Mrtvečeva poroka 
Pri Grilovniku so imeli predice. Ženske imajo pa že od nekdaj jako namazane 
jezičke, da strašno gladko teko, kadar jih pride več skupaj. Tako so tudi tukaj 
marsikatero uganile s svojimi žlobudravimi jezički. 
Posebno mlade so bile jako korajžne, tako, da so si potem, ko so se malo 
jagodovčka navlekle, upale hudiča iz pekla poklicati. 
Med tem pride gospodinja v izbo, posluša njih pogovore, potem pa reče: »Veste 
kaj predičice. Naša kokoš je hodila nekam nosit, da ni nihče vedel kam. Zdaj smo 
jo pa zasledili ondi na pokopališču, kjer je neka malo vdrta gomila. Nanesla je že 
sila jajec, pa se nihče ne upa ponje. Če ste tedaj tako srčne, kakor pravite, naj gre 
ena izmed vas ponje in naj jih sem prinese.« 
Res vstane mlada, okroglolična deklica ter gre; njene tovarišice jo pa spremljajo. 
Pride do gomile, se skloni k jami in seže po jajcu, pa ojoj! Neka mrzla roka jo 
prime in je ne izpusti. Kliče na pomoč, pa nihče ne opravi nič. 
187 
Zdaj pošljejo po župnika. Župnik pride in škropi z blagoslovljeno vodo, pa vse 
nič ne pomaga. Župnik misli in misli, kaj bi neki to moralo biti ter reče naposled: 
»Deklica! Ti si gotovo bila v kaki zvezi s tem človekom, drugega ne more biti.« 
In res se domisli deklica, da je imela prejšna leta ljubčka, ki ji je za trdno rekel, 
da še celo zaklel se je, da jo vzame v zakon, pa je potem umrl. 
Župnik nato reče: »Zdaj pa ne kaže drugega, kakor zvezal vaju bom.« Na to 
pošlje po štolo. Po tem se skloni h tlem, moli dotične molitve in ju zveze. 
In kakor bi trenil, mrzla roka izpusti deklico, ki se je po vsem životu tresla. 
188