SLOVENSKA BČELA.
-«B®8»-
Izdana 1. avgusta 1S5I.
Spomladno jutro.
JVoč perute razprostira Cernožlut« čez zemljo, Zvezda vgasne mnogotera, Zarja lepša že nebo.
Cversto diha jutro dneva, Rosa rože napoji, Slavca petje se odmeva Novo moč stvarem deli.
Ptičic petje mnogotero Nas iz spanja prebudi, Kliče nas na trud i delo, Solnce noč od nas podi.
Solnce iz za gor persije Se smeja nam prav ljubo, Spomladansko cvetje klije, Duh razstira krog sladko.
Život veje že v naravi /elni dan nam se rodi: Ze na slavskej se zastavi Nova Slave moč bliši.
Je stoletna noč minula Jutro Slave se smeji, Ptujstva noč nas ni izrula, Zora Slave jo podi.
Vi. Slaveni, sini Slave, Velko truda vam stoji; Te, ki slavske je narave, Naj mogočno zadoni.
Jutro! sini ustanite, Vite vence na glave; Da vi Slave sad rodile, Ce je žlahtno vam serce.
Gregor Janežič.
Slepi umetnik.
(Po Vojvodjanki.)
» pervi polovici 18. stoletja, ko je podobarstvo (kipotvorstvo) že hirati jelo, je delal u delavnici Meserja Bruna v Firenci mladeneč, še ne devetnajst let star. Njegove podobe, ktere je za bližnje cerkve iz mar-mora zrezal, so jako slovele. — On spoštovavec umetnosti, je večkrat potval v Pizo in druga mesta, ki so ob reki Arno stala, razzgledavat podobe od najizverstniših umetnikov minulih časov narejene, in se tako učit krasnega kipotvorstva — umetnosti, kako se tako rekoč, mertvemu kamnu življenje udihne — vreže. In temu mladenču je bilo Goneli iine.
»Sijena« se imenuje meslice v Italii. V nje cerkvi je postavljena podoba znamenitega Fiesolija Simona. Tu sem se je mladi Goneli napotil gledat čudalepo podobo Fiesolija. O mraku pride umetnik pred odperto
— m —
Sijensko cerkev, stopi v njo in koraka počasno proti podobi ter pridši do nje svoje oči v njo upre in sternii zavzet o krasno izdelani podobi. Ni si je tako lepe domišljeval. —
Ne dalječ od podobe je klečala v imenovani cerkvi z materjo pobožna deklica. Obe ste molile . . . Deklica je bila lepša od čiste misli ano-ela z nebes. — Oči umetnika se vjamejo z očmi devojke, in umetnik ginjen nje milo plainečega pogleda se zaljubi v deklico — Lizeto Beruči.
Od sedaj večkrat obišče Goneli Sijeno, pa ne zavoljo podobe Fiesolijeve, ampak viditi — Lizeto. On je mislil, da brez nje živeti ne more, in je zmeraj tuhtal, kako bi prišel do nje, odkrit ji svojo ljubezen in zaslišat prihodnjo osodo, je mu li raj ali pekel namenjen.
Enkrat, ko je ravno o njej — svojej dragej — mislil, stopi pred njega njegov nekdanji součenec z imenom Mucij Sijenski, in ga povabi seboj v neko imenitno hišo, v kterej so umetniki od nekdaj gostoljubno sprejeti bili. Goneli, ne sumivši, kam ga Mucij popelja, mu poda brez izgovora roko in čez malo časa stopi v palačo Beručijevo. Kdo bi^ popisal radost, ki jo je Goneli v tem hipu občutil?! Kdo bi popisal čutila Lizete, ko je pred seboj v lastni palači vidila mladega umetnika, ko ga je v Sijenski cerkvi toliko gledala?! Le čutiti se da, ne pak popisati radost pervega snida.
Mucij naznani Gonelija kakor uinelnika, ki je bil serčno pozdravljen in z veseljem sprejet. —
Dodati moramo, da je Goneli mnogo neprijateljev imel, posebno pak so ga sovražili njegovi součenci iz zavisti, ko takih podob rezati
niso mogli, ne znali. Mucij je bil zmed vsih naj nevarniši--vendar
Goneli mislivši si ga naj boljšega prijatla mu odkrije svojo ljubezen do Lizete, in mu tudi razodene, da mu je Lizeta roko obljubila, mati nje pak da je že dan venčanja vstanovila. — Mucij, ki je tudi Lizeto ljubil, se je prekanjeno in po hinavsko ter videzno z njim veselil in mu vse dobro voščil, v sercu pak strašni sklep sklenul, Gonelija s poti spraviti. —
Takrat je delal Goneli podobo sv. Stepana. Kadar jo je dodelal ter zgoto\il, povabi Mucija, ki nej bi se z njim veselil o lepoti krasno izrezljane podobe. Mucij pride, in ko podobo ugleda, se mu zavisti strašna strast v novo v sercu vname in on sklene, sadaj Gonelija vniči-ti. Bliže podobe ga pokliče ter spregovori: »Prekrasno, Goneli, idi, raduj in veseli se svojemu delu — glej, kako kri po žilah kipi, kako se k pogovoru odpirajo ustnice — veličastno je to delo!!" To rekši zgrabi pest marmornega praha in ga verže Goneliju, ki je ravno podobo bolj na tanko pregledaval, v oči. — Goneli dve, tri ure, borivši se z najstrašnišimi mukami, oslepi. —
Glas, da je umetnik oslepil, se je razširil tako hitro po okolici, kakor glas o njegovem velikem umu, in mnogi, kterim se je smilil, so noči prečuli pri njegovej postelji. On siromak je voljno terpel in živel sladkega upanja, da bo imel namreč tovaršico v tmini — svojo Lizeto. Pri njej si je mislil, mu bo roka umetna naj lepše podobe rezati znala.— Vbogi umetnik! On je više čislal in cenil zvestobo ženskih pers, kakor da bi si bil misliti zamogel, Lizeta mu bo nezvesta postala.--
Meser Bruno je bil jeden tistih, kterim se je Goneli, njegov učenec naj bolj smilil. Tega prosi slepi umetnik, nej bi šel k Lizeti in njeni materi, se pogovorit o času poroke. —
Bruno, na tanko izveršivši naročilo, se verne čez nekaj dni iz Si-jene domu. Na ravnost gre v izbo Gonelija. Kako je temu serce bilo ko je Bruno v izbo stopil, kaj je čutil, si Kamo tisti misliti zamore', kdor je že stal pred vratmi odpertega raja. On ni vidil učitelja temnega obraza, ni bral tužnega odslovila v njegovem obličju.—»Tukej sim—reče učitelj — ter te pozdravim v imenu Lizete in njene majke, ki ste z veliko žalostjo govorile o nesrečnej prigodbi, kjer si ti oslepel. Naročile
ste----« »Oh govori nalogo, mu reče Goneli, kdaj bo dan poroke,
dan venčanja?" —
Meser Bruno žalostno vzdihne ter reče na dalje:
»To sporoči Lizeta, da je ona svojo roko umetniku Goneliju obljubila, ker pa Goneli slep—umetnik več biti ne more, se tudi obljuba spolnila ne bo." —
»Strahota!« — zavpije Goneli, ter skoro omedlevši sede na stol. Obledi in zmerzel pot se mu po licih vlije — »Strahota, to ni mogoče, reče na dalje, tega ni zamogla reči moja mi zvesta Lizeta, ah ne muči me dalje, učitelj!« »Jaz ti sporočim Lizetine besede, reče žalostni Bruno na dalje. Poslušaj torej nje poročilo: »Beseda me ne veže, reče ona, pa da mu ne bom nezvesta, bom mu žena in tovaršica, pa s pogodbo, če on mojo podobo tako v marmor vreže, da slehern, kdor me pozna, marmor pogledav poreče: To je podoba Lizete Beručijeve.«
Tihota postane. — Goneli se ni solzil po zgubljenem raju, solze so mu teči nehale — za zmiraj kakor iz sanja zbudiv se spregovori:
»Podoba Lizete mora biti gotova!"
Marmor prinesejo — Goneli dela. —
Leto mine, umetnik odkrije svojo podobo, in vsak, kdor je Lize-to poznal, pogledavši marmor je rekel: »To je podoba Lizete Beručijeve!« Učenik Bruno objemši svojega učenca in točiv solze radosti zavpije: »Mili učenec, tvoja Lizeta je lepa."
»Da, moja je podoba, vzdihne Goneli, moj je taj marmor, — pa njegove ledene persi so Vezuv proti sercu Lizete. — Pojdi v
Sijeno, povej Lizeti: Nje podoba je gotova — ženin je čaka--v
grobu!" —
To izreksi se zgrudi mertev — pred Lizetino podobo. — Serce mu je tuge in žalosti počlo!------Zoridanovic.
Moč vere.
Po jeklorezu prosto zložena povest.
v	——_
Ze^ davno je bilo sonce za gorami se skrilo, že je bila temna noč svoje čeme perute čez zemljo razprosterla, hrup dneva zdaj sčasoma po tihne, le v časih se še lajanje nekterega psa skoz tiho noč zasliši, alj
5*
pa sova svojo žalostno pesem zatuli. Vse živo, kar se je po dne gibalo ino trudilo, išče pokoj, je tiho in se hoče z spanjem pokrepčati in si pridobiti novo moč za delo prihodnega dneva. Le divja, svetloboječa zverina zapusti svoje berloge in si svoj kervavi rop išče, kakor tudi kervoželjni zverini jednako tolovaji svoje zakotje zapustijo, v kojim se pred maščovavno pravico skrivajo ino se na nove hudodelstva napravljajo. Luna nastopi svoj ponočni tek i se v časih med oblake skrije, ktere veter na ponočnem nebu goni. Zdaj tudi luči v nekem samostanu na * * škem jedna za drugo pogasnejo in brumni mnihi, kojih soglasno lepo petje je še kratko pred iz razsvetlene cerkve se glasilo, hitijo v svoje izbice k pokoju. — Pa kaj za en glas se na enkrat zasliši v sred tihe noči ? To je zvona glas iz cerkve samostana. Kaj pa pomeni ovo zvonenje ob tako nenavadnej uri? Saj še ni juternica! — ponočni čuvaj je še le komaj polnočno uro odklical. Alj pa morebiti mnihe k' polnočnici v kor kliče? Pa saj so svojo uro molitve ravno pred odpravili. — Le še zvoni — ino večkrat premolkne. — Kako milo poje zvon, kakor bi koga na pomoč klical!--
V cerkvi se luči zasvetijo, in kmal se pomoli iz cerkve mladi cerkevni strežaj z zvončekam in svetilnico v rokah , za njim pa pridejo duhoven z sv. popotnico v torbici na persih, kojo nekemu bolniku nesejo, da bi ga previdili i pokrepčali za dolgo pot,v večnost, to je pomenil zvona glas, — zato je 011 tako milo klical. Časti vredno, ja sveto je ovo opravilo i pot vsigdar, kadar se pa v tihej, svetlej noči stori, ko mir nad zemljo kraljuje, tedaj se mi pa vse še lepši, i tako čudoviten i skrivnosten zdi, da je serce vselej močno i čudno ganjeno. Zdi se mi, kakor bi bil cel svet velika lepa cerkev, i jasno nebo veliki o tar, na kterem se tisuč zvezd kakor ravno toljko sveč peržiga, šumljanje večernega veterca pa kakor šeptanje veliko nevidnih niolivcev, koji Boga v presv. sakramentu molijo. — Vonder poglejmo zdaj za mnihom i njegovim tovaršeni, kam da gresta, i kaj se morebiti njima bode zgodilo.
Mladi fantiček, zornolicast, kteremu se zlatorumeni lasje iz glave v kodercah vsipajo, gre belo oblečen kot angele popred, svojemu Bogu pot perpravljaje, kterega duhoven v podobi belega kruha nesejo ino šeptaje molijo, vmes pa v časih, kakor je navada, zvonček zažvenkla. Luč svetilnice nam pusti viditi, kako po tihej dolini, kakor dve senci plavata, in od daleč še beli koretec mniha iz lemnine zableši, dokler ju gojzd v svojo gosto temo vzame, skoz katerega pot k bolniku pelja. — Čudno prijetni občutki napolnijo človeku serce, kadar se v mirnej tihej noči v kakem logu prehaja. Zdi se, kakor bi v drugi svet prišel. Ponočno sonce, bela "luna plava na nebu i prede svoje sreberne trake skoz košate drevesa na zemljo, iz katere sapice, kakor dihleji spijočega, proti nebu puhtijo. Vse je tukej tako tiho, i vonder je, kakor bi se tukaj neko skrivnostno živlenje razodevalo.^ Verhi dreves se gibajo, radovedni, kaj se pod njimi godi, ino v vejih šuinlja, kakor bi se drevesa od tega pogovarjale, kar so čez dan slišale, vmes pa včasih kaka ptičica se iz spanja zbudivša oglasi. Sence dreves prav pošastne podobe imajo, ino mislil bi, da zdaj škraleljni loga svoje ponočne zbore deržijo.
Taki in jednaki občutki so morebiti dro ludi serca naših ponočnih potovavcov napolnili, koje spet pojiskati hočemo. Da bi bolnemu hitrej
duhovska pomoč do.šla, se iz ceste na stezdo podasta, ki jima precej pota perkrati. Pa kaj je fantiču, da tako plašno okolj sebe pogleduje i se vsakega šumenja vstraši? Alj <ra morebiti pošastne sence tako z strahom napolnijo? Od starega mniha dobro podučen se praznih reči ne boji; — pa slišati je bilo večkrat, da ni varno po ovem gojzdu potovati, ker se hudobni tolovaji po tajistem klatijo, koji so že več popotnih ljudi napadli, obropali i tudi nektere vmorili. Ko mriih spoznajo, zakaj fantič svoje korake tako overa, ga k veči urnosti opominvaje nagovorijo: »Le urno hodiva, de k'bolniku prepozno ne prideva! Ne boj »se nobene reci, ljubček moj! tolovaji nimajo nič do naju. Ako ravno »nar veči blago celega sveta nosiva, 'vonder nimava kaj per sebi, kar »bi se moglo jim dopasti; najno živlenje pa je v božjih rokah. Le nje-«mu se perporočiva, gotovo bo tedaj naju pred vsim hudim obvaroval." Na te besede začnejo mnih spet moliti i tudi fantič jim pobožno odgovarja, zraven pa še tudi zdihne, da bi le že enkrat na kraju gojzda bla. Ze sta ga bila precej za seboj pustila, — le še za četvert ure ga imata pred seboj, ino ravno sla bla' neki grič prekoračila ter pred neko kerni-co prišla , ^ skoz katero se je stezda dalej vila. Krog in krog med pe-čovjem kosate bukve rastejo in le na nekterih krajih luna gosto temo v ovej gnjači nekoljko razsveti. Višej vzdigne fant svetilnico, da bi v temnini se kam ne zaletela, zraven pa še v" časih z zvončekam zacingla. Se nista bla odmolila, kar jima iznenada grozen glas: »Slojta!« za-doni; v tem hipu tudi močna roka fantiča za gerlo zagrabi ino nad njegovo glavo silni hanžar zablišči. Zvonček mu izpade" na tla, le še svetilnico obderži, i per nje luči se zdaj vidi, da sta od treh strašnih tolovajev zasačena. Nar starejši, pa tudi, kakor se vidi nar hujši, fantiča derži, in ga hoče koj pehniti; ne daleč proč pa še dva nekoljko mlajša tudi z bosimi hanžarji stojita. Vsi se nekaj osupnjeno gledajo. Stari innih se nar prej zavejo in tolovaje takole nagovorijo: »Kaj hočete od »naju, in zakaj ne pustite naju dalej potovati? Saj jaz stari mož i lete »mali fantič nisva vam tako nevarna. Tudi posvetnega blaga nimava, »kar bi vam moglo dopasti. Kar pa imam vam iz serca rad "dam, namreč: Božji blagoslov," i na te besede jih z nar Svetejšim blagoslovijo. Čudno je bilo viditi. kar se je zdaj godilo. Kakor bi bila tolovaje kaka nebeška luč obsvetila, opotekajo se omamljeni nazaj i padejo nehoteč na kolena. V tem luna med drevesi prisije in ovi čudni prizor raz-sveli. — Tolovaji jima zdaj z rokami migajo, naj bi odšla. Ko jih mnih tako močno ganjene vidijo, jih pohlevno zavolj hudobnega živlenja svarijo in jih k poboljšanju opominjajo. Vidi se, da ove besede njim globoko v serce režejo, da se je vest spet zbudila, ki je tako dolgo terdo spala; — nezmožni so kaj pregovoriti, le z glavo nekoljko kimajo.
Radi bi se mnih še dalej tukaj mudili, de bi nesrečne na pravo pot^ pokore in poboljšanja napravili.' — pa njih dolžnost jih k bolniku kliče, zatorej se zdaj odpravijo; vonder še grede za milost čez razbojnike k Bogu molijo. —
Kmal sta na kraju gojzda in že se iz hiše bolnika luč sveti ter ju viža, kje da je duhovne pomoči potreba. Silno težko jih bolnik že očakuje; zakaj, kakor so telesne bolečine hude, lako tudi serce marsi-ktere poteže i rane ima, ko jih svojemu dušnemu zdravitelju razodeti želi, da bi tolažbo zadosegel in mir svojej duši.---
Sv. opravilo je dokončano, bolnik je ozdravljen na svojej duši: da i bi le truplo tudi tako liifro in gotovo ozdravelo! Ako ravno bolnik ni več tako otožen, ampak potolažen je, in rekel bi, prav veselega obraza in skorej nobene bolečine več ne čuti, je vonder le kakor bi luč živ-lenja slednokrat še razsvetila, potem pa vgasne. Od dolgega potovanja in prebudene noči vtrudeni, kakor tudi od dotrodbe po noči so stari mnih skorej oslabljeni, tudi fantič je precej truden, zato jih hvaležni ljudje do samostana pustijo peliati. Bolniku so bolečine odjenjale, to je, smert je ga vseh bolezni rešila, šel je spat i počivat v hladno krilo zemlje, kjer vsaka bolečina mine. V gojzdu in v njegovej okolici od teh dob ni bilo več slišati nobene roparije, nobenega napada in hudodelstva , tolovajev ni bilo več čutiti, pripovedovalo se je pa da so, siti svojega nevarnega in nesrečnega živlenja, romali v svete kraje, se z Bogom spraviti.---
Ako se praša, kaj da je starega duhovna ffnalo, tako radovoljno in tudi neprestrašeno svojo dolžnost v sred noči dopolniti? Kaj da je bolnika tako vmirilo in potolažilo ? — in kaj da je posebno divje tolovaje tako silno premoglo, da prej kervoželjni volkovi, zdaj kakor krotke jagneta na kolena padejo in svoje navadno živlenje zapustijo? tako se mora reči, da je to samo le zamogla — „Moč vere."
Josip Višarski.
Književni jezik slavjanski.
Naši naročniki so vsi iskreni domorodci. Za domorodca pa sedaj ni slajše, ni imenitnejše ni svefejše misli, kakor tista novič u Zagrebu iz-bujena misel: napraviti jeden književni jezik slavjanski. Veselo je gledati, da je ta krasna inišlenka zavzela vsa domorodna serca na jugu in severju. Smo prepričani, da bode naše bravce veselilo slišati, kaj od te reči pišejo drugi Slavjani. Slovenci! berite i sodite: »više oči vidi više." —
»Vojvodjanka" — časopis serbski — u čislu 49. piše tole: »Da mi Slaveni sploh za jednim jezikom književnim težiti moramo , to se mi zdi jako potrebno i k cilju primerno; da bi pa mi pri tej priči ruski jezik za književni jezik povzdignuli, to je najmenj, če ne težka, saj huda in mučna naloga. Bolje bi bilo k temu se prizadevati, da naj-pred jeden književni jezik u celem jugoslavenskem svetu zavedemo, da se Serbi, Horvati, Bugari i Slovenci bratovsko zagerle, da se književ-nici ovih narodov na jedno mesto, — pa naj bode u Beogradu sredina juffoslavenstva, — sbero, naj tamo vsaki svoje mnenje u tej stvari predloži in odda, naj da ne bode hegemonie, strasti, sebičnosti, naj da gospoduje hotnologia, jednakopravnost, uzajemnost, naj da sodijo, izbero in naredijo, kako je naj bolje in kar je najbolje, da se na vsako narodnost obzir vzeme in se njej pravica godi, da se tim jeden jezik književni, za jedno književnost, za jedno celo jugoslavenstvo, koje danas čez 12 milionov duš šteje, ustanovi i zavede.«
»Lumir" u zlatnom Pragu piše sledeči sestavek: »Poklic od slavnega odbora Zagrebške malice na slavjanski shod, kjer bi se posvetovalo zastran književnega jezika slavjanskega, je zbudil tudi u Pragu, kar nam znano, trojni glas. Perva dva, natisnjena u »Sudslavische Zeitung", razun tega, da lo reč pohvalijo i poterdijo, nič posebnega ne obsežejo. Tretji glas pod v napisom: »Mišlenky v všesiovanskem pismenem jazyce" od Jožefa Fr. Sumavskega je pretečeni teden na svitlo prišel u Pragu pri Jar. Pospišilu in njegova kratka misel je: »Slovani bodo jeden spisovni jezik imeli, zato ker ga imeti morajo, le glejmo, da vse použijemo in nič ne zamaramo., kar nas k tej reči zaželenej peljali zamore." Tudi se tam podajajo nektera sredstva, da te cilj in konec dosežemo. Zeleči, da bi si češki bravci te spis omislili, puslimo razsodbo nad tem spisu vsakemu posebej. Dalej zamoremo tudi za gotovo oznaniti, da berž ko berž drugi spisek na svetlo pride, ki nam poda in malo razs eti predmete za pervo in praktično branje iz cerkvenega (slaroslavenskega) jezika.» —
Sloveč jezikoslovec nam iz Dunaja zastran ove reči lele ver-slice piše:
»Vaš sostavek u Bčeli od 1. julija sem prebral, jako je mi dopa-del; — vendar moram Vam resnico povedati, da jes in še mnogo drugih nismo s Vami jedinih misli. Ali mislite, da ni mogoče jeden jedini književni jezik ustrojili? Preberite ruščino, preberite slaroslavenščino, ali niste slovenščini še bolj podobni kakor ilirščina, ki se nigde ne govori? Ali staroslavenščina ni ludi drugim slavjanskiin narečjem jednako podobna? Cmu štiri mesto jednega? Veliko se zdaj piše in govori, različne so misli pojedinih Slavenov, pa golovo je jih naj več, ki so za jeden književni jezik vneti ali pa so špecifikarji. Tudi tu pri nas se zdaj več in več zastran tega govori. Naj več jih je s menoj jedne misli, posebno Jugoslaveni: Horvati in Kranjci in tudi Cehi. Bote vidili, da si bodemo brez shoda (zakaj tega nam ne bodo dovolili) do jednega jezika dokopali. Ali bode ruščina ali staroslavenščina zmagala, tu so misli razcepljene. Po mojih mislih bi bilo poslednje naj ložej upe-ljati iz različnih obzirov, posebno ker je tako rekoč naš pervi sveti jezik in ga tudi Polaci ne sovražijo. Zakaj tim bodeš vse ložej vrinul kakor ruščino. Scer sle si pa ruščina in staroslavenščina tako podobni, da ste razun neklerih pismen in oblik clo jednaki. Da se pa mora staroslavenščina še popiliti je gotovo, kakor je pri vsih drugih jezicih bilo." —
Iz Kranjskega smo prejeli sledeči listič:
»Prav je tako, da je tudi »slov. Bčela" zaslran književnega jezika slavjanskega nekaj'pregovorila. Povem Vam, jaz nisim za štiri književne jezike, — jaz sem u jezikoslovnih zadevah skoz i skoz radikalec, jaz sem (pokrižajle se!) — hud panslavist; moje geslo je: jeden jedini književni jezik za vse Slavjane! Odkritoserčno bodem svoje že davno u sercu zakrite misli razodel; pa povem, da nisim terdovraten, da rad od svojih misli odstopim, ako hitro kdo kaj boljšega znajde. Jeden književni jezik slavjanski dobimo takole:
a) prideržimo abcedo in azbuko, ali učimo se obojno; ne zaver-žimo ne latinice ne cirilice, pa tudi ne delajmo novih alfabetov, nehajmo za božje ime biti abcedarji! —
b) Zaderžimo vsa štiri narečja, vse prav slavjanske besede, pa pišimo vsi po jednej slovnici: jedna slovnica sa vse Slavjane! Sloga u slovniških izrazih! —
To je ta j moja misel: naj piše rusko, ilirsko, češko in polsko narečje vsako lepo po svojem, alj vsi Slavjani po jednej slovnici, ali v latinskem ali u cirilskem alfabetu! —
To občnoslavjansko slovnico bode pa gotovo kak posamezen jezikoslovec ložej sostavil, kakor sbor vsih učenih družtev; tudi se mi zdi, da bode taka slovnica morala jako po staroslavenščini dišeti. Bog izbudi tacega moža: te bi bil pravi mesijaz za Slavjane! _
Kratko številoslovje.
(Dalje.)
O d se d m i c k e do d e v c t k e.
Pri vaji pošlevanja sedmičke, osmičke in devetke se moremo spet navadnih čert poslužiti, in jo od 1 X 7,2 X 7 .... do 10X7, od
1	X 8, 2 X 8 ... do 10 X 8, od 1 X 9, 2 X 9 ... do 10X9 na deski speljali, ali pa otroke vadili, da jo na plošicah speljujejo, in si lako dobro razuinijo, koliko znese dvakrat po sedem, trikral po sedem i. t. d. Potem bomo pa razložili vsako teh števil, sedmičko u šeslko in enojko, osmičko v šestko in dvoj ko, devetko v šeslko in trojko. Se ve, da moramo vsako posebe toliko časa vaditi, dokler prav dobro ne gre, t. j. dokler da otročičem bo jasno, da sedem reči <kosov) veljajo toliko šestič in enojk, osem toliko šestič, indvojač, devet toliko šestič in trojač (grošev), kolikor jedna krajcarjev velja. Napeljevali jih bomo takole, n. p. kupimo sedem palic trakov po krajcarju palico, koliko moramo plačati? Otroci bodo rekli: ako palico po krajcarju plačamo, bomo za sedem palic plačali sedem krajcarjev. Učilelj naj opomene, da namest sedem krajcarjev, moremo dali jedno šestico, in jeden krajcar, in veleva odgovor ponoviti: ako palica trakov velja jeden krajcar, i palic velja jedno šestico, in jeden krajcer.
Se plača palica po 2 kr. in se praša: koliko šeslic in krajcarjev bodemo morali za vse sedem dati. Odgovor bo: ako palico plačamo po
2	kr. bomo dali za 7 pal. 2 šestici, in 2 kr. — Tako se postopa naprej, dok! er se ne vidi, da so otroci pravilo zapopadli. Tega se prepričati, skoči učitelj v drugo deselko, in predloži zadače n. p. plačamo en funt sladkora, kave, mesa i. t. d. po 13, 15, 16, 17 .. . kr. koliko moramo plačati, ako vzamemo sedem liber sladkora, kave, mesa i. t. d. Ako so deca pravilo zapopadla, bodo odgovorila: 13, 15, 16, 17 . . . sestic in 13, 15, 16, 17 .. . krajcarjev — in sada naj sošlejejo, koliko to znese v rajniših. Ni treba opomniti, da bomo na enkrat le jedno tako zadaco predložili — in ako otroci je prav ne rešijo, je vsigdar na enojko se ozreti opomnuli t. j, pri vsakej zmoti je zuovič prašali:
koliko velja sedem palic, ako jedna velja jeden krajcar, in je tako naprej voddi, dokler ne gre urno. Ravno tako bomo v poštevi osmičke, in develke postopali. Razložimo jo, ko je po čertah dobro vajena, v šestke in dvojke ali v dvojače, kupujmo osem reči (kosov) po jednem krajcarju, potle po 2, 3, 4 ... . toliko časa, da otroci razumijo, da za osem kosov moramo plačati toliko šestič, in dvojač, kolikor kra jcarj e v jeden velja. Zadače, kakor: palica, prač, merca velja 11, 12 .... 19, 20 .... do 59 kr., koliko moramo našteti za osem palic . . i. t. d. bodo lahko rešili; in po tem jim damo ceno tudi v rajniših, in krajcarjih, n. p. četverak (berenj) rži je po 6 fl. in 48 kr. koliko dobimo za osem četverakov? odgovor, 6 krat po osem, ali kar se na tej stopnji že sme preberniti, 8 krat po 6 rajniš — pa še 48 šestič, in 48 dvojač—6 x§ je 48 II. 48 šestič da 4 fl. in 48 kr. 48 dvojač, ki jih 30 gre na rajniš, znese t fl 18 dvoj. posledne znesejo 36 kr. ukup 48 in 4 = 52 — 52 in 1 = 53. Imamo še 48 kr. in 36 kr. 30 in 30 je spet jeden fl. še imamo črez 18 in 6 kr. kar stori 24 kr. — tako vse ukup? — Naj se vsigdar zadača in rešitev ponovi aii opeti, in tako pomnež in um urita. —
lz tega se vidi, kako se lahko ludi d cvetka pošteva ako se razdeli v šestke in trojke, ali v denarjih v šestice, in trojače (groše). Vadbe so take, kakor poprejšne. Poslednič kupujemo devet reči (kosov) po 1, 2, 3 ... kr. in najdemo pravilo, da jih devet velja toliko šestič in trojač, kolikor krajcarjev velja jedna n. p. 1 knjiga velja 17 kr. koliko 9? odg. 17 šestič, in 17 trojač, une znesejo I fl. in 42 kr. lete 51 kr. k 51 doštejem 9 da imam sopet 1 fl., od 42 odštejem 9, mi ostane 33 kr. celi znesek je torej 2 fl. 33 kr. Tako se napreduje, in zadnič se kupuje 9 kosov tudi po rajniših in krajcarjih. Pri tej priči se bo učitelj nekoliko ustanovil, in se osvedočil, ali otročiči poštevo vseh čisel od 1 — 9 dobro in na tanjko umijo, in u opetovanju tajstih se dalje mudil, u kterih bi ne bili še dosti urjeni.— Pri takem postopanju se bodo poštevanke lahko naučili, in na vsako prašanje: koliko znese to, ali uno čislo po toliko, ali tolikokrat vzeto ? urno odgovor dali.
O tej dobi se more otrokom pokazati: da je vse jedno, uko se reče 2 krat po 9, ali 9 krat po 2, t. j. neka se pošteje mala ali veča poštevka, znesek je vedno taisti. —
Pošteva desete k.
Iz štetja učenci poznajo desetke. Za našo namero je dosli, ako jih sada vodimo spoznovati, koliko znesete dve, koliko znesejo tri — do šest desetek (desetič), ki dajo šestdeset (šestred) krajcarjev ali po ukupnem imenu: 1 rajniš. Se postopa naprej do dvanajst — više do osemnajst, štiri in dvajset, trideset desetek, in na vsakej takej stopnji se nekoliko obstoji, da si olročiči jih znesek v rajniših zapamtijo. Zadnič se kupujejo svari po deset po vsakej ceni, najpred po krajcarjih, potle po rajniših in krajcarjih n. p. piskerč pšenice \elja 2 fl. 17 kr. koliko veljata 2 čveteraka in pol, ali 10 piskerčov? odgovor 2 krat po 10 fl. ali 10 krat po 2 fl. in 17 deselic, koje znesejo 2 fl. 50 kr. ukup 22 fl. 50 kr.
Cislo ednajst razložimo u desetice in enojke, je zrajtamo posebe in potem soštejemo.
Čislo dvanajst nam da dvanajstice, ki jih gre pet na vsak rajniš. Prav bo, ako otrokom pokažemo, koliko dvanajstic je v dveh, treh,
štirih, petih . . . rajniših, in jih učimo dvanajst razložiti u desetko in dvojko, tako da na zadače, kakor: koliko je 3, 4, 5, 6, 7 . . . krat po dvanajst odgovori 3, 4, 5, 6, 7 . . . krat po deset, in 3, 4, 5, 6, 7 . . . krat po dve, n. p. 7 krat po 10 je sedemdeset, in 7 krat po 2 je štirnajst, i 70 in 14 = 84. Ako je naloga dana v krajcarjih, se dvanajsterina (lucent) ložej rajta pa dvojnatih šesticah, kakor po dvanajstih, n. p. palica velja 53 kr. koliko dvanajsterina, odgovor 53 dvojnatih šestič. 53 šestič znese 5 fl. 3 šestice, in po dvoje 10 fl. 6 šestič ali 10 fl. 36 kr. Sreberna žlica je po 5 fl. 47 kr., po čem pride dvanajsterina? odgovor 5 krat po 10 in 5 krat po 2 fl. kar znese 60 fl. in še 47 dvojnatih šestič; 47 šestič znese 4 fl. 7 šestič, po dvoje 8 fl. 14 šestič, ali 9 fl. 24 kr. ukup 69 fl. 24 kr.
Poštevati čislo trinajst se ravno po tem načinu uči. Razde se v desetke in trojke, deselice in trojače, in ako je rajtba dana v krajcarjih, bo trinajst koscov veljalo toliko dvojnatih šestič in toliko krajcarjev, kolikor' krajcarjev jeden velja n. p. dvojica nogavic se proda po 54 kr. — po čem jih bo trinajst dvojic? odgovori 54 dvojnatih šestič, in 54 kr. 54 šestič je 5 fl. 4 šestič, podvoje 10 fl. 8 šestič aH 10 fl. 48 kr. 54 kr. pridenemo 6 kr. da imamo opet t fl. in od 48 odštejemo 6 kr. znese ukup 11 fl. 42 kr. Štirnajst razdelimo u desetke in čveterke, ali desetice in reparje, tudi v desetke, trojke in enoj-ko; v krajcarjih predložene zadače pa rešimo po dvojnatih šesticah in dvojačah n. p. prač perta velja 18 kr. koliko bomo plačali za 14 pračov? odgovor 18 dvojnatih šestič, in 18 dvojač. Naj se veržejo na rajniše in krajcarje.
Petnajst se razdeli v desetke in petke, deselice in poldesetice ali petice; krajcarje pa bomo ložeje zrajtali, ako pelnajstico razdelimo v dvojnato šestico, in trojačo. Dobro bo tudi, ako učimo otroke najti, koliko petnajstic gre na i, 2, 3, 4 .... fl.
Šestnajst in sedemnajst razloži po enakem načinu; in tako tudi osemnajst; tode osemnajst koscov bodeš ložej in naglej zrajtal po troj-natih šesticah n. p. jedna ruta velja 46 kr. koliko dvanajsterina in pol ali pol druga dvanajsterina? — odgovor, 46 trojnatih šestič znese 4 fl. in 6 šestič, po troje 12 fl. in 18 šestič, kar da ukup 13 fl. 48 kr.
Devetnajst se more ravno tako razložiti v devetke in desetke, deselice, šestice in trojače; — pa krajcarji se ložej zrajtajo, ako vzamemo toliko dvajsetic manj toliko krajcarjev, kolikor krajcarjev jeden kos velja, n. p. t knjiga velja 17 kr. koliko 19? odgovor 17 dvajsetic manj 17 krajcarjev, 17 dvajsetic znese 5 fl. 40 kr. od 40 se odšteje 17 ali k 17 se došteje kar manjka do 20 to je 3, in k dvajstim, kolikor manjka do 40, kar verže 23 kr. Se ponovi zadača in najden znesek.
Ne bi Irebalo način pošteve dalje znati, ker iz tega, kar se je do sada reklo, vsak učitelj lahko naprej pot najde; vendar še bomo nekake posebnosti pregledali, na ktere bi vsak morda ne naletel. (Dalje sledi.)
Književnost.
* Od našega rajnega Stanka Vraza so sledeča dela tiskom na svitlo prišla: »Narodne pesni ilirske,« razdio I. Zagreb 1839.
j n I a b i je, ljubezne ponu de i. I. d." Zagreb 1840. »Guste i Tainbura, različite pesni;" zlatni Prag 1845. Literarna pozao-stalost Vrazova je res bogata i znamenita. Da bi le do dobrih rok prišla, i se hitro tiskom izdala! Med rečmi, ki jih je St. V. zapustil, se menda znajde drugi i tretji razdel izverstne i velikovredne sbirke narodnih pesni ilirskih. Znamenito knjižnico svojo je Stanko Vraz sporočil Zagrebškemu museumu.
*	Približuje se čas, ko bodo gospodi šolski prijateli in slovenski domorodci po starej navadi konec šolskega leta svoje pridne učence obdarovali. Mislimo taj besedo prav u čas izreči, ako prijateljem mladine, posebno priraščene mladine priporočimo knjigo, od ktere je »Bčela" že edenkrat hvalno-govorila. Ta knjiga je: »Bogočastje sv. katolške cerkve." Spisal in založil Dr. Jož. Muršec. To je knjiga, kakšne u slovenskem jeziku dosedaj še nismo imeli, kakšne smo pa že davno živo potrebovali. Ova knjiga prav milo in ganljivo razlaga sv. ceremonije, čase in praznike celega katolškega leta, ktere prav razumeti je vsakemu ne samo dobro in koristno, temoč tudi silno potrebno. Sekov-ska knezoškofia je to »Bogočastje" poterdila in lepo priporočila; tudi zvunajna oblika je prav lična in zala. Dobi se tudi pri gosp. Janezu Leonu u Celovcu in velja lepo svezana v usnjenem robu s srebernim napisom le 33 kr. sr.
*	Gosp. Matija Maj ar je svojo slovnico prenaredil za ljudske šole, in jo misli visokemu ministerstvu predložili, da naj jo poterdi za slovenske ljudske šole. Se ve, da je soslavljena u duhu složnem in uzajemnem. Boljše in potrebam Jugoslavjanov primernejše slovnice bode težko kdo napravil. Tudi knjižico: »Železnica iz ilirskoga narečja u rusko" je Majar ravno dokončal. Ravno o pravem času pride ta knjižica, — ona bode k slovanskej slogi in k približovanju slavjanskih na-rečjah mnogo pripomogla.
*	Veselo je gledati, kako u slovstvu avstrianskih Slavjanov dela o jeziku slaroslovanskem se množijo. Mimo grede bodi rečeno, da je staroslovanski jezik našej slovenščini naj bolje podoben. Ni tomu davno, kar je Dr. Miklošič izdal »Slovar" tega jezika, kar je vladika (škof) karlovacki Joanovič na svetlo dal obširno slovnico tega posvečenega jezika, — sedaj izdaja tudi Rusin, Antonin Dobransky, fajmošter u Valjavi, spis: »Gramatiko staroslavjanskago cerkovnago jazyka." Ravno je tudi dr. Miklošič izdal staroslavjanski rokopis Supraslski in scer na troške ces. akademie na Dunaju. Te rokopis obseže 24 svetih živo-topisov, 30 homilij sv. Janeza Zlatoustnega, edno patriarha Pontia in čvetiri nadškofa Cyperskega Epifania. Rokopis je iz 11. stoletja in zraven najvažnejši dokument staroslavjanskega jezika. Ime svoje ima po kloštru basilianskem Suprasli u Bialostoku u zapadnem Rusku na medji polskoruskej.
Tudi u Pragu je knjižica na svčtlo prišla, ktera uči staroslaven-ščino brati. O svojem času bodemo od te knjige kaj več povedali. —
Zmes.
* U poslednjem listu »Bčele" smo povabili Slovence pristopiti k druž-tvu za povestnico jugoslavensko. Bože daj, da bi te besede bile padle
6*
na rodovitna serca! Silno silno je treba, da se mi Slovenci zdramimo i zavemo. U imeniku udov tega druživa najdemo le malo Slovencev. Ciringar Jernej, duh. pomočnik u Jarenini pri Mariboru,—Krajnc Ivan, uradnik pri deželnej denarnici u Gradcu, — Matiašič Juraj, učitelj verozakona u Mariboru, — dr. Miklošič uradnik u cesarskej knjižnici u Beču, — ti štiri gospodi so slovenski domorodci, ki smo jih našli u Arkivu! Slovenci, kar smo zamudili, hočemo popravili: 1 rajn. upisnine in 2 rajn. letnine res ni veliko. Nekaj novih udov je vredništvo »Slov. Bčele" že nabralo; pa bode še nekaj časa počakalo, i potem denarje u Zagreb poslalo.
*	Veseliio je nas u »Narodnih novinah" broj 157 brati: Božidar Raič, duhovni pomočnik u Slivnici na Stajeru očiluje od svoje i svojega druga Oroslava Cafa slrane volju stupiti u družtvo za povest-nicu jugoslavensku, pošle upisninu i prinesak. — Oba sta radostno za uda (članova) primljena, ker je vdeleženje bratje slovenske pri vsih obče jugoslavenskih napravah, kakovo je i ovo družtvo, potrebno i temelj lepše narodne prihodnosti."
*	Slavni nemški fragmenlist J. FaIImereyer iz Monakova (Mlinchen) je bil za počastm ga uda družtva za povestnico jugoslavensko izvoljen, i mu zavolj tega listina u ilirskem jeziku odposlana. Gosp. Fallme-reyer piše družtvu u Zagreb, kako je u ilirskem jeziku pisano listino proučil in prebral, in govoreč od napredka književnosti slavjanske razodene misel: da je prihodnost na strani naroda slavjan-skega, — kar je on med zapadnimi izobraženiki pervi opazil.
*	»Magyar Hirlap" piše iz Šcavnice (Schemnic) sledeče: Naš svitli deželni "poglavar, ki je ravno u našem mestu se obhodil, objišče tudi evangelški lyceum, kjer so se ravno izpiti (skušnje) obderžovali. Sjutra dan pride k njemu deputacia profesorjev , da se mu pokloni. Deželni poglavar, baron Geringer, pobara profesorje: »zakaj še sada slavjanskim učencom madjarščino po sili narivajo?« Po dolgem izgovarjanju i dokazovanju profesorjev jim baron Geringer končno naloži, da se zanaprej ojstro derže postave ravnopravnosli, zakaj vlada njeg. veličanstva, presvitlega cesarja, nobednega nasilja u tej reči terpela ne bode. — »To je dobro zdravilo za profesorje, ki so na madjaromanio preveč nagnjeni," pristavi »Videnski Dennik". Prosimo, mesto »madjarš-čine" i „madjaromanie;" pri nas Slovencih malo drugače brati! —
*	U Pilznu na Češkem je bila očitna sodba. Zatoženec je bil Čeh, njegov zagovornik Dr. Pankrac. Zagovornik je bil prednesel svoj govor po "češko, — gosp. deržavni pravdnik, to je tisti gospod, ki brani postavo, — ali ni jednakopravnost temeljna postava? — začne govoriti vse po nemško. Gosp. zagovornik, dr. Pankrac ustane in nagovori gosp. predsednika sodbe takole: »Prosim gosp. predsednik! da bi gosp. deržavni pravdnik govoril u jeziku materskern, zakaj zatoženec je Ceh." — Slišali smo nekaj takega pripovedovati od gosp. dr. Kavčiča u Ljublani. Ali to smo že pozabili, kako se je nam to pravilo: ali je dr. Kavčič že tako storil, ali pa, da misli tako prihodnič storiti. Zivio! —
Med i pelin. * Iz Maribora. Ljuba slov. bčela, povej, povej ljubljenim Slovencem, kaj bridkega se po Slovenii godi. Ne davno dobim od kolod-
vorske pošlnije u Mariboru *) na recepis napisan opomin tega le zapopa-da: bitle kunftig auf Briefen deutshe Adressen zur Besorgung der Briefe, da al le (sic!) Postamter deutsch sind. Marburg 21. Juni 1851 Wa-bitsch m p. — Totega gospoda Wabitsch - a le lo poprašamo: Zakaj se znanost jezikov lirja od vsakega, ki hoče službo na kaki c. kr. pošlnii dobiti"? Meni ni toliko za moje napise, jaz mu lahko vse napise po nemško zakrožim. Le občno načelo se žali, se podlsapa. Hic Iabor hoc opus! — Po tem načelu narodne ravnopravnosli mislim u svoji pripro-stosti: tudi slovenski napisi morajo veljati. Naj mi tedaj imenovan gospod ali tudi vsi njegovi tovarši take opomine deset ali stokrat pošlejo, ne bodo nič opravili. — Zato Slovenci pozor! Vsak Slovenec naj od seh dob vse napise po slovensko pisati začne! Unitis viribus! —	C.
*	Mi smo u »Bčeli« oznanili žalosten glas, ki ga je nam neki popotnik od naših slovenskih bratov u Primorskem bil donesek Kako resnična je bila naša žalostinka, pričajo »Novice«, ki takole pišejo: Iz I s trie 2 2. rožnika, f Kar pri nas pravice slavenskiga jezika v šolah in vradnicah vtiče, smo malo bol ji, kot smo leta 1847 bili. Kako vse drugač je to na Goriškim, kjer sim unidan potoval, in kjer so me že v vsakim kraju cestni napisi v laškim in slovenskim jeziku razveseljevali! Čeravno to ni veliko, vunder le kaže, da se jezik slovenskiga naroda, ki tu prebiva, ne llači, in da tudi slovenski domačin zamore brati, kam ga pot pelja, brez da bi mogel dolgo po tem popraševati. Pri nas v Islrii pa ni slavenski jezik še skoraj nič tistih pravic zadobil, ki so mu po vstavi zagoto Ijene; mlačnost večine vradnikov, nečimer-nost zanatnarjeniga naroda in overe prenapetih Talijanov so tega krive. Le v neklerih šolah je nekaj malo ur slovenskimu jeziku odločenih. Naj bi častita deželna šolska vradija v Terslu se milo ozerla na naše šole in tudi dolgo zatertim Slavenam Istrije k njihnim pravicam pripomogla! Narod se ne more dušno omikati in tudi scer ne osrečiti, ako se mu perva pravica, ki jo na svet sebo prinese, odteguje!
*	Komaj smo svojo žalost tiskati dali zavolj tega, da od slovenskega zemljovida naše »Slovenije" ni več glasa ne traga: evo! čitaino u »Novicah" radostno ove verstice: Iz Dunaja zvemo veselo novico, da se že 4 leta napovedani in po mnozih overahzaderžani slovenski zem-Ijovid obsegajoč celo Ilirio, spodnje Štajarsko, Beneško in Ogersko Slovensko, zopet pridno izdeluje, in da, če nov zaderžek nenadama ne bo dela overal, bo zemljovid do konca tega leta gotov, in, kakor zvemo tako krasno, da se bo zamogel z vsacim zemljovidam meriti. Tako delo — per v o tega načina — ktero določi meje vsih dežela in zazna-mova vse farne kraje, reke, gore i. t. d. v slovenskim jeziku, potrebuje mnogo truda, mnogo stroškov, in bo častitimu izdatelju g. P. Kozler-ju v toliko veči slavo, ker slišimo, da misli temu zemljovidu, v bakro izrezanimu, krajopisni in statistični pregled vsih v zemljovidu zaznamva-nih krajev v slovenskim, nemškim in laškim jeziku pridjati Sicer se bo to delo lepo vezalo s zemljovidi, ki jih je slovensko družtvo v Ljubljani
*) Pri tej poštnii morajo malo veselja iu spoštovanja do ravnopravne slavjan-Ščine imeti. Tudi našo „Vojvodjanko" svojim pečatom kakor se očitno vidi, navlaš tako zamacajo iu očačkajo, da Človek mnogo besed b>-ati ne moreš. Zanaprej drugače, ali kar bodemo t Žili!	Uredil.
- -
zaporedama na svitlo dajali se namenilo; o br a z celiga«veta v dveh polkroglah je, kakor so »Novice" že omenile, v kamnotisu; za lem pride Evropa in za tem austriansko cesarstvo, s priloženimi krajopisi posamesnih dežel ob kratkim, kolikor je za poduk slovenskimu ljudstvu, potreba.
*	šola — ta lepa, koristna in potrebna reč — šteje vendar le malo prijatelov! Le slišati, da se bode kje nova šola napravila, ali kaka slaba popravila in zboljšala, —je marsikteremu hud tern u peti! Za šolo pa še clo kaj dati in plačati, to jim čisto nič u glavo noče: še to maličko sbero (kolekturo) je marsikteri učeniku svojih olrok od nekih let sem lieusmileno in krivično odrekel in odlergal. Poslušajte, kako je ednega tacega modrijana gosp. Posnik, učenik u št. Kocianu na Koroškem plačal in zmodril! Ravno eden tak terdoserčnež, ki je gospodu učeniku sbero kratil, pride prosit, da bi se u njegovo hišo obhajat (zpovedat) šlo. Učenik hitro gre po gosp. duhovnika, prinese iz cerkve torbico, laterno in zvonček, ter vse tistemu terdoserčnežu ponudi. »Kaj to, za-reži on, kaj je mi ta ropotija, alj ne pojdete Vi s gospodom bolnika obhajat?" »Jaz ne morem, odgovori lepo tiho učenik, jaz imam šolo." »Alj nemate hlapca," se uni odreže? »Ga imam, reče učenik, pa le za se, plačam ga jaz; Vi sle mi odrekli sbero, jaz Vam pa odrečem hlapca, le sami pojle"! — To se mi pravi lehko zapopadlivo in prav kratko ljudem pokazali, kaj se jim sliši, in kako neumno ravnajo. —
*	»Pražskim Novinam" se iz Gradca tole piše: Skofaj bode u Ter-stu se napravila slovanska beseda; k temu cilu so se že od pevskega sbora u Gradcu pesmi u Terst poslale. To sicer za Terst ni nič kaj tako čudnega, ker tam mnogo Slavjanov ne samo prebiva, temoč ludi svoje hiše ima, — vendar to dokazuje, kako se ljubezen k narodskim zadevam pomalo povsod unema tudi tam, kjer morebiti o njej pred sledi ni bilo. Da se bode ta slovanska beseda napravila, se posebno prizadeva stranka ilirsko — slovenska. Zakaj ne samo to, da ona tam največ zastopena in nadomestovana bode, temoč Slovenci u sedajnem času po-kazujejo tako gorečnost in iskrenost za svojo narodnost , da po pravici zaslužijo, da bi se na nje bolj oči obračale. Njih literatura (književnost) od dnu do dnu bogatejša postaja, in mladina je s takim duhom napolnjena, da sinemo pričakovati naj obilnejšega sadja. Tajiti se pa vendar ne more, da še veliko manjka, kar imajo Slovenci storili in popraviti, da bodo se s drugimi slovanskimi narodi merili, in š njimi napredovati mogli.
*	Iz Borove 1 j (Ferlach) na Koroškem se nam piše: »Velika žalost mora Slovenca obiti, kadar na svojej slovenskej zemli vidi vse napise pri vsih svojih oblaslnijah u ptujem nemškem jeziku. Slovenec taj še tega ne zasluži, da bi se mu u zastopljivem jeziku na zrtanje dalo, kje njegova gospoda stanuje, kje ima svojo pravico iskati! Morebiti, da bode se s časom tudi to poravnalo, da bodo oblastnije na Slovenskem tudi slovenske napise dobile; koj na ravnost povemo, da mi terdno zaupamo na našega občnoljublenega poglavarja, kteri Slovence in Nemce ednako ljubeznivo in očetovsko oskerbuje. — Veselilo je nas Slovence viditi, da je tukajšna žandarmerija nad svojo kasarno tudi slovenski napis naredila. *) Se nekaj veselega imam na sercu. Tisti pastirski list,
*) Tudi u Podkioštru (Arnoldsteiu) ima žandarmerija nemški in slovenski napis	Uredn.
ki so ga presvitli Lavanlinski knezoškof pred nedavnem zoper žganjarjc izdali, in ki sle ga vi nam pošali, gre od roke do roke, vse se piple po njem; ali Bog hoče bode tudi marsikterega žganjarja ozdravil, in zmodril. Nemški pastirski listi, naj bi jih kak angele iz nebes prinesel, so za Slovence zgubleni, oni jih ne zastopijo; slovenska beseda pa sega globoko u slovenske serca! Prosimo lepo, da nam še več iztisov tega pastirskega lista pošlete: upamo, da bode to žlahtno seme padlo na dobro rodovitno zemlo!"
S m e s 11 i c a.
Kodraste lase, klobuček na stran Suknico kratko, i hlače do pet Perslik od spreda široko raz pet Tako šemari se — Pseudo - Slavjan!
* Na slovenskem Štajaru bil je sejem. Neki kupec dolgo postopa gor i dolj ogledavajuč živinu, ker bi bil rad dvojieu težkih volov si kupil. Evo! zasliši med prodajavci jednoga mladoga korenjaka, ki prav po gospodsko t. j. po nemačko k sebi ga vabi. Voli, ki jih ovi korenjak ponudja, mu jako dopadnu. »Koliko budu imeli," t. j. koliko veljaju, praša prodajavea?" »Undert fufzehn« odgovori važno dečak. Kupec na tihom ne ve, če bi se veselil ali čudil ovej kupčiji. Živina je bila draga, (oliko je bil skorom jeden vol vreden. Misli toraj, da se je prodajavec pri ceni zmede!. Kupec vole ogleduje, dečak mu pa zraven vedno neke kose svoje smešne nemčije ponudja. Kupec, ki je nemško precej lomiti umil, se posmehuje, i začne, vendar vsigdar po slovensko, š njim barantati. Ali bolj ko on na slovensko vleče, bolj se dečak s nemčijom mu utika. Naposled mu kupec obljubi 100 gld., alj dečak ostane pri svojem. »No naj se skadi, sreču dobru, veli kupec, \dari mu u ruku i vzemc hitro okolostojeee za sve-doke (priče), da je kupčija sklenjena. Zalim pelja dečaka u oštariju i našteje mu 115 gold po mizi. Nemačko budalo počne prav debelo sada gledali, i dnarjev prejeti neče rekuč: »Gospodine vi se motite, to če premalo biti, pogodila sva se za 150 gld.« »Tako mi sonca 150 gold.! zareži kupec, misliš li, da sem na ušesih tada stal, ko si jih cenil »un-dert fufzehn.« Pokazala se je sada očitna zinola šemaslega dečaka.
U znorelej glavi je si bil račun takole napravil: 100 je »underl«, — 50 je pa kojon ponemčil »fuf-zehn.« Prav ponižno počne kupca prositi, da naj se kupčija razdore. Zastonj kupec odstopiti neče, ker je kmalo od začetka zmotnjavu k svojemu pridu porabili htel. Vest se pa tudi pri njem u kupčiju vtikali nije smela, kakor se, žalibože! pri ba-ranlačih rado zgodi. Tudi svedoki so bili na njegovej strani i groze se dečaku, da ga ču tožiti. Naposled verže vendar kupec še neke goldinarje dečaku na verh, da mu nebi na potu domu serce od žalosti u hlačke se izcedilo. Fanti slovenski! vzemite si primer na tej nemškutarii! Ncmojte mislili, da, kdo suknju nosi, i hlače prav napete, da mu u kolenu poka, že tudi nemški umi. Ako bi vsi hišni golubi mahom kao sove ukati začeli, bi jim vrabci gotovo perje popipali i oči izkluvali.
Občni pregled
djaške knjigovne u Celovcu od začetka januara do konca julia 1851.
Radostju ti serce kipi viditi, kako se od dne do dne broj različnih knjig poinnožuje. Sveršetkom decembra jest brojila naša knjigovna jedva 70 svezkov. U sedmih mescih se jest pa pomnožila za 120 sv. Krasni i berzi napredak! Vsih svezkov skup dakle počita naša knjigovna 190, izvan mnogih več naručenih, s kojimi če se čislo 200 gotovo previšiti. Knjige su iz vsih slavenskih narečjah, osobito prevagaju med njimi češke i ilirske. K ovom naglom pokroku »te nam pripomogle živa i vzajemna podpora slavenskih vlastomilov i naši mesečni prinesci, pojedinoga 15 kr. Ovde čemo dohodke i stroške od teh sedein mescev soslavili i imenitnejše knjige imenovati, koje kinčaju našu knjigovnu.
Dohodki	Strošci
Mesečni prinesci 22 for. 45	kr. V januaru i februaru	12 for.
Od slav. Rudmaša 15 »	V marcu	10 „
Od slav. Slossira 2 »	v i	is
Odslavenskoga bala 20 „	V apnlu	*
Od neimenovanega	v maju 1 .iunia	8 »
iz št Andraža 10
vkup 48 for.
vkup 69 for. 45 kr.
Jošle ostane 21 for. 45 kr. Za ove penezevsu že knjige naručene: Kollarova Staroitalia, Starožilnosti slavenske od Safarika i nekoje ruske i polske knjige.
Knjige imenitnejše.
Glasi domorodni, Poezie Prešerna, Ceska čitaci kniha za šesti gymnazialni razred, Ruskaja chrestoinatia I. i II. del od Svjalnago, Pesme i novele Vukotinoviča, Gunduliča Osman, Vila ostrožinska, Lexicon Radices lin-guae slovenicae veteris dialecti, Pravila kako izobraževati ilirske narečje i v obče slavenski jezik II exemplara, Pohls polnische Sprachlehre, Grammatika cerkovno—slavjanskago jazika od Joanoviča, Različila dela Kukuljeviča, Lažni car, Deje universitij pražske, Spisy Villaniho, Zabavne spisy Gogola, Meč a kalich od Wocela, PremysIovci od Wocela, Spisy basnicky Celakovskeho, Ogledalo Iliriuma od Sveara, Arkiv za jugoslavensku povestnicu, Obraz češke slovesnosti, Zrcadlo slovenska, Naučeni o živlech, Hlasove o potrebe jednoty spisovneho jazika, Dejepis česky, Starši dejepis Ilirskeho, Povestnica carne gore od Medakoviča, Mickievicz Vorlesungen iiber slavische Literatur. Ove bi bile naj znatnejše knjige u tom času alj kupljene alj darovane.
Dosadaj se naj pogustie čilaju ilirske, češke i jezikoslovne knjige.
Bože blagoslovi i unapred ovi zaklad slavenstva, da se sve više pružaju nam pripomočki u slavenskom izobraženju!
Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v Celovcu.