelstva, v koMcer ne spadajo v pristojnost porote. Apelacijskd sodišča dobe tudr izključno judikaturo o pravnih sredstvih zoper sodbe sodnikov poedincev pri okrožnih sodiščih; zadnja instanca, kasatorna, deloma pa tudi judikatorna, \fo kasacijski sodni dvor. Na istem večdnevnem sestanku se je razpravljajo o osnovnih načelih za splošni del kazenskega zakona.
Razne vesti. 89
Dne 2. marca t I. je bila seja v Beogradu bivaločih članov p r i-vatnopravnega odseka skupno s krivičnopraviim odsekom; predmet posvetovanja je bil kazenskopravni del zakona o ur.troju in pristojnosti sodišč. — Od 18 do 23. aprila tega leta sta zborovala istotam privatnopravni in kazenskopravni odsek skupno, iu še pomnožena z nekat&rimi člani - veščaki iz pokrajin (ki niso zastopane po rednih članih zakonodajnega sveta), to so: predsednik kasacijskega suda v Sarajevu Farkaš, višja sodna svetnika Aranicki (Novi Sad) in Depola (Zader - Split), bivši črnogorski minister pravde Rajčevič in slednjič odvetnik Veselinovič iz Novega Sada. Ta, večja komisija, je imela nalogo, da določi smernice za ustroj in pristojnost sodišč, kolikor je to mogoče, predno so ustvarjeni zakoni o pravdnem postopanju. V splošnem in skoraj vseskozi soglasno so se sprejela načela modernega, v Sloveniji in Dalmaciji veljajočega organizacijskega zakona. Občinska sodišča naj ostanejo po predlogih te komisije le tam, kjer so že udomačena (Srbija, mesni sudovi na Hrvaškem). Drugje naj se uvedejo na novo še le na utemeljen predlog prizadetia oblastev. Nikjer pa naj ne dobe občinski sudovi jurisdikcije v kazenskiii zadevah. Pri okrajnih sodiščih (sreski sudovi) bodo sodili vseskozi le sodniki po-edinci. Zoper to določilo se je pojavil na diskusijskem sestanku u druženj a beograjskih pravnikov dne 17. aprila dopoldne, ki je bil mnogo-brojno obiskan (morda je bilo preko 100 udeležencev), hud odpor, češ, srbski narod nima zaupanja v poedinega sodnika, on zahteva povsod ko-legijalno sodstvo Na tem shodu so branili sodnike poedince nasproti njihovim veliko številnejšim na,sprotnikom samo Nestorovič, Subotič in pisec teh vrstic, ki se je udeležil kot gost zborovanja. A v zakonodajni komisiji sami pa se ni pojavil ni en glas zoper uvedbo sodnikov poedinccv niti pri sreskih, niti pri okrožnih sodiščih. Pri okrožnih sodiščih (tudi ljubljansko deželno dobi ta naslov) naj sodijo v kazenskih zadevah: sodniki-poedinci, senati treh sodnikov in porota, če pa ta ne bi bila uvedena, senati štirih sodnikov. V civilnih rečeh so predvideni le senati treh sodnikov. Pri velikih sodiščih (veliki sud, doslej višje deželno sodišče, apelacijsko sodišče) sodijo senati petih sodnikov. Njih delokrog bo osobito v kazenskih zadevah malo širši kot doslej. Vrhovno sodišče (doslej stol sedmoricc, kasacijski sud) se deli na več odsekov s potrebnimi senati po 5 sodnikov.
Prvotni načrt dobi po predlogih komisije popolnoma drugačno lice. Določila, kakor nadomestovanje sodnikov po sekretarjih, ki so juristi, pa nimajo sodnega izpita, in še druga enaka čudna določila, ki ;io vzbujala pri nas bojazen, da bi se prenkrenilo naše pravosodstvo na sl-ibše, js komisija korenito odpravila. Nova redakcija projekta ea zakon o ustroju in pristojnosti sodišč po komisijskih sklepih je poverjena ožjemu odseku, ki sestoji iz članov: Arandjelovič, Krek, Nestorovič in Werk. Od tega odseka izdelani načrt se pripošlje vsem komisijskim članom v študij, na kar se bo skupno določil definitiven projekt. Samoposebi umevno je, da bo
90 Razne vesti.
treba pred l<onečno rešitvijo problema o ustroju in pristojnosti sodišč rešiti tudi še vprašanje o civilno- in kazenskopravdnem redu spioli.
Ministrstvo pravde je razen zakonodajnega sveta odredilo še posebno komisijo za izdelavo enotnega zakona o sodnikiti (kar morda ni bila najsrečnejša misel, ker je ta predmet v najožji zvezi z ustrojem sodišč in bi spadal v zakonodajni savet); ta komisija se snide 8. majnika t. 1. v Beogradu Deset dni pozneje pa bo zborovala v Beogradu spet druga komisija,in sicer za izdelavo enotnega odvetniškega reda.
Odsek za izenačenje kazenskih zakonov je že izdelal konečno redi-giran projekt kazenskopravdnega reda, ki je že v rokah posameznih članov, da ga študirajo; snide se pa ta odsek najprej koncem maja t. 1., to pot v Zagrebu, da predela oba izdelana vsporedna projekta splošnega dela kazenskega zakonika, a v mesecu juliju v Ljubljani, da ustanovi definitivni projekt za kazenskopravdni red. Izdelani in od komisije odobreni projekt pojde kakor hitro mogoče v tisk, da se more. ž njim naše celokupno prav-ništvo baviti in ga kritiko vati. Dr. M. D,
— (Za izenačenje zakonov o advokatih) je ministrstvo pravde postavilo posebno komisijo, v katero so pozvani gospodje: dr. Kosta Kumanudi, vseuč. profesor in sedanji finančni minister, Milosav Raj-čevič, advokat iz Peči; dr. Ivan Veselinovič, advokat iz Velike Kikinde; dr. Milan Roje iz Zagreba; dr. Vlada Andrič, advokat iz Sarajeva; Dragic Soldatovič, sudija kasacionog suda v Beogradu; dr. Milan Škerlj, dvorski sodni svetnik v Ljubljani; dr. Danilo Maiaron, advokat v Ljubljani; Vinko Marton, večnik banskog stola v Zagrebu; dr. Nikola Ignja-tovič, sudija apelacionog suda v Novem Sadu; dr. Vasilije Jovanovič, advokat v Beogradu; Nikola Oojkovič, sudskl nadsavetnik kod okružnog suda v Sarajevu; Stjepan Spalatin, zemalski sudski savetnik v Zadru; dr. Nikola Subotič, advokat iz Šibenika; Nikola Poček, član Velikog suda v Cmi gori.
— (Vseučiliški zakon.) Minister prosvete S v e t o z a r Pribičevič je povzel krepko inicijativo, da se vse naše univerze preustrojijo zakonitim potom tako, da ne bo nobenih zaprek za zaporedno študiranje na eni ali drugi univerzi, da bodo torej naši najvišji prosvetiil inštituti v svojem obratu izenačeni. Poklical je na 20. februarja t. I. v Beograd po pet profesorjev iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, da se posvetujejo predvsem o enotnem vseučiliškem zakonu. V prvi seji je došle delegate (prof. Atanasevič, Gavrilovič, Mitrovič (jurist), Radovanovič in Stanojevič (Beograd), Bošnjak, Kiseljak, Padaubski, Šilovič (jurist) In Šišič (Zagreb), Dolenc, Gavazi, Grivec, Plečnik in Zupančič (Ljubljana) pozdravil minister sam in jim obrazložil svoje ideje. Delegati so si na te izbrali za svojega predsednika prof. matematike Gavriloviča (Beograd) in zborovali teden dni. Njihov elaborat so dobile vse tri univerze na podroben pretres.
Razne vesti. 91
Dne 4. aprila t. 1. so se sestali deloma novo voljeni delegati (za Beograd prej navedeni; za Zagreb Ivšič, Kiseljak, Kostrenčič Marko (ju-rist), Mikuličič, Padaubski, Ulmanski, Zimmerman, za Ljubljano prej navedeni, razen Plečnika, katerega je nadomestil Šerko). Zborovali so d« 19. aprila t. 1. in ustanovili definitiven tekst projekta vseučiliškega zakona. Ta se da označiti v splošnem kot nekakšen kompromis vseh struj in teženj, ki so se pojavile na naših treh univerzah. Debate so bile temeljite, a vsi sklepi komisije popolnoma soglasni. V svrho poenotenja vseučilišč Je predviden predvsem inštitut rektorskega veča, sestavljenega iz vseh treh rektorjev in treh prorektorjev. Naloga mu je biti zvezna, reprezentacijska, pa tudi apelacijska instanca vseh treh univerz. Lnako smotreno nalogo v pogledu na strokovno stran imajo zajednička f a k u I-tetska veča, sestavljena iz delegatov poedinih enakovrstnih fakultet. I tehnika i veterina pridejo pod okrilje univerz, ki si bodo profesorje po potrebi medsebojno izmenjavale, da se pospeši edinstvenost univerziief-skega obrata. Najvišja upravna oblast bo po predlogu komisije u n i v e r-zitetski senat, sestajajoč iz rektorja, prorektorja in dekanov ter prodekanov vseh fakultet. Za izbiranje novih profesorjev in docentov pridejo v senat še posebni senatorji fakultet. Rektor se izbira na dve leti. Predvideni so razen profesorjev tudi univerzitetski docenti (stalni ukazni činovniki), privatni docenti, učitelji in lektorji. Honorarni profesorji, ki so že nameščeni, ostanejo, a v prihodnje se uvede za suplenture manjkajočih profesorjev izredni predavatelji (vanredni nastavnici). Slušalci bodo samo ene vrste, ker izvanrednih ne bo več. Pač pa bo smel z dovoljenjem predavatelja vsakdo poslušati predavanje, četudi ni vpisan kot slušalec. Že prvi načrt zakona vzbudil je v inozemstvu pozornost radi svojih modernih ustanov. Ko postane sedajšnji načrt zakon — kar namerava minister pro-svete še to poletje izvesti — bo nedvomno s tem storjen velik korak naprej k kulturnemu zbližanju vseh treh plemen našega naroda.   Dr. M. I).
— (Odvetniška zbornica v Ljubljani) je imela dne 20. pret. m. izvenreden občni zbor. Povod, da se je sklical, je bilo dejstvo, da je odbor odvetniške zbornice v Celovcu koncem januarja zabranil vpis dr. B. Schaubacha v svoj imenik odvetnikov. Dr. Schaubach je bil že pri odvetniški zbornici v Ljubljani vpisan kot odvetnik s sedežem v Borovljah, potem ko je bil napravil odvetniški izpit pri višjem dež. sodišču v Ljubljani, vse to v času, ko se je plebiscitna cona A koroške dežele nahajala v upravi Jugoslavije. Ko pa je boroveljski okraj pripadel vsled plebiscita nemški Avstriji in koroški deželi, je dr. Schaubach prosil pri odvetniški zbornici v Celovcu za vpis v tamošnji imenik. To se mu je odreklo forma'no prvič zato, ker se ne priznava veljavnost odvetniškega izpita, napravljenega v Ljubljani, drugič ker ni zaupanja vreden glede na njegovo ponašanje kot koroški Slovenec pred plebiscitom in po plebiscitu. Dejanski razlog je bil pa očividno ta, da se hoče zabraniti na Koroškem naselitev slcheriiega slovenskega odvetnika, pa naj si je tudi koroški domačin. Glede na to so se pojavile zahteve, da naj naša odvetniška
92 Razne vesti.
zbornica nastopi z najstrožimi represalijami proti odvetniltom nemške narodnosti v Sloveniji. Odvetniški odbor se je odločil za represalije v analognih slučajih, kakeršen je slučaj dr. Schaubacha. Uprav iz tega vidika ni pripustil, da bi bil odvetnik-Nemec prevzel pisarnoi dr. E. Mravlaga v Mariboru, kakor je to predlagal potem, ko je vsled opcije za Nemško Avstrijo izgubil pravico do odvetništva. Obenem iz njegovo pritožbo proti temu od-borovemu sklepu je bilo tudi celo vprašanje zastran tozadevnih represalii na dnevnem redu občnega zbora dne 20. pret. m., ki je, mnogoštevilen, zavrnil pritožbo in sploh soglasno odobril dosedanje odborovo postopanje.
— (Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani.) [Poročilo o dobi izza majnika 1920; gl. Slov. Pravnik 1. 1920, str 110 nasl.l Dne 4. julija 1920 se je vršilo v obliki izrednega občnega zbora nadaljevanje občnega zbora z dne 7. marca 1920 ter se je pri tej priliki preosnoval odbor. Neumorno delavni društve.ni predsednik g. dvorni svetnik Fran Regally, ki je ob priliki ustanovitve Jugoslovenske matice bil izvoljen nje podpredsednikom, je glede na obilico s tem združenih poslov in glede na obilico svojih uradnih poslov odklonil sprejem morebitne zopetne izvolitve. Za predsednika je bil nato izvoljen dvorni svetnik g. Mihael O a b r i j e 1 č i č. Vsled drugih istočasnih izvolitev si je odbor na svoji prvi seji razdelil svoje posle in bil sestavljen tako-le: 1. predsednik dvorni svetnik Mihael Gabriielčič(višie dež sodišče); 2. podpredsednik deželno-sodni svetnik Peter Keršič (dež. sodišče v Ljubljani); 3. tajnik deže'no-sodni svetnik dr. Pavel Skaberne (dež. sodišče v Ljubljani); 4. blagajnik drž. pravdnika r.amestnik dr. Avgust Munda (poverjeništvo za pravosodje); 5. odbornik višji deželnosodnl svetnik Anton Bulovec (dež sodišče v Ljubljani); 6 odbornik drž. pravdnik dr. Robert Ogoreutz (drž. pravdništvo v Ljubljani); 7. odbornik sedanji deželnosodnl svetnik Anton Lajovic (okrajno sodišče v Ljubljani); 8. odbornik avskultant Adolf Hudnik (okrajno sodišče v Ljubljani). Zunanje odborništvo so prevzeli kot poverjeniki okolišev sodnih dvorov, a) za Novo mesto deželnosodnl svUnik Anton Kuder; b) za Ce'je drž. pravdnika namestnik dr. Martin Rus; c) za Maribor drž pravdnika namestnik dr. Ivan Jančič. Preglednika računov dvorni svetnik Fran Dukič in dvorni svetnik Božidar Bežek, oba od višjega deželnega sodišča v Ljubljani. — Občni zbor je spremenil v neka-teiih točkah društvena pravila; obenem pa si je izvolil odsek iz treh članov z naročilom, da nemudoma izdela načrt službene pragmatike za vse sodnike cele kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta odsek se je nemudoma lotil svoje naloge in do srede meseca septembra sestavil načrt zakona o službenem razmerju sodnikov. Za sestavo so si v prvi vrsti člani pragmatičnega odseka, društveni odborniki Anton Bulovec, Peter Keršič in dr. Avgust Munda stekli največje zasluge. Pri tem jih je izdatno podpiral sodnik dr. Sajovic (višjega deželnega sodišča) Društveni odbor je elaborat pretresal v več sejah, tako da je načrt
Razne vesti. 93
tvoril najvažnejšo točko posvetovanja povodom zborovanja jugoslovenskih sodnikov v Zagrebu, ki se je vršilo v času od 19. do 22. septembra 1920.
Smoter tega posvetovanja so bile tri točke: 1. poizkus zboljšanju gmotnega stanja sodnikov, 2. posvet o ustanovitvi saveza vseh jugoslovenskih sodnikov, 3. posvet o načrtu službene pragmatike. Plenum zbo-rovalcev je sklenil peticijo na ministrstvo pravde, s katero se nujno zahteva 500 dinarjev mesečnega doplatka za vse sodnike in državne pravd-nike, in temu primerno nekoliko manjše za sodnike-pripravnike. Resolucija je bila brzojavljena ministerstvu pravde v Beogradu.
Odbor društva slovenskih sodnikov je bil že nekaj časa poprej naznanil ministrstvu pravde svojo namero, da izdela načrt službene rragmatike iza celo kraljevino. Društvo je bilo potem z dopisom poverje-iiištva za pravosodje v Sloveniji z dne 8. avgusta 1920 oficijelno pozvano, naj izdela načrt z obrazioženjem pravočasno, da bi ga poverjeništvo do 10. oktobra lahko predložilo v Beogradu. Treba se je bilo torej pri drugi točki posveta povodom sestanka t. j. pri posvetovanju o službeni pra-gmatiki prav posebno požuriti.
Posamezna udruženja so zastopali posebni delegati, ki so bili izmed zborovalcev določeni:
1. za udruženje sudija v Beogradu predsednik prvostepenog suda v Beogradu dr. Trpežič in sekretar apelacionog suda istotam dr. Dane Damič;
2. za tedaj še neorganizirane sodnike v Črni gori sodnik Niko Mi-čovič iz Andrijevice v Črni gori;
3. za zajednico dalmatinskih sudaca v Splitu deželnosodni svetnik dr. Bjelič in okrajni sodnik dr. Ojadrov;
4. za sodnike v Vojvodini viječnik Jaskovski;
5 aa udruženje sudija Bosne in Hercegovine deželnosodni svetnik dr. Ivo Durbešič (ki je obenem predsedoval celemu zborovanju) ter sodnik dr. Filipovič;
6. za zajednico hrvatskih sudaca viječnika banskog stola v Zagrebu dr. Vukovič in dr. Cunič;
7. za društvo slovenskih sodnikov društveni podpred^sednik deželnosodni svetnik Peter Keršič in društveni tajnik deželnosodni svetnik dr. Pavel Skaberne, oba iz Ljubljane^
Temu posvetovanju je bil za podlago načrt, ki ga je do tedaj edino izdelalo društvo slovenskih sodnikov in ga predložilo v Zagrebu. V dva dnevni seji je bil načrt s 192 paragrafi v bistvu obdelan in z malenkostnimi izpremembami sprejet soglasno od vseh delegatov.
Daljna točka sodniškega zborovanja je bila ustanovitev saveza vseh sodnikov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter organizacija sodnikov v Črni gori in Vojvodini. Izdelavo načrta pravil za Savaz je prevzelo društvo slovenskih sodnikov Za čas do podrobne ustanovitve sa-i veza sta bila dr. Trpežič in dr. Damič kot zastopnika udruženja srbskih
94 Razne vesti.
sodiiilcov v Beogradu določena in sta prevzela nalog, da nastopita v Beogradu kot tolmača želja vseh jugoslovenskih sodnikov.
Izdelani in soglasno sprejeti načrt je bil potem predložen potom posameznih vlad ministrstvu pravde v Beogradu.
Za izboljšanje gmotnih razmer sodnikov započete akcije, tako n. pr. glede dnevnic ob priliki službenih poslov izven uradnega bivališča, glede selilnih stroškov, našle so povoljno rešitev v dotičnih uredbah ministrstva pravde. Ministrstvo pravde je tudi drage volje pripoznalo mučen položaj sodnikov ter z začetkom meseca oktobra priznalo sodnikom v Srbiji po 600 dinarjev, sodnikom in državnim pravdnikom izven Srbije po 450, sod-nikom-pripravnikom pa po 150 dinarjev mesečnega doplatka.
Akoravno so si sodniki ta doplatek pošteno zaslužili in je ta do-platek smatrati le kot ekvivalent za povprečno obsežnejše in težavnejše delo brez možnosti postranskih dohodkov in zaslužkov, bodi na tem mestu resnici na ljubo omenjeno žalostno dejstvo, da je dovolitev tega doplatka dala raznim uradniškim organizacijam in glasilom povod k raznim očitkom, rekriminacijam, o katerih naj dalje raje molčimo. —
K načrtu ustave je zavzelo društvo svoje stališče in v posebni spomenici, naslovljeni na ustavotvorno skupščino in v vlogah na različne sedaj kompetentne činitelje sporočilo svoje želje in pomisleke giede stili-zacije ustavnega načrta (čl. 23, 70, 72, 73) ter glede člena 137, ki govori o začasni suspenziji stalnosti sodnikov.
Za delovanje društva je prišla potem najvažnejša točka u priliki sestave specijalne komisije za izdelavo načrta zakona o sudijama. Društvo slovenskih sodnikov se ie obrnilo na ministrstvo pravde s prošnjo, da k tej komisiji izvoli pritegniti kot interpreta želja slovenskih sodnikov jednega društvenega delegata in je o tem obvestila vsa ostala udruženja s poročilom, da store enak korak Društvo slovenskih sodnikov poudarja pri tej priliki |Z velikim veseljem in zadoščenjem, da je ministrstvo pravde — kolikor je pač le moglo — prav radovoljno podpiralo težnje društva in je o sestavi te komisije društvo obvestilo z natančnim dopisom.
Društvo je potem izreklo željo, da bi bil poleg našega pravnika-prvaka g. dvornega svetnika dr. Janka Babnika imenovan v komisijo tudi en delegat društva kot interpret stremljenj društvene organizacije kot take — in sicer v osebi društvenega podpredsednika sodnega svetnika Petra Keršiča.
Ker je bil g. dvorni svetnik dr. Babnik med tem določen, da nastopa kot delegat-ekspert v stvareh mednarodnega prava za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pri konferenci v Rimu, je na njegov nasvet itopil na njegovo mesto kot društveni delegat podpredsednik Peter Keršič. Proti intencijam društva je odpadlo torej odlično sodelovanje gospoda dvornega svetnika dr. Janka Babnika.
Kot člani te komisije so bili društvu navedeni gg. 1. Sima Likarič, (Viječnik stola sedmorice v Zagrebu, 2. Milan Povoljni, senatni predsednik apelacionog suda v Novem Sadu; 3 Josip Babic, sodni inšpektor pri de-
Razne vesti. 95
želni vladi v Sarajevu; 4. Milan Boškovič, sodnik okružnoga suda v Ce-tinju; 5. Kazimir Pašini, kotarski sudac v Zadru; 6. namesto g. dvornega svetnika dr. Babnika društveni podpredsednik peter Keršič; dalje več gg. iz Srbije, kojih imena društvo dotedaj ni zvedelo.
Ta komisija se sestane pri ministrstvu pravde dne 7. maja 1921, zato se je društveni občni zbor preložil na 22. maja 1921      (Dalje prih.)
Tainišivo.
— (Kraljevska poslanstva) so v Atini, Berlinu, Beču, Bri-slu, Bernu, Bukureštu, Varšavi, Vašingtonu, Madridu, Parizu, Rimu in v Sofiji. Diplomatska predstavništva so v: Budimpešti, Carigradu, Trstu, Kairu in Smirni. Generalni konzulati so v; Beču. Solunu, Pragi, Marselju, Bukareštu, Ženevi, Nju-Jorku, Cikagu, Brislu, konzulati pa v: Gradcu, Diseldorfu, Sanfrancisku, Korsi, Krfu, Amsterdamu, Antoifagasti in v Montrealu
— (V stalno mednarodno razsodišče v Haagu) so imenovani za zastopnike naše kraljevine Mihajlo Jovanovič, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu, dr. Ivan Žolger, vseuč. profesor v Ljubljani in dr. Ladislav Polič, vseuč. profesor v Zagrebu.
— (Reforma kazenskega prava na Cehoslovaškem.) Kakor hitro so se razmere v državi nekoliko uredile^ takoj se je pričelo misliti na reforme kazenskega prava, najvidnejšega izraza kulturne stopnje vsake države. Dosedaj je uzakonjena pogojna obsodba pri gotovih vrstah deliktov pod gotovimi pogoji. Kakšne rezultate dosega ta reforma, tega se dosedaj ysled prekratkega trajanja zakona še ne. more ugotoviti. Pred kratkim je bil sprejet zakon o zaporni kazni političnih delikventov, katerim se v posebnih slučajih dovolijo vse mogoče olajšave glede oblekc: čtlvd, korespondence in hrane. Zakon je bil v celi javnosti z radostjo sprejet, — Vse te reforme so bile samo nujna potreba časa, med tem pa se intenzivno pripravljajo kazenskopravne reforme v justičnem ministrstvu in to že od lanskega leta. Sedaj je gotova osnova splošnega dela kazenskega zakona in skoraj gotova tudi osnova zakona o mladinskem sodništvu. Obe osnovi pomenjata globoko izpremembo kazenskega sodništva. Po vsestranskem premotrivanju so se aplicirale reformne, težnje, kakor se uveljavljajo v moderni vedi in to z oizirom na vladajoče razmere. V nekaterih važnih točkah je prišla strokovna komisija, ki je sestavljena v to svrho in v kateri zasedajo tudi profesorji kazenskega prava, do popolnoma novega načina rešitve, ki bo gotovo vzbudila pozornost v znanstvenih krogih v tujini.
Osnove se podvržejo strokovni in znanstveni diskusiji. Po tej se osnova o mladinskem sodništvu takoj predloži Narodni Skupščini in je upati, da postane še letos zakon.
Na osnovi kazenskega zakona bo treba delati še naprej. Da se izrabi čas, je razdelila mešana komisija delo, ki se tiče posebnega dela tega zakona, in ga namerava dokončati ob enem, ko se bo v strokovnih krogih obravnavalo o splošnem delu, ki je že izgotovljen. Pri prizadeva-
96 Razne \esti.
nju udeJeženih krogov je pričakovati, da bo specijelni del gotov do konca tega leta, tako da bo na spomlad prihodnjega leta Narodna Skupščina postavljena pred nalogo, da poda moderni kazenski zakon.
Ob enem pride tudi do reforme in izenačenja kazenskopravdnega reda, ki bo v bistvu temeljil na odgovarjajočem dosedanjem kazenskopravnem redu avstrijskem, bo pa temeljito zmoderniziran in prilagodon kaze.nskemu zakonu.
Izdelan je tudi tiskovni zakon, ki se je poslanski zbornici že izročil v ustavni pretres.
O smrtni kazni je že obravnavala omenjena komisija za reformo kazenskega zakona. Določeno je bilo, da je edini njen namen, ustrašitev, v današnji dobi izgubil pomen, ker kazen upliva s takim učinkom samo tedaj, kaiar je gotovo ali vsaj verjetno, da se izvrši. To pa ni mogoče več izvesti in zato je lažje združiti ustrašujoči učinek s kaznijo dosmrtne ječe, ki se vedno izvrši. Smrtna kazen se ohrani pri prekem sodu, kjer s( pokaže ustrašujoči učinek v polni meri. Razen tega se ohrani smrtna kazen tudi za slučaj, da izvrši kaznjenec, obsojen na dosmrtno ječo, zločin, za katerega ustanavlja zakon kot kazen dosmrtno ječo, kajti samo poostritev kazni malo pomaga in bi bil takšen zločinec pravzaprav postavljen izven zakona.
O detajlnih reformah sporočimo, kadar bodo načrti prišli v javnost.
—C.
— (Materinstvo — .zakonito odpravljivo?) Sporedno, rekel bi, k težnjam, da naj se da na prosto, uničiti življenje, ki je postalo živetja nevredno, teko težnje, da naj se dovoli odprava plodu, ki je nastal zoper voljo matere. Gospodarske krize silijo k temu, tako argumentirajo prof. prava Radbruch pl. Lilienthal, prof. filozofije Mach i. dr. Na Angleškem odprava telesnega ploda v prvih treh mesecih nosečnosti ni prepovedana. V Švici so pred kratkim nekateri kantoni, osobito Basel in Bern predlagali, da naj se odprava telesnega ploda sploh ne kaznuje, ali zoper ta predlog se je dvignila huda agitacija, osobito od strani zdravnikov in pri drugem branju je predlog propadel. Socijalni demokrati v Nemški državi pa so predlagali prav pred kratkim — prof. Radbruch je predlog formuliral — v državnem zboru novo določilo sledeče vsebine: V §§ 218 in 219 označena dejanja niso kaznjiva, ako jih store noseča mati ali državno aprobiran zdravnik tekom prvih treh mesecev nosečnosti. — Kakšna bo usoda tega predloga, hočemo svoj čas poročati. Pojav takega predloga je pa že ob sebi zanimivo dejstvo, ki kaže na preobrat mišljenja, kajti niti srbijanski niti avstrijski osnutek za novi kazenski zakonik nista nastopila pota omalovaževanja človeškega zaroda.
Dr. M. D.