Slovensko uradovanje in učiteljstvo. (Ix Štajerske.) V zadnjem času so se res pogosto ponavljale v politiških časnikih notice, ki so grozile učiteljstvu z javnostjo, ako bo še nadalje uradovalo — nemško. Z ozirom na te notice je pa neki tovariš iz Slov. goric priobčil v 5. štev. nTovariša" sicer kratek, a tem bolj upravičen članek. — Oboje pa je bilo po mojem mnenju neumestno. 0 potrebi in upravičenosti slovenskega uradovanja šol. vodstev je prepričanega daues gotovo že nad tri četrtine slov. učiteljstva. 0 tem ni potreba vefi razpravljati. To zahteva naš stanovski ponos in naša narodna zavest. Nas popolnoma nič ne briga, kako delajo v tem oziru župnijski, županski in drugi uradi. Jih je pač med njimi še mnogo nezavednih in zaslepljenih tako kakor so tudi pri nas, ki še nemško uradujejo. Nemško uradovanje šol. vodstev pa ne bo izginilo dosti — ali pa celo nič — prej, četudi se še tako pogosto ponavljajo grozeče notice v časnikib. Tiste notice so bile priobčene gotovo z najboljšim namenom, a bile su jako, jako neumestne. Čphiu kazati v j a v n o s t i večinoma starim in tudi zaslužnim voditeljem, ki so pač dobri Slovenci v srcu in tudi nazunaj, čemu kazati tem — b i 6 kakor otrokom šibo. To gotovo ne koristi ne slovenskemu uradovauju ia tudi ne našemu skupnemu ugledu. Nemško uradovanje se ne da čez noč odprariti. Stvar ima tako globoke korenine, da se ne dado menitebinič kar izruvati. Vsa naša izobrazba je bila nemška. Ker smo se strokovno nemško izobrazili, so nam seveda bolj priročni nemški izrazi. ln naši starejši tovariši niso imeli niti toliko prilike privaditi se slovenskim izrazom in se tudi sploh narodno probuditi kakor mi. Eo so oni nastopili prvič voditeljsko mesto pred kakimi dvanajstimi leti, je bilo pač samoobsebi umevno, da se uraduje nemški. In sedaj naj bi po tolikib letih presedlali. Da, marsikateri bi rad, a ne more, ker misli, da ne more slovensko uradovati, ker pa6 ne zna, ne, ker se boji. Na drngi straoi se pa ne da tajiti, da je v nemškem uradovanju še vedno nekaj tiste hlapčevske uslužaosti, ki je ostala našemu narodu kot tipična poteza izza stoletij trpljenja, ko je naše pradede tlačil tujec. Nekaterniki se boje zamere na zgoraj. S tem dado sami sebi in svojim višjim najslabše izpričevalo. Iz izkušnje dobro vem, da na zgoraj mnogo bolj upoštevajo tistega, ki se upa s primerno samozarestjo tudi uastopiti. In ta samozavest se dandanes že kaže tudi v slov. uradovanju. Ako storiš svojo dolžoost, pa se pokažeš kot celega moža, bo imel vsak nadzornik ia okrajni glavar več spoštovaoja do tebe kakor pa do bojazljivih kimavcev. Desetkrat si bosta premislila, preden bosta storila le korak proti tebi. 0 Blovenskem uradovanju bi se dalo navesti več zanimivih dogodkov. Tu omenjam Ie enega. Pred kakimi dvajsetimi leti je postal neki tovariš nadučitelj. Kot novinee vpraša uglednega in kot narodnega jako znanega nadučitelja, kako naj uraduje. Dobil je seveda lep svet, slovensko uradovati, ker vsi voditelji v tistem okraju slovensko uradujejo. Novinee res začne slovensko uradovati. čez nekaj mesecev pa ga pokliče k sebi okrajoi glavar ter ga Tpraša, zakaj slovensko uraduje. Povedal je, da je samoobsebi umevno, saj vsi delajo tako. Naštel je nekaj imen, med njimi tudi tistega narodnjaka, ki mu je dal tak svet. Glavar ukaže prinesti kopico aktov in pokaže strmečemu novincu — roditelju, da vsi uradujejo nemško — seveda tudi tisti narodnjak. Tako je bilo pred dvajsetimi in že več leti. Sedaj ni nikjer takega glavarja in tudi ne nadzornika, da bi se upal storiti še kaj takega in zahtevati, da uraduješ nemško. Pač pa bo med narai še nekaj takih, ki pravijo, da slov. uradujejo, v resnici je pa drugače. To so bojazljivci. Zato pa menim, da ni umestno sejati med učiteljstvo nezaupnosti zaradi slovenskega uradovanja s podobnimi grozilnimi noticamipo časopisju, kakor tudi ni uraestno nekako odvračati ga od slovenskega uradovanja z izgovori na druge stanove. Zavedne ohranimo, bojazIjirce in omahljivce pa pridobimo s primeruim pojasnilom prijateljsko! Pred vsem se pa držimo konsekventno tozadevnih sklepov učit. društev in uradnih konferenc. Kdot se jih ne drži, blamira svoj staa, največ pa samega sebe. —ski.