Spoštovani clanice in clani Inštituta za razvoj družbene odgovornosti! Po poletnem premoru smo se z vso vnemo lotili septembrskih novic in nabrali koš zanimi-vosti. Seveda nismo spregledali celostne slovenske nagrade za podjetja in zavode, ki nagrajuje družbeno odgovorno ravnanje. Dosedanji nagrajenci porocajo, da so njihovi zaposleni in poslovni partnerji ponosni na nagrado Horus, da jim nagrada pomaga krepi-ti ugled v splošni in drugih javnostih. Mnenja nagrajencev si lahko preberete le nekaj strani naprej. Nekaj svetlih zgledov dobre prakse smo torej že dobili. Kdo bodo letošnji nagrajenci, bo znano novembra v Mariboru. Sicer pa lahko v tej številki preberete tudi o dobrih praksah projekta Od zibke do zibke. Z dovoljenjem urednika revije Misteriji smo povzeli intervju “Slovenski grb nosi unicenje?” in mnenje o tem avtorja slovenskega grba, akademskega kiparja Marka Pogacnika. Koliko je dovolj blaginje in razvoja pa se sprašu-je ddr. Matjaž Mulej. Obilo užitkov ob branju še mnogih drugih novic vam želimo vaš Inš-titut IRDO in clanice uredništva IRDO novic. IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI SEPTEMBER 2011 IRDO NOVICE ŠT.7/IV 1 IRDO NOVICE V tej številki: Aktualno 2 Intervju 7 Irdo za clane 12 Irdo vabi 15 Razprava-Dovolj 20 Razprava—grb 15 Dobra praksa 24 Konference 30 Razpisi 34 Novice 36 Novice iz tujine 42 Zanimivosti 44 Literatura 46 Clani IRDO 48 Ne spreglejte! Pomembni datumi: 20. 9. 2011 rok za oddajo vlog na razpis 23.9.2011 odpiranje prispelih prijav 23. 9. – 14. 10. 2011 ocenjevanje komisije, 1. krog 17. 10. 2011 razglasitev nominirancev za nagrado za podjetja in zavode 18. 10. – 27. 10. 2011 ocenjevanje komisije, 2. krog november 2011 predstavitev finalistov in podelitev nagrad, priznanj, izdaja zbornika s predstavitvijo sodelujocih Podelitev nagrade Horus bo novembra v Mariboru. Vabljeni! STRAN 2 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Aktualno IRDO - Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta 3. junija 2011 objavila razpis za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – Horus 2011. Nagrada se podeljuje pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v partnerskem sodelovanju s številnimi strokovno – interesnimi organizacijami. Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2011 so se lahko podjetja – v kategorijah mikro in majhna (tudi s.p.), srednje velika, velika podjetja – ter zavodi – prijavila do 20. septembra 2011. Na razpis je prispelo 10 prijav podjetij (4 velika, 4 srednje velika, 2 majhni) in 3 prijave zavodov. Za posebno priznanje Slovencem v zamejstvu in po svetu je prispelo 10 pri-jav, 3 prijave za posebno nagrado novinarjem in 2 prijavi za posebno priznanje osebi, ki deluje v kontekstu družbene odgovornosti. Za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2011 se potegujejo naslednja podjetja: v kategoriji majhna podjetja: Etika d.o.o. in Lotric, laboratorij za meroslovje, d.o.o.; v kategoriji sred-nje velika podjetja: Microsoft d.o.o., Butan plin d.d., Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., Abbott Laboratories, drutba za farmacijo in diagnostiko d.o.o.; v kategoriji velika podjetja: BTC d.d., UniCredit Banka Slovenija d.d., S&T Slovenija d.d. in Elektro Maribor, d.d. V kategoriji Zavodi pa se za nagrado HORUS 2011 potegujejo: Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Ypsilon, Zavod Naprej – zavod za varstvo, rehabilitacijo in kvaliteto tivljenja po poškodbi glave in Vozim – Zavod za inovativno izobratevanje o varni votnji. Za posebno priznanje – Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu so predlagani: Matjaž Brezigar (Iskra Avtoelektrika d.d., direktor odvisne drutbe Iskra Suzhou Kitajska), mag. Miroslav Miha Piljušic (Srbija), Janez Gladek (Gladek Technik GmbH, Švica), Marko Dolžan (Polfa Lodz SA, Poljska), Dr. Albin Doberšek (Engineering Dobersek GmbH, Zvez-na republika Nemcija), Andrej Kosic (Kosic Calzature 'Kosic Benedetto' di Kosic Andrea & Figli S.a.s., Italija), Herman Zupan (HZ Group, Argentina), Primož Artaca (ACV Ventures d.o.o., Srbi-ja) in Jože Kastelic (J. Kastelic Limited, Kanada). Slednji je tal pred dvema tednoma umrl, zato obstaja motnost, da mu organizatorji podelijo posmrtno priznanje. Kandidaturo za Vladimirja Pukla-vca (Puklavec & Friends wineries GmbH, Zvezna republika Nemcija) so naknadno umaknili. Za posebno priznanje novinarju so predlagani: Iva Gruden, Marko Miklavc, Barbara Pavlin in Jana Petkovšek Štakul. Za posebno priznanje osebi, ki deluje v kontekstu drutbene odgovornosti pa so predlagani: Tomo Križnar in Društvo Ekologi brez meja. Z razpisom za podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost - Horus 2011 telimo organi-zatorji v sodelovanju s podpornimi partnerji tako kot v letih 2009 in 2010 poiskati in nagraditi celovi-te pristope k družbeni odgovornosti. Se nadaljuje STRAN 3 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Aktualno Nagrada je namenjena podjetjem in letos prvic tudi zavodom, ki se zavedajo drutbene odgovornosti – poštenosti preko meja predpisov – na razlicnih podrocjih svojega delovanja: v odnosu do okolja, do svo-jih zaposlenih in drugih déletnikov podjetja, zavoda ter pri razvoju izdelkov in storitev, in jo vkljucujejo v svoje strateško vodenje ter poslovanje in ki tudi v casu krize poslujejo drutbeno odgovorno. Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešcanja za vec drutbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izvajajo številna strokovno-interesna zdrutenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj drutbene odgovor-nosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Skupaj s tema organizatorjema, letos nagrado Horus podpira kar 16 partnerskih organizacij in pokroviteljev: Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slovenije, Slovenska fundacija za poslovno odlicnost, Slovensko zdru-tenje ZN za trajnostni razvoj, Slovensko zdrutenje managerk in managerjev nevladnih organizacij, Šta-jerska gospodarska zbornica, Zdrutenje delodajalcev Slovenije, Zdrutenje Manager, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Društvo novinarjev Slovenije, LSPR - Londonska šola za odnose z javnostmi. Medijski partnerji nagrade Horus 2011 so: Dnevnik, drutba medijskih vsebin, d.d., Delo, casopisno zalotniško podjetje, d.d., Vecer, casopisno zalotniško podjetje, d.d., Turnal media, d. o. o.. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o. Letos je bil v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prvic objavljen še razpis za posebno priznanje Slovencem v zamejstvu in po svetu, na pobudo organizatorjev pro-jekta in partnerskih organizacij pa tudi razpis za posebno priznanje novinarjem. Dvostopenjsko ocenjevalno komisijo sestavljajo pomembni slovenski strokovnjaki za razne vidike drut-bene odgovornosti in predstavniki partnerskih organizacij. Ocenjevanje bo potekalo v dveh locenih kro-gih, poudarek pa bo dan celovitim pristopom podjetij in zavodov k drutbeni odgovornosti, njihovim pro-jektom, aktivnostim ter spremljanju ucinkov (dokazila). Finalisti bodo znani 17.10.2011, nagrajenci pa sredi novembra 2011, ko bo predvidoma v Mariboru tudi podelitev nagrad in posebnih priznanj Horus 2011. Nagrada HORUS bo letos podeljena tretjic. V letu 2010 sta med 6 finalisti nagrade prejeli podjetji UniCredit Banka Slovenije d.d. in Abbott Laboratories, d.o.o., v letu 2009 pa so bili med 11 finalisti prejemniki nagrade Trimo Trebnje d.d., Atech elektronika d.o.o., Informa Echo d.o.o.. Posebno priz-nanje so doslej prejeli prof. dr. Jožica Knez Riedl (2009) in Jernej Zavrl, Vida Wagner Ogorelec (2010). Dosedanji nagrajenci porocajo, da so njihovi zaposleni in poslovni partnerji ponosni na nagrado Horus, da jim nagrada pomaga krepiti ugled v splošni in drugih javnostih ter da so lahko s pomocjo vprašalnika, ki je brezplacno dostopen na spletnem mestu www.horus.si, ucinkovito opravili samooceno stanja drut-bene odgovornosti v podjetju ali zavodu in tako izboljšali svoje strategije na tem podrocju. STRAN 4 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Aktualno »Horus, ki smo ga osvojili lani, je bila pomembna in dobrodošla potrditev, da smo s svojimi prizade-vanji za družbeno odgovorno poslovanje na pravi poti. Nagrada je bila izjemno dobro sprejeta tudi med našimi zaposlenimi, poslovnimi partnerji in strankami. Veseli me, da je uspelo nagradi v tako kratkem casu pridobiti tako veliko prepoznavnost in ugled v širši javnosti.« Alen Najdenovski, vodja upravljanja s kvaliteto storitev in odnosov s strankami, UniCredit Bank (levo na fotografiji) »Kot prejemnik nagrade Horus 2010 smo dobili potrditev, da izpolnjujemo odgovornost do družbe in okolja, ki je nad zakonsko dolocenimi normativi. Programe razvijamo tako na okoljevars-tvenem kot socialnem podrocju. V ponos so nam inovativni pris-topi za zmanjševanje vpliva na okolje, ki se kažejo v nižjem izpus-ta CO2, pri varcevanju z vodo, uporabi trajnostne embalaže ter izvajanju ekoloških iniciativ. Poleg tega v Sloveniji dosledno sle-dimo vrednotam organizacijske kulture in upravljanja s cloveški-mi viri, uvajamo globalne pristope izgradnje kariere in jih prila-gajamo našemu prostoru. Imamo dober sistem uvajanja in izpo-polnjevanja. Izdelujemo letne individualne nacrte izobraževanja, zaposleni lahko prek številnih delavnic razvijajo strokovne in vodstvene vešcine, pa tudi tiste, s katerimi lahko usklajujejo zasebno in poslovno življenje. Z organizacijo razlicnih športnih aktivnos-ti in dnevno zdravimi prigrizki hkrati skrbimo za njihovo zdravje.« Ljubiša Mitof Višurski, direktor podjetja Abbott Laboratories d.o.o. V letu 2010 sta nagrado Horus prejeli podjetji UniCredit Banka Slovenije d.d. in Abbott Laboratories, d.o.o. STRAN 5 IRDO NOVICE ŠT.7/IV “Nagrada Horus nam je prinesla precej publicitete.“ Rajko Dolinšek (Informa Echo d.o.o.) “Sodelovanje na razpisu za Horus 2009 je podjetju prineslo vec koristi, med drugim priložnost za samooceno stanja v podjetju in vkljucitev GRI kazalcev v porocanje.« mag. Danijel Zupancic (Trimo d.d.) “Nagrada je pomagala vzpostavljati odnose s kupci, dobavitelji.« Davor Jakulin (Atech elektronika d.o.o.) C:\IRDO\horus\horus 2009\9542.jpg Leta 2009 so nagrado Horus prejeli Trimo Trebnje d.d., Atech elektronika d.o.o., Informa Echo d.o.o. C:\IRDO\horus\horus 2009\9789.jpg Horus 2010 Horus 2009 STRAN 6 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Nagrada Horus je okrepila ugled podjetjem, motivirala zaposlene in izboljšala porocanje podjetij 6. septembra 2011 je v Ljubljani Austria Trend hotelu potekal seminar ob razpisu za Slovensko nagrado za drutbeno odgovornost Horus 2011, ki so ga organizator-ji, IRDO in PRSS ter Ameriška gospodarska zbornica organizirali drugic zaporedoma. Na njem so predavali ugledni slovenski strokovnjaki s podrocja drutbene odgovornosti in dosedanji prejemniki nagrad Horus iz let 2009 in 2010. Seminarja se je udeletilo 26 udeleten-cev in predavateljev, tako iz gospodarstva kot iz nepro-fitnega sektorja in medijev. Na seminarju so se udele-tenci podrobneje seznanili s tem, kako ucinkovito pris-topiti k drutbeno odgovornim aktivnostim v podjetju ali zavodu na razlicnih podrocjih (zaposleni, okolje, doba-vitelji in kupci, skupnost, vodenje); kakšne so posebnosti razpisa za nagrado HORUS 2011 in kako se nanj prijaviti ter kako so drutbeno odgovornost uspešno vkljucili v svoje poslovanje prejemniki nagrade Horus 2009 in 2010. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj drutbene odgovornosti, je na seminarju predstavila razvoj nagrade od leta 2009 do 2011. Udeletenci so ugotovili, da nagrada utiva vse vecjo podporo tako v strokovni, kot v splošni javnosti in v gospodarstvu. Nagrada Horus je po dosedanjih izkušnjah nam-rec pokazala, da je ucinkovito orodje za samoanalizo stanja drutbene odgovornosti v podjetju ali v zavodu, da vkljucuje razlicna podrocja (podobno kot ISO 26000) in jih celovito obravnava ter da je koristna pri uvajanju strategije drutbene odgovornosti v podjetju. P9060029.jpg Nagrada Horus je del nacionalne strategije osvešcanja za vec družbene odgovornosti, ki jo na ta nacin izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inš-titutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Skupaj s tema organizatorjema, letos nagrado Horus podpira kar 16 partnerskih organizacij in pokroviteljev. Foto: Anita Hrast C:\IRDO\horus\horus 2009\9781.jpg C:\IRDO\horus\horus 2010\pr\FOTO PODELITEV 2010\LOW 2010\Mediaspeed2504.jpg Finalisti Horus 2009. Finalisti Horus 2010. STRAN 7 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Razpis za nagrado Horus za družbeno odgovornost slovenskih organizacij letos poteka tretjic. Tudi tokrat v obdobju globoke gospodarske krize, ki je morebiti še bolj kriza vrednot. Prica-kujete morebiti zaradi tega med prijavitelji na razpis kaj specificnega oziroma kako bi na nek nacin lahko „oznacili- podjetja, ki se bodo prijavila? Med ekonomske kazalce drutbeno odgovornih podjetij bi štel (1) normalne in redno izplacane bruto place, (2) normalne investicijske sklade, (3) poslovno odlicnost po merilih EFQM, (4) toliko visoke direktorske in lastniške prejemke, da se ob njih ljudje ne bi zacudeno spraševali, 'za katere namene jih potrebujejo zares, namesto za razkazovanje, kot da se grejo kompenzacije za frustracije tistih z manjvrednostnimi kompleksi', (5) stalen krog poslovno odlicnih in drutbeno odgovornih nabavnih in prodajnih poslovnih partnerjev, (6) nic pravno spornih poslov, (7) prevlado dolgorocnih in širo-kih meril poslovnega uspeha nad kratkorocnimi in ozkosrcnimi, (8) nobenih zlorab vpliva na ljudi in naravne pogoje za obstoj cloveštva, (9) placevanje vplivnih na dolgorocni podlagi, vkljucno s placilom v delnicah, (10) organizacijske in lastniške odnose, ki so kar najbolj blizu zadrutnemu modelu iz Mondragona v španski Baskiji, ki uspešno deluje te osmo desetletje, in (11) kadrovanje na vplivna delovna mesta po modelu dolgorocnih najboljših podjetij sveta, kakršnega sta odkrila Collins in Porras pred desetletjem in vec v knjigah o 'vizionarskih podjetjih' in 'poti od povprecnih do odlicnih', tako da v praksi (12) velja Creechev model petih stebrov popolne kakovosti, t.j. sood-visnosti popolne kakovosti izdelkov, postopkov in organiziranja na osnovi sodelovalnega vodenja ter njemu ustrezne zagnanosti sodelavcev, ki uporabljajo (13) metode ustvarjalnega sodelovanja, kot so '6 klobukov razmišljanja' E. De Bona in Nastje Mulej, naš USOMID in podobne, in (14) pre-navljajo svoje poslovanje po modelu iz vprašalnika za Horus. To so zahtevna merila, cetudi upravi-cena, pravijo gospodarski praktiki, s katerimi sem govoril po objavi intervjuja. Kako se Horus ujema s standardom ISO 26000 o družbeni odgovornosti? Glede na dejstvo, da smo Horus zasnovali dve leti pred objavo mednarodnega standar-da o drutbeni odgovornosti, smo lahko zadovoljni, kako zelo se ujema. Odlicna bistvena novost v ISO 26000 sta povezoval-na pojma (1) etika soodvisnosti in celostni pristop. Standard (ISO, 2010, vrstice 896-900) pravi o njima, da mora organizacija k poslovanju pristopiti celovito namesto eno-stransko ter pri tem upoštevati vse bistvene elemente, vidike in medsebojne odvisnosti. Izboljšanje enega elementa ne sme poslab-šati drugega oz. negativno vplivati na odje-malce, verigo vrednosti ali tivljenjski cikel proizvodov in storitev. Intervju: ddr. MM Intervju z ddr. Matjatem Mulejem je opravila novinarka Jana Petkovšek Štakul. Objavljen je bil 10. septembra 2011 v Dnevniku (še pred iztekom roka za prijavo na razpis za nagrado Horus 2011). Ddr. Matjat Mulej je za IRDO novice intervju še nekoliko dopolnil. Intervju objavljamo z dovoljenjem Jane Petkovšek Štakul. Se nadaljuje STRAN 8 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Na eni od spomladanskih razprav je Tatjana Fink, MBA, glavna direktorica Skupine Trimo, dejala, da družbeno neodgovorna podjetja ne bodo obstala, ker jih konkurenca slej ko prej izloci. Vaš komentar? Podatki s svetovnega trga dajejo Tatjani Fink povsem prav. Izmikajo se monopolisti, a ostati mono-polist je vse tetje. Ljudje ne marajo obcutka, da so odvisni namesto da bi jih upoštevali kot soodvis-ne ('ti potrebuješ moje sposobnosti, jaz tvoje, torej sva drug do drugega dolgorocna, široka, zaneslji-va, poštena, odgovorna'). Letošnji dogodki v severni Afriki, pa tudi v Angliji in Nemciji in drugod katejo, da se monopolno zlorabljanje vpliva slej ko prej mašcuje. Pravkar je še narava napadla Washington in New York, center globalnega poslovnega zlorabljanja premoci v ekonomiji, politiki in skrbi za naravne pogoje za obstoj cloveštva. Izjemno pomembna letošnja nadgradnja je Horus za zavode. Kakšen odziv zavodov torej pricakujete? Mnogim zavodom je po vsebini delovanja drutbena odgo-vornost, ce se omejijo na njen najstarejši del – dobrodel-nost in pomoc tistim v tetavah. Poleg tega, kar je po ISO 26000 delcek vsebin vkljucevanja v drutbeno skupnost in njen razvoj, so zdaj na spisku glavnih vsebin tudi cloveš-ke pravice, delovna razmerja, skrb za naravno okolje, poš-tene delovne prakse in odjemalci; vseh sedem podrocij povezujeta soodvisnost (torej niti odvisnost niti – eko-nomska in naravna – odvisnost) in celovit pristop (torej ne enostranskost). Nimamo za seboj kakšne analize, kako delujejo. Zato v odziv upamo, da bodo prišli na dan svetli zgledi dobre prakse. Seveda bi v idealnem primeru vsebo-valo tudi izpolnjevanje meril, ki sem jih povzel zgoraj. Kako mediji po vašem mnenju delujejo družbeno odgovorno? Je posebna nagrada za novinarje spodbuda v tej smeri? Za medije kot poslovne organizacije velja vse, kar sem na kratko povzel za lastnosti vseh organiza-cij. Mediji poleg tega bistveno oblikujejo javno mnenje. Ce mediji porocajo o zgledih dobre prakse in jih podprejo, pa tudi o zgledih slabe prakse in jih otigosajo, delujejo drutbeno odgovorno. Družbena odgovornost podjetja se izkazuje v povezovanju trikotnika odgovornosti do zapos-lenih, drugih deležnikov in do lokalne skupnosti ter do okolja. Kakšni so najbolj aktualni podatki o tem, kako se odraža naše neodgovorno vedenje do drugih ljudi in okolja? Tajkunsko zlorabljanje lastniško-direktorskega vpliva in prava v škodo sodelavcev in drugih poslo-vnih partnerjev, sindikalisticno in politikantsko vztrajanje pri ohranjanju stila tivljenja in porabe preko resnicno izvedljivih meja v imenu starih navad iz drugacnih casov, birokratsko trganje posa-micnih delckov resnice iz celote in s tem povezano sprevracanje resnice in zamenjavanje vzrokov in posledic, neskoncno trajanje pravosodnih postopkov in dajanje prednosti postopkovnim podrobnos-tim pred vsebinskim bistvom, zanemarjanje posledic dejanj za naravne pogoje za pretivetje cloveš-tva, pricakovanje vecne rasti gospodarstva in vecne koristi od tehnoloških inovacij brez ne-tehnoloških in polne zaposlenosti brez krajšanja delovnega casa istocasno s skrbjo za ustvarjalnosti poln prosti cas ipd. – vse to in še kaj so skupni imenovalci neodgovornega vedenja. Dosedanji raz-cvet je nastal iz trojne slepote ekonomske teorije in prakse: (1) vojne niso šteli za hudo in morda najhujšo obliko krize, (2) nenehnega narašcanja drtavnih dolgov niso jemali za pot v novo vojno, (3) unicevanja naravnih virov za ne povsem nujno proizvodnjo in transportiranje v imenu pretirane izbire ne glede na unicevanje naravnih pogojev za obstoj cloveštva niso šteli za problem. Tako je nastala kriza izobilja, navideznih potreb in vrednot razvajenosti – skrajna oblika pojavnih oblik in posledic neodgovornosti. Pot iz nje ne more voditi z orodji neoliberalizma, saj so jo z njimi povzro-cili, ampak z drutbeno odgovornostjo. Alternativa je vojna in unicenje, tretje poti ne vidim. Gre pa lahko tudi za navidezno drobne zadeve: nedavno mi je neka ravnateljica rekla, da tudi ona tigosa svoj prihod v slutbo in odhod iz nje, a njenega namestnika to moti; moj komentar: 'delaš prav, nje-mu onemogocaš zlorabo vplivnega polotaja'. Kaj je še novega v razpisu za Horus 2011? V sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prvic razpisujemo tudi nagrado za drutbeno odgovornost podjetnika s slovenskimi koreninami, delujocega v tujini, in novinarje. Novost je tudi porast števila organizacij, ki sodelujejo z IRDO Inštitutom za razvoj drutbene odgo-vornosti in PRSS Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Še naprej je castni pokrovitelj nagrade Horus predsednik RS dr. Danilo Türk. Intervju z dr. Bredo Mulec, sekretarko v kabinetu ministra, je pripravila Lina Ademovic. Kje so glavni razlogi, da ste v Uradu odlocili podpreti nagrado? Slovenija je lahko pravna in ucinkovita drtava le pod pogojem, da ima drutbeno odgovorne dejavnike na razlicnih podrocjih, ki so v javnem interesu. Veseli nas, da je IRDO to prepoznal in poskušal okrepiti drutbeno odgovorna dejanja s svojimi ukrepi, med katerimi se kate kot izjemno mikavna in zanimiva tudi nagrada Horus. Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo se odlocili podpreti nagrado, saj si prizadevamo za povezovanje RS s posamezniki in organizacijami iz zamejstva in sveta tudi na podrocju krepitve drutbene odgovornosti. V posebnem programskem doku-mentu: Akcijskem nacrtu sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu smo namenili posebno pozornost drutbeni odgovornosti na podrocju podjetništva, pri cemer telimo spodbuditi sodelovanja med slovenskimi podjetniki iz zamejstva in sveta, s podjetniki v Sloveniji, ki podpirajo zaposlovanje mladih, etiko, varstvo okolja in druga podrocja, ki so v javnem interesu. Intervju: ddr. MM zasl. prof. ddr. Matjat Mulej Se nadaljuje STRAN 9 IRDO NOVICE ŠT.7/IV URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU PODPIRA NAGRADO HORUS 2011 IN NJEN RAZVOJ Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS bo letos podeljena tretjic. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je prepoznal dodano vrednost projekta in ga letos tudi podprl. Dr. Breda Mulec, sekretarka v kabinetu ministra. Intervju: dr. BM Se nadaljuje STRAN 10 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Letos bo v okviru nagrade Horus podeljeno tudi posebno priznanje podjetniku s slovenskimi koreninami ki deluje v zamejstvu ali po svetu. Kdo konkretno se lahko prijavi za to priznanje? Za to priznanje se lahko prijavi tisti podjetnik, ki se ob svojem rednem poslovanju v gospodarstvu aktivno loteva tudi problemov s podrocja drutbene odgovornosti in jih rešuje ter zato dosega viden vpliv v drutbi; ki si prizadeva pomagati mladim, da se cim bolje vkljucijo v skupnost in se skozi delo osamosvojijo ter si prizadeva za ohranjanje slovenstva oziroma pospeševanje sodelovanja med drtavo, v kateri deluje in Slovenijo. Kaj menite, ali je zavedanje o pomenu družbene odgovornosti pri poslovanju podjetja vecje pri slovenskih podjetnikih, ki delujejo v zamejstvu oz. po svetu, ali pri podjetjih, ki delujejo v Sloveniji? Zakaj? Nasploh velja, da ima veliko izseljenskih podjetnikov, ki so uspeli v svetu, tudi velik cut za drutbe-no odgovornost. Ce se ozremo po podjetnikih slovenskega rodu, ki so uspeli v svetu, ugotovimo, da so prav ti ljudje najvec naredili za prepoznavnost Slovenije v svetu in so na razpolago Slovencem, tudi našim podjetjem, ko išcejo najboljše nacine, najboljše poti, kako se uveljaviti v tujini. Brez nekaterih izmed njih tudi slovenska skupnost v svetu ne bi bila takšna, kot je danes. Z znatno pomo-cjo so, oziroma še podpirajo slovensko cerkev, starostne domove ter kulturne organizacije Slovencev po svetu. Znani so predvsem kot dobri delavci, pa tudi dobri delodajalci, ki s svojimi delavci pošteno ravnajo, nekateri izmed njih pa zato utivajo ugled v širšem mednarodnem okolju. Tudi v Sloveniji imamo cedalje vec podjetij, ki pri svojem delu uveljavljajo drutbeno odgovornost, na kar kate navsezadnje tudi udeletba pri natecaju za podelitev nagrade Horus, ki je vsako leto vec-ja. Namen urada je zato pospešiti sodelovanje z uspešnimi slovenskimi podjetji v zamejstvu in po svetu s tistimi podjetji v Sloveniji, ki dajejo posebno pozornost drutbeno odgovornemu podjetništvu. Kako pa sam Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu udejanja družbeno odgovor-nost pri svojem delovanju? Urad Vlade RS za Slovencu v zamejstvu in po svetu deluje na podrocjih, ki so v javnem interesu. Poleg izvajanja rednih nalog, ki se nanašajo na ohranitev oziroma krepitev narodnostne identitete Slovencev v zamejstvu in po svetu, daje posebno pozornost tistim podrocjem, ki imajo za cilj pove-cati prenos znanja med slovenskimi znanstveniki v zamejstvu in po svetu ter matico, povecati gospo-darsko sodelovanje s poudarkom na vecanju vloge mladih in drugo, kar je v korist Slovencem v Slo-veniji in po svetu. Intervju: dr. BM Leta 2009 je posebno priznanje Horus prejela red. prof. dr. Jožici Knez Riedl, lani sta ga prejela Jernej Zavrl, ki je kot prostovoljec vzpostavil www.nfrcsr.org, mednarodni informa-cijski portal za DOP, z obsetno zbirko informacij, koristnih za razvoj in osvešcanje o DOP, in Vida Ogorelec Wagner, ustanoviteljica in direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za traj-nostni razvoj, ki te 15 let z razlicnimi akcijami in pristopi opozarja na nujnost skrbi za naše okolje (www.umanotera.org). Letos se lahko prvic za posebno priznanje potegujejo tudi novinarji in Slovenci v zamejstvu in po svetu, podeljeno pa bo tudi posebno priznanje posamezniku ali pravni osebi za posebne dosetke na podrocju drutbene odgovornosti. STRAN 11 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Raziskava, SKOJ Raziskava »Profil družbene odgovornosti v slovenskih organizacijah« V Sekciji za spodbujanje drutbene odgovornosti PRSS telijo skupaj z raziskovalnim partnerjem, pod-jetjem Interstat in podpornim partnerjem IRDO – Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti, raziskati nivo razumevanja drutbene odgovornosti v slovenskih organizacijah. Gre za prvo tovrstno raziskavo pri nas, ki se bo izvajala predvidoma na letni ravni in bo pokazala trende na podrocju razumevanja dru-tbene odgovornosti. Še do konca septembra so zbirali podatke, s pomocjo anonimnega vprašalnika. K sodelovanju smo povabili tudi clane IRDO, ki ste tako pomagali pridobiti pomembne informacije na podrocju razvoja drutbene odgovornosti v slovenskih organizacijah. Vprašalnik je dostopen na prss.interstat.si. Rezultati bodo znani oktobra in predstavljeni na 15. SKOJ, ki ga organizira PRSS. Vir: http://www.piar.si/aktualno/novice/sodelujte-v-raziskavi-profil-druzbene-odgovornosti-v-slovenskih-organizacijah/ PRSS VABI: Konferenca 15. SKOJ, 12-14. oktober 2011 Letošnjo jesen nas caka jubilejna, te 15. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi, ki jo od 12. do 14. oktobra v sprošcujocih Termah Olimia v Podcetrtku pripravlja Slovensko društvo za odnose z javnostmi. Za piko na i bodo podelili še društvene nagrade Papirus, Primus in Prizma. Vec informacij lahko najdete na www.piar.si/skoj. Vas zanima, kako managerji in komunikatorji delniških drutb skrbijo za vecje zaupanje v casu borznega medveda? Izvedeli boste te prvi dan letošnjega jubilejnega SKOJ v pogovoru s predsedniki uprav drutb v A kotaciji Ljubljanske borze. Pri-cakujejo prve mote Gorenja (Franjo Bobinac), Intereurope (Ernest Gortan), Nove KBM (Matjat Kovacic), Luke Koper (Gregor Veselko), Petrola (Tomat Berlocnik) in Telekoma Slovenije (Ivica Krajncevic). Pogovor bosta vodila Mitja Bla-gajac (SPEM) in Uroš Hakl (Pristop). Na osrednjem letnem srecanju komunikatorji obravnavajo najbolj aktualne strokov-ne teme in gostijo najboljše domace in tuje predavatelje. 15. SKOJ med drugim prinaša: . Primere iz slovenske prakse odnosov z javnostmi: spoznaj-te, kaj in kako delajo vaši kolegi. . Trende in izkušnje iz tujine: Toni Muzi Falconi, Michael Ambjorn, Kadi Kenk, Asja Cengic, Dubravka Jusic, Mar-cus Ferrar . Aktualno: razprava o komuniciranje javnih politik, omizja o vpliv komuniciranja in vodenja na zavzetost zaposlenih, korporativna odgovornost . Retrospektivo: Medijska vojna za Slovenijo v luci 20 let slovenskega razvoja odnosov z javnostmi (Jelko Kacin, Matjat Kek) . Medijski dan: interaktivne delavnice z uveljavljenimi novinarji: tiskani mediji in drutabna omretja, elektronski mediji, twitter... . Prizmo: podelitev nagrad za komunikacijsko odlicnost . Primus: razglasitev najboljšega komunikatorja med managerji . Papirus: podelitev nagrade za najboljši interni casopis . Drutabni vecer s Tinom Vodopivcem in nepozabne zabave: Latino – Dirty Dancing s Plesno dimen-zijo in A la fetish, . SKOJcek: dobrodelno fotografiranje za Rdece noske, . Za telo in dušo: sprostitvene masate in razgibavanje in še in še… Vec informacij lahko najdete na www.piar.si/skoj. 256023_177699325622435_176802952378739_451850_6064087_o.jpg Foto: www.piar.si/skoj STRAN 12 IRDO NOVICE ŠT.7/IV KAKO DO BOLJ KONSTRUKTIVNEGA RAZMIŠLJANJA? je bil naslov delavnice z mag. Nastjo Mulej, edino licencirano trenerko de Bonovih metod razmišlja-nja v Sloveniji, ki je za clane inštituta IRDO in simpatizerje potekala brezplacno 19. avgusta 2011 v prostorih Zavarovalnice Maribor, d.d. Ob tej prilotnosti se Nastji iskreno zahvaljujemo za brezplac-no predavanje, vodstvu Zavarovalnice Maribor, naše clanice, pa za brezplacno uporabo dvorane. In kaj smo poceli na tej delavnici? Razmišljali smo bolj kreativno in iskali vec idej, kriticno razmiš-ljanje smo nadomestili s konstruktivnim, in namesto jamranja predlagali rešitve, naucili smo se upoš-tevati stališca drugih in se tako izognili konfliktom, poslušali in predstavili smo lastna custva, iskali smo pozitivne zorne kote, saj je vsaka stvar za nekaj dobra, in se naucili voditi razmišljanje, pogovor, sestanek bolj usmerjeno in strukturirano ter s tem krajše. Bilo nas je vec kot 140, tukaj pa predstav-ljamo nekaj fotoutrinkov in misli zado-voljnih udeletencev, ki so prišle na naš naslov. IRDO za clane Kdo je Edward de Bono? Edward de Bono, mislec, vodilna svetovna avtoriteta s podrocja kreativnega razmišljanja in neposrednega ucenja razmišljanja kot spretnosti, s pomocjo razlicnih metod uci generirati ideje, kreativno razmišljati in uporabljati motgane na drugacen nacin, kot smo se jih ''ucili'' uporabljati. S svojimi metodami je na delavnicah pomagal te številnim podjetjem, izobratevalnim ustanovam in posameznikom, da so izboljšali svoje delovanje, profit in raz-mišljanje. Razvil je metodi Šest klobukov razmišljanja in Lateralno razmišljanje. Kdo je mag. Nastja Mulej? Nastja Mulej je magistra komunikologije, univerzitetna diplomirana ekonomistka in sociologinja. Radovednost in telja po ucenju sta jo pripeljali tudi do licence za treniranje tehnik bolj ucinkovitega, konstruktivnega razmiš-ljanja (Šest klobukov) in bolj ustvarjalnega razmišljanja (Lateralno razmišljanje) po dr. Edwardu de Bonu. Teh-nike razmišljanja uci na delavnicah, ki jih organizira za podjetja pa tudi posameznike. V agenciji New Moment je vodila oddelek za nove ideje, piše za medije, pri Društvu za marketing skrbi za odnose z mediji, svoje bogato znanje in izkušnje pa kot predavateljica na treh visokih šolah prenaša na mlajše generacije. Predava inovacijski menedtment, blagovne znamke, poslovno komuniciranje, ustvarjalnost ter psihologijo dela in medosebnih odno-sov na delovnem mestu. Kontakt: mag. Nastja Mulej, info@debono.si, GSM: 041 540 866, www.deBono.si , tudi prevajalka istoimen-skih knjig Šest klobukov razmišljanja, Lateralno razmišljanje in Naucimo otroke razmišljati (gradivo za ucitelje) Mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji, na brezplacni delavnici za clane inštituta IRDO, 19.8.2011 v Mariboru. STRAN 13 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Dan z mag. NM Spoštovani, vesela sem, da sem vcerajšnji dan preti-vela tako plodno! Cestitam ob izjemnem predavanju Nas-tje Mulej in vzdušju, ki ste ga ustvarjali od zacetka do konca. Z veseljem se bom udeletila še kakšnih predavanj, tal pa bom naslednji teden šla na dopust, tako da bom pocakala na kakšno drugo prilotnost. Telim vam veliko uspehov pri obujanju zavesti in vzpostavljanju bolj odgovorne drutbe! S spoštovanjem, Sonja Šterman Spoštovana gospa Hrast, iskrena hvala za povabilo na zani-mivo delavnico. Telim vam veliko uspehov pri krepitvi drutbene odgovornosti. Lep pozdrav, mag. Blanka Vezjak, prokuristka Vezjak svetovanje, d. o. o. Sem vesela, da sem imela prilotnost poslu-šati go. Nastjo Mulej. Sama se gotovo vclanim v IRDO. Zanima me namrec tudi sodelovanje v kak-šnem projektu, saj sem prepricana, da kot drutba zmoremo vec dobrega kakor se na to temo dogaja trenutno. Po drugi strani pa se mi tudi terme zdijo odlicen bazen za tovrstno navduševanje ljudi. Po tihem upam, da se bomo vkljucili tudi kot podjetje. Bom skušala navdušiti direk-torja. Ko sem prelistavala zbornik finalistov 2010 sem namrec prepricana, da se lahko postavimo ob bok marsikateremu finalis-tu… Telim prijazne in uspešne dni, Cvetka Avguštin, dr.med., vodja Centra zdravja Olimia STRAN 14 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Vloga podjetja pri razvoju družbene odgovornosti Ob svojem 7. rojstnem dnevu je Inštitut IRDO za svoje clane in simpatizerje pripravil vrsto izobrate-vanj, o katerih smo vas tudi sproti obvešcali. Eden izmed zadnjih seminarjev, ki je bil zelo obiskan, zanimiv in uspešen, je nosil naslov Vloga podjetja pri razvoju družbene odgovornosti, ki je pote-kal v petek, 26. avgusta v prostorih TPC City. Udeletenci so na delavnici, ki sta jo vodila zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta in Znanstveno-raziskovalnega centra inštituta IRDO, in Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO, spoznali aktualne novosti na podrocju razvoja podjetij in drutbene odgovornosti, seznanili so se s primeri dobre prakse pri oblikovanju razvojnih strategij, izvedeli vec o drutbeni odgovornosti in vlogi vodstva podjetja, zaposlenih, utrdili lokalna partnerstva in spoznali, kako medsebojno ustrezno komunicirati, pridobili nove poglede, ideje za ino-viranje delovanja v lokalni skupnosti ter okrepili svoj socialni kapital. Ob tej prilotnosti se podjetje-ma Creditexpress d.o.o. in Nova KBM d.d. (oboji naši clani) iskreno zahvaljujemo za brezplacen najem prostorov za izvedbo izobratevanja. IRDO za clane Mini fotogalerija našega srecanja. STRAN 15 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Vabilo Spoštovane clanice in clani inštituta IRDO! Vabimo vas, da sodelujete na 7. mednarodni konferenci, ki jo skupaj s partnerji organizira inštitut IRDO v zacetku marca leta 2012. V oktobru in novembru 2011 bomo zbirali naslove vaših preda-vanj in povzetke, do zacetka januarja 2012 pa potrebujemo celotne prispevke avtorjev. Torej, pred-stavite vaša razmišljanja, poglede, izkušnje na tej mednarodni konferenci in nanjo povabite tudi druge! The 7th IRDO international conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2012 INNOVATION OF CULTURE TOWARD MORE SOCIAL RESPONSIBILITY – THE WAY OUT OF SOCIO-CULTURAL CRISIS (INOVIRANJE KULTURE ZA VEC DRUŽBENE ODGOVORNOSTI - KOT POT IZ SOCIO-KULTURNE KRIZE) Thursday – Saturday, the 8th -10th March 2012, Maribor, Slovenia Suggested topics for contributions: A. Contemporary Sciences and Culture in terms of Social Responsibility: Culture vs. nature Society in intercultural records Cultural construction of society and nature Technology and culture Penetration of the virtual reality into the everyday life of modern human B. Socialization of culture and social responsibility: Values, culture, ethics, and norms in society and organizations, Types of culture and socializations (…), Performances, education and training, Family, youth and social responsibility, Encouragement of creativity and innovativeness in society, etc. C. Economy and culture of social responsibility: Development of social responsibility and its role inside the 7 areas of ISO 26000: Organizational governance, human rights, labour practices, the environment, fair operating practices, consumer issues, and community involvement and development for holistic approach and ethics of interde-pendence as a/the prevailing values/culture/ethics/norms/habits. Implementation of social responsibility as an invention-innovation-diffusion process. Codes of conduct as business culture. Accountancy reporting about ‘opportunity cost’ prevented/diminished by social responsibility. Marketing and public relations aspects of social responsibility in its segment of charity. D. Development of individual, organizational, and societal culture policies supportive of social responsibility: Government strategies for promotion of culture of social responsibility. Legislation and public policies, … Culture of social responsibility in media, education. Culture as arts – regional promoter of an innovative region. Culture, personal and social responsibility... E. Law and social responsibility F. Culture/art in practice in terms of social responsibility: . Presentations of culture/artistic programmes, actions, projects and initiatives, . Awareness raising campaigns, the best practices, related to the culture (projects, awards, etc.) and their impact over social responsibility of individuals and organizations, especially enterprises G. Other: Your suggestions for topics are welcome! STRAN 16 IRDO NOVICE ŠT.7/IV CALL FOR PAPERS FOR THE The 7th IRDO international conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2012 INNOVATION OF CULTURE TOWARD MORE SOCIAL RESPONSIBILITY - THE WAY OUT OF SOCIO-CULTURAL CRISIS (INOVIRANJE KULTURE ZA VEC DRUŽBENE ODGOVORNOSTI - KOT POT IZ SOCIO-KULTURNE KRIZE) Thursday – Saturday, the 8th -10th March 2012 Maribor, Slovenia IRDO konferenca Deadlines: 15 November 2011 – abstracts in English (and Slovene, if possible); 30 November 2011 – information about acceptance; 10 January 2012 – final papers in English; 1 February 2012 – information about the conference program; 3 March 2012 – submission of ppt presentations and posters; 8, 9, 10 March 2012– Conference in Maribor, Slovenia. Further information: available at the conference web site: www.irdo.si or: IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenia, E-mail: info@irdo.si, Fax: + 386 (0)2 429 71 04 Program committee: (Programme questions) Prof. Emer. DDr. Matjaž Mulej, Head of Program committee: mulej@uni-mb.si Dr. Andrej Fištravec, Head of IRDO Scientific Research Centre and Vice-Head of Program com-mittee: andrej.fistravec@zrss.si Organizational committee: (Organizational questions and paper submissions) Sabina Kojc, project manager: sabina.kojc@irdo.si, gsm: 040 56 44 85 Anita Hrast, Head of Organizational committee: anita.hrast@irdo.si, gsm: 031 344 883 Honorary sponsor: Dr. Danilo Türk, President of the Republic of Slovenia (in request) STRAN 17 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Razprava V društvu Focus (Društvu za sonaraven razvoj) www.focus.si so zaceli s kampanjo, ki so jo naslo-vili Dovolj. Gre za kampanjo, ki govori o Dovolj v dveh smislih: dovolj kot ravno prav (vprašanje, ki si ga ne zastavljamo, temvec stremimo k vedno vec; tako na posameznikovem, drutbenem kot tudi politicnem nivoju - primer je telja po stalno rasto-cem BDP) ter dovolj! v smislu prevec. V sklopu tega se naslanjajo (kot zacetno tocko) na strategijo Evropa 2020, kjer je zapisano, da je potrebno: pre-kinitev vezi med gospodarsko rastjo in porabo virov, potrebna je "podpora prehodu v nizkoogljic-no gospodarstvo, povecanje uporabe obnovljivih virov energije, posodobitev prometnega sektorja in spodbujanje energetske ucinkovitosti". Vsi si telimo kakovostnega tivljenja. Gospodarska rast oz. razvoj, kot ga poznamo danes, nam je omogocil kakovostno življenje v nekaterih pogledih, vendar pa je po drugi strani kakovost življenja v številnih pogledih upadala. Res je, da imamo udobna bivališca, varne avtomobile, brezplacno šolanje ali dostop do raznolikih dobrin in storitev, vendar pa imamo tudi stres, nenehno gonjo za zaslutkom, neodplacane kredite, vse bolj nezdravo okolje ter vse manj casa drug za druge-ga. Poleg tega vse bolj postajamo orodje v rokah politike in poslovnih interesov. Ali ni tega DOVOLJ!? Vlada RS pripravlja novo razvojno strategijo Slovenije, kar pomeni prilotnost, da pogledamo, kako se razvijati in izboljševati kakovost tivljenja v vseh pogledih, obenem pa ostati v mejah, ki nam jih postavljata drutba in okolje. Z namenom izzvati hegemonski koncept razvoja, blaginje in kakovostnega tivljenja ter odpreti platformo za razgovor o tem, kaj za razlicne ljudi predstavljata koncepta kakovostnega tivljenja in razvoja, obenem pa odpreti vprašanja o potrebnih strukturnih reformah ter s tem omogociti kriticen razmislek na vec ravneh o odlocitvah in politikah, ki vplivajo na tivljenja prebivalcev Slovenije in širše, vas vljudno vabimo k sodelovanju v moderirani spletni razpravi na forumu Evropske razprave http://www.evropske-razprave.si/forum/50.html. Razprava je razdeljena na 7 vsebinskih sklopov z izhodišcnimi informacijami in vprašanji, ki pokrivajo kakovostno tivljenje, gospodarsko rast, zaposlenost, neenakost, potrošnjo, okolje in poli-tiko. Prvi del spletne razprave je potekal do 10. septembra. Prispeli odgovori in predlogi bodo povzeti v porocilu, ki bo predstavljalo osnovo za drugi del spletne razprave. Koncni cilj razprave je oblikovati priporocila pristojnim za pripravo Strategije razvoja Slovenije ter krogu odlocevalcev, ki bodo iden-tificirani kot zanimivi za predstavitev predlogov. Vir: prejeto po elektronski pošti in www.focus.si ter http://www.evropske-razprave.si/ STRAN 18 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Se nadaljuje KOLIKO JE DOVOLJ BLAGINJE IN RAZVOJA? Razmišlja: ddr. Matjaž Mulej, UM EPF in IRDO V knjigi, katero je kot sozalotnik izdal tudi IRDO, smo v zadnjem poglavju zapisali dve vprašanji, ne da bi poznali ali podali odgovore na njiju: 1. Ce tivljenjski standard v ZDA ni sprejemljiv, kateri je? 2. Ce je res, da planet Zemlja zmore pretivljati eno milijardo ljudi, kdo in kaj bo napravil s preos-talimi milijardami? Dodamo lahko še vec podobnih vprašanj, n.pr.: 3. Ce tivi (pred krizo 2008-) 85% prebivalstva sveta z manj kot šest dolarji na dan, en sam odstotek prebivalstva ZDA pa ima v lasti 70% ameriškega imetja, kaj je dovolj blaginje? 4. Ce vsakih pet sekund umre od lakote otrok, star manj kot deset let, Sklad 'Svetovni prehrambni pro-gram', ki bi naj zagotavljal takojšnjo humanitarno pomoc, pa ima na razpolago namesto kakšnih šest milijard, kot leta 2008, samo še slabo polovico toliko dolarjev, ker bogate drtave pac dajejo denar za reševanje bank (in polnjenje tepov bankirjev z milijonskimi placami za navidezne uspehe), kaj je dovolj blaginje? 5. Predvsem pa: za cigavo blaginjo gre? Kako dolgo bodo drugi še mirno gledali, ali pa se bodo zbudi-li kot obcani drtav Severne Afrike ipd.? 6. Ce imajo najbolje placani in uspešni prejemke v ogromnih zneskih (gorenjski bancnik menda dobi dve povprecni mesecni slovenski placi na dan, Ivan Zidar pa je dobival še vec), za katere namene potrebujejo toliko denarja? Katere izdatke imajo, da morajo dobiti toliko vec kot mi drugi, ki ima-mo obcutek, da nam nic pomembnega ne manjka? Kako upoštevajo, da prijetno tivljenje ni odvisno samo od denarja, od neke kolicine denarja dalje pa sploh ne vec? Kaj je torej blaginja? Za moje pojme o tem najvec pove ljudski rek, da je bogat tisti, ki nicesar ne pot-rebuje. Niso – v svojih oceh – hudi reveti vsi tisti, ki po svetu tivijo z manj kot šest dolarji na dan; to je odvisno – po mojih izkušnjah z raznih koncev sveta – od njihovih ambicij. Najbolj podjetni in ambiciozni ljudje raznih narodnosti so spremenili ZDA iz nabiralno-lovskega gospo-darstva v najbolj tehnološko inovativno drutbo. Ustvarili so, ker so lacni s trebuhom za kruhom odšli iz Evrope, ki je postala za njih premajhna in premalo podporna za ambicije, ki so se izrazile na kratko v pojmu razvoj, izenacen s pojmom rast. Dvajseto stoletje je stoletje rasti – toda cesa: standarda/blaginje ali dolgov in unicenosti naravnih pogojev za cloveški naravni obstoj? Ozka specializacija po tisocih poklicev brez sposobnosti in volje za interdisciplinarno ustvarjalno sodelovanje je te tri bistvene vidike istega procesa spremenila – imensko in zgolj imensko – v podrocja, torej v nekaj samostojnega, kot da ne gre za soodvisnost vsega, kar obstaja v naravi in drutbi, ki je seveda njen del. Praksa je pac taka, da tradicionalne vede razdvajajo, teorija sistemov in kibernetika pa povezuje, cetudi ne enako izrazito in intenzivno v vseh njunih – številnih – verzijah. Tistih variant teorije sistemov, ki se najbolj usmerjajo k interdisciplinarnemu ustvarjalnemu sodelovanju in povezovanju znanj iz raznih strok, šolstvo v svoje programe ne vkljucuje. Posledica je, da zlasti: a) Raste sposobnost videti pomembne podrobnosti in hkrati spregledati še bolj pomembne širše posledice; b) Raste zadoltenost drtav in podjetij, hkrati rastejo poleg resnicnih tudi navidezne potrebe, zato pa nepotrebno unicevanje naših lastnih naravnih pogojev za pretivetje sedanje civilizacije clo-veštva; c) Raste zadovoljenost potreb in zato obcutek, da tivimo v izobilju, ki pomeni poleg in zaradi udobja slepo ulico, saj ukinja ambicije ustvarjati in garati z namenom imeti vec, saj imamo vse, kar štejemo za potrebno; d) Raste zato odpor do delovnih obveznosti, še zlasti tistih brez povezave s konjickom kot odno-som do vsebine opravljanega dela, in kult lenarjenja; e) Raste hkrati kult prostega casa, ko se clovek ne pocuti kot lastnikovo orodje, sodoben sutenj, ampak kot samostojen, obenem pa raste nevarnost, da je prosti cas brez ustvarjalne vsebine; f) Raste nevarnost, da rast, ki ne more nenehno rasti, raste cez vse meje in zato vodi v krizo izobi-lja, ki se je še vedno v zgodovini iztekla v propad, pogosto tudi v obliki vojnega rušenja; g) Raste zato v sodobnih razmerah nevarnost 3. svetovne vojne, za katero ni zelo verjetno, da ne bi v njej uporabili nuklearnega orotja; h) Raste vse to v imenu ohranjanja in nadaljnje rasti materialne blaginje, za katero pa narava ne daje vec virov niti ne ustreza vec resnicnim, prednostnim potrebam ljudi kot posameznikov, drutbenih skupin in celotne drutbe, lokalne in svetovne. Vse to pomeni, da je blaginja danes navidezna in zahteva novo usmeritev razvoja, namrec usmeritev k razvoju drutbene odgovornosti. To je dolgorocno usmerjeni del cloveštva ocitno spoznal, saj je Organi-zacija zdrutenih narodov pred desetletjem sprejela dokument o tem, enako tudi Evropska unija, novem-bra 2010 pa tudi Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO, ki zdrutuje skoraj vse drtave sveta. ISO 26000 o drutbeni odgovornosti vsebuje poleg sedmih osrednjih vsebin tudi dva bistvena pojma, ki pomenita bistven korak naprej – (1) soodvisnost in (2) celovit pristop. Gre namrec za razvoj od pravice do neodgovornosti k etiki soodvisnosti in zato odgovornosti do vodenja organizacij, cloveških pravic, delovnih odnosov, naravnega okolja, delovne prakse, odjemalcev, razvoja drutbene skupnosti in vkljucevanja vanj. Ta razvoj pomeni tudi razvoj ustvarjalnosti, volje in sposobnosti za ustvarjalno sodelovanje medsebojno razlicnih specialistov, za katero metode obstajajo in to te desetletja. Blaginja, ki ni le materialna, ampak prijetno ustvarjalno tivljenje, bo iz tega izšla, seveda ne kar samo-dejno in mimogrede, ampak kot zapleten invencijsko-inovacijsko-difuzijski proces z ne-tehnološko vse-bino, ki temeljito spreminja doslej prevladujoce navade pristranskosti in izkorišcanja, zlorabe. To bi bila tista smer razvoja, ki bi utegnila omogociti nadaljnji obstoj sedanje civilizacije cloveštva. Planet Zemlja zmore obstajati brez tivalske vrste z imenom cloveštvo, cloveštvo brez zdravega naravnega in drutbene okolja pa ne. Rast dosedanjega tipa ima prevec trhle temelje, da bi jo smela šteti za podlago resnicne bla-ginje, saj izhaja iz rasti dolgov in unicenja narave, ne iz kakšnih kakovostnih podlag. Hvala za zaskrbljenost in – upam – voljo kaj ukreniti. Razmišljanje STRAN 19 IRDO NOVICE ŠT.7/IV "Najprej izoblikujemo navade, potem pa navade izoblikujejo nas." John Dryden STRAN 20 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Razprava Se nadaljuje SLOVENSKI GRB — KOGA MOTI? V septembrski reviji Misteriji so pisali o slovenskem grbu in se v naslovu njihovega clanka sprašu-jejo »Slovenski grb nosi unicenje?« Tatjana Svete se je pogovarjala z avtorico knjige Smrtonos-no zdravljenje zemlje in cloveka, ki jo je napisala Mojca Mihael, oblikovalka umetniške kera-mike in direktorica Zavoda za izume in znanstveno raziskovanje finosnovnih stanj – PRA-POK po Izvirni Resnici. Omenjeno knjigo naj bi dobili devetdeset poslancev, vsi ministri, pred-sednik vlade, predsednik drtave, predsednik drtavnega zbora, na poti je v knjitnice in v uredniš-tva. Avtorica »...v knjigi med drugim sporoca, da uradni slovenski grb zelo škodljivo deluje na vse ljudi in slabo vpliva na obstoj naše drtave. Trdi, da je avtor grba, umetnik Marko Pogacnik, vanj zakodiral kodo samounicenja. Torej naj bi te to, da imamo ob sebi dokument z grbom, osebno izkaznico, potni list, rojstni list … slabo vplivalo na nas.« Povzemamo nekatere misli avtorice knjige Mojce Mihael, ki jih je podala v prej omenjenem inter-vjuju. »Avtor Marko Pogacnik je grb zasnoval kot kozmogram in vanj zakodiral kodo samounice-nja,« pravi Mojca Mihael in dodaja, da je Pogacnik v grb kot kakovost v kodo, ki jo je vstavil v grb, vnesel bratomornost. To naj bi po njenem, povedal Pogacnik sam. »Tisti ljudje, ki so izbrali grb, se niso zavedali, da bodo škodovali Slovencem. Hoteli so, da bi bil slovenski grb nekaj poseb-nega. In zdaj je res poseben. Je edini grb na svetu, ki je kozmogram. In ta uspešno deluje. Ta nje-gova zašcitna funkcija je kodirana in to kar za tisoc let. Zato so veckratni poskusi stroke za zamen-javo drtavnega grba do sedaj propadli. Genski zapis grba s kodo samounicenja pa je v piclih dvaj-setih letih dosegel, da je Slovenija na robu propada.« Mojca Mihael še trdi, da negativna energija veje prek skrite grafike, konstrukcije pod grbom, ki je nevidna. »Po njem zvezde v grbu ponazarjajo Nebes (izraz po njegovi razlagi (Pogacnikovi, op.a.)) ali kozmicne sile. Skozi piramidalno goro Triglav prehaja moc iz kozmicnega prostora. Tako slovenski grb dobiva svojo energijo skozi tri šesterokrake zvezde (666) nad likom Triglava (piramide). Tri šesterokrake zvezde so postavljene v obliki trikotnika, ki je obrnjen s konico navz-dol. Tri zvezde imajo po šest krakov = 666 = koda samounicenja. Njihovo delovanje je usmerjeno na Zemljo. Na risbi grba lahko vidimo, da je vzpostavljena povezava prek kode 666 (tri šestero-krake zvezde) s piramidami, ki so postavljene pod zvezdami. Prek tega piramidalnega komunika-cijskega sistema je kodo samounicenja 666 uspešno povezal z zmajevimi crtami Zemlje (v grbu jih ponazarjajo valovite vodoravne crte pod piramidami), ki so mu (Pogacniku, op.a) postale orod-je za mretno povezavo med postavljenimi kozmogrami v njegovi litopunkturi in grbom kot koz-mogramom. S tem je dosetena povezava in kontaminacija s kozmogramskimi kodami samounice-nja po vsej drtavi. Vsak prostor, vsak osebni, uradni in drtavni dokument, vsak mejni prehod, institucije, kot so vrtci, šole, uradi, bolnišnice, drtavni uradi, vse je preteto s kodo samounicenja. To je tudi izjavil (Pogacniki, op.a): » … grb kot zašcitni znak ustvarja neko energijsko polje. To polje nastane, ker so grbi na vseh mejnih prehodih, na vseh dokumentih, izkaznicah…« Pa tudi v vseh javnih ustanovah, bolnišnicah, šolah, vladnih prostorih, parlamentu, podjetjih … v ta mretni sistem smo ujeti štiriindvajset ur na dan in vse je preteto s kodo samounicenja 666.« Mihaelova je prepricana, da ta koda deluje tudi na ljudi in da se tetave zacnejo na nesnovnih rav-neh, najprej na psihicnem sistemu, ki potem, po njenem, ruši fizicno telo. »Psihicne tetave se odratajo kot vrtoglavice, glavoboli, omotice, pretirana utrujenost, nemoc, brezvoljnost, obcutek nepomembnosti, izguba veselja do tivljenja, dela, depresija ipd. Kasneje se lahko odratajo kot najtetje oblike obolenj in avtoimunske bolezni. Koda vpliva na celotne miselne zmotnosti clove-ka: zamisli, odlocitve, ravnanja, custvovanja, vrednote in odnose. Clovek ne dela vec za dobro sebe in celotne drutbe, ampak sprejema nesmiselne, nevestne in neodgovorne odlocitve. Kjer koli bi kdo hotel storiti kaj dobrega, se prek kode samounicenja obrne vse na glavo in namesto tega sami sebe unicujemo in tremo, tako v drutini kot v drtavi.« Avtorica knjige trdi, da je bilo narejenih vec raziskav, ki so ugotovile, da bi naj grb škodoval. Med drugim tudi vec testov—cebulni test ali Allium test, ki ga je izvedel Peter Firbas, univ. dipl. bio-log, iz Zasebnega laboratorija za rastlinsko citogenetiko, pa test zakisanosti telesa, ko so bili ljudje izpostavljeni zastavi, ter fotografiranje avre ljudi, ki so bili izpostavljeni grbu. Mojca Mihael meni, da je rešitev, da bi se zavarovali pred negativnim ucinkom grba, da je grb treba zamenjati, kar predlaga tudi odgovornim ljudem v Sloveniji. Z zamenjavo grba se strinjajo tudi Zmago Jelincic Plemeniti, poslanec Drtavnega zbora RS, sodni cenilec in izvedenec za heraldiko, Andrej Šiško, predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi, Dr Yuri Yatsko, doktor fizike in diplomirani psiholog iz Rusije, Valt F. Jurecic, heraldik in veksi-lolog in Igor Zierneld, radiestezist. Vir:. http://www.misteriji.si/datoteke/dat_997_Slovenski_grb_nosi_unicenje.pdf Na pisanje Mojce Mihael se je odzval tudi Marko Pogacnik, avtor grba, ki je napisal Odprto pis-mo Varuhinji clovekovih pravic, ki ga v IRDO novicah tudi objavljamo. PISMO MARKA POGACNIKA, AKADEMSKEGA KIPARJA, AVTORJA SLOVENSKEGA GRBA Spoštovana Dr. Zdenka Cebašek-Travnik! Domnevam, da ste seznanjeni s knjigo »Smrtonosno zdravljenje zemlje in cloveka«, saj njena avtorica v intervjuju v septembrski številki revije Misteriji trdi, da je bila publikacija poslana »devetdesetim poslancem, vsem ministrom, predsedniku vlade, predsedniku drtave…in je na poti v knjitnice in uredništva«. Pricakujem, da ste tudi Vi na tem visokem spisku. Kdor knjigo prebere, lahko ugotovi, da je njen osnovni namen do konca ponitati in onemogociti mene kot cloveka in uniciti moje delo na vseh treh podrocjih, ki jih skušam zadnja tri desetletja povezovati med sabo, namrec, umetnost, ekologijo in duhovnost. Najprej se sprašujem, ce pri publikaciji Mojce Mihael sploh gre za knjigo. Knjigo lahko clovek svobodno kupi, jo nekomu podari ali pa jo prezre. Publikacija »Smrtonosno zdravljenje zemlje in cloveka« pa je bila ocitno vsiljena osebam, ki zanjo niso prosile, kar pomeni, da ne gre za knjigo, temvec za politicen pamflet. Zakaj pravim »politicen« pamflet? Pravim zato, ker se skozi vso publikacijo vlece ena in ista trditev, ki jo je avtorica najbolj jasno izrazila v omenjenem intervjuju. Trditev se glasi, da sem v oblikovanje slovenskega drtavnega grba (zavestno!) kot njegov avtor vpisal kodo samo-unicenja domovine in da zato Slovenija kar naprej politicno in ekonomsko propada. Takšno izjavo se da razumeti, kot da sem vele-izdajalec domovine, vreden takojšnjega lincanja. Cesa drugega sem vreden, ce sem pa menda zavestno povzrocil njen domnevni propad? Na tej tocki Vas, spoštovana Varuhinja clovekovih pravic, prosim zašcite. Posledice takšnih obtotb so prevec nepredvidljive, da bi se jim posamezen clovek lahko postavil v bran. Razlogi za Vašo morebitno zašcito bi bili naslednji: (1) V casu drutbenih in ekonomskih kriz, kakršna je znacilna za naš cas, se prav lahko pojavijo poskusi, zvaliti krivdo za tetaven polotaj drutbe na neke marginalne skupine v drutbi ali na posameznike. S tem se skrije njegove dejanske vzroke. Tak eklatanten primer se je zgodil pred osmimi desetletji, ko so nacisti obsodili moderno umet-nost in njene ustvarjalce kot povzrocitelje drutbene dekadence in ekonomskega propada Nemci-je. Mnoga dela, brez katerih si dandanes moderne umetnosti sploh ne moremo zamisliti, so oti-gosali kot »izprijeno umetnost« (Entartete Kunst) in jih vecino unicili ali prodali v tujino. Tudi v primeru omenjene publikacije oziroma intervjuja, se poziv avtorice in njenega »Zavoda za izume in znanstveno raziskovanje finosnovnih stanj« iztece v pozivu: 1. k unicenju (razbitju) mojih kiparskih del doma in po svetu – kot primer pohvalne prakse navaja vandalsko unicenje mojega litopunkturnega dela za Zagreb, (ki so mu botrovali politicni razlogi). in k zamenjavi drtavnega grba Republike Slovenije, ki je dolocen s 6. clenom Ustave Republike Slovenije. Ob tem se boste morda vprašali, zakaj lahko svoje delo štejem za »marginalno« in zato posebej ranljivo. Dejstvo je, da sem skupaj s svojimi tovariši iz skupine OHO leta 1971 zapustil polje obicajne umetniške prakse. Takrat smo se trije od štirih clanov skupine odlocili za raziskovanje mejnih podrocij umetnosti, povezanih z duhovnimi in ekološkimi vsebinami. V okviru napora, razviti takšno umetniško prakso, ki bi pomagala reševati ekološke tetave v našem okolju in predvsem osvešcala sol-judi v smeri celostnega odnosa do Zemlje in narave, sem razvil tako imenovano »akupunkturo Zem-lje« (litopunkturo) in jezik kozmogramov – oboje je v omenjeni publikaciji inkriminirano in neupravi-ceno demonizirano. (2) Skupina zbrana okrog Mojce Mihael uporablja za dosego svojega cilja metode, ki so naperjene proti clovekovi osebni svobodi in svobodi umetniškega dela: Svoja stališca uveljavljajo v drutbi v obliki te tri leta trajajoce nacrtne kampanje, pri kateri zlorabljajo samo po sebi umeven strah ljudi pred nevarnimi boleznimi, kot je rak, pred psihicnim vplivanjem nanje in pred misterijem zla. Na ta nacin skušajo mnotice zaplesti v sovraten odnos do mene in do mojega ustvarjalnega dela, še posebej pa do identitetnega simbola Slovenije, drtavnega grba namrec. Svoje trditve ta skupina dokazuje s pomocjo testov in pri tem ljudi zavaja, ceš da so to znanstveni testi, ki so objektivne narave, z namenom, da bi jim ljudje verjeli. V resnici pa imamo opravka s tako imeno-vanimi »alternativnimi metodami testiranja«, ki ne morejo biti objektivne, saj njihovi rezultati dokazlji-vo deloma temeljijo na osebni obcutljivosti izvajalcev testa. Ce se je pred tem vec let vodila zavestna kampanja, s katero so bila vsa moja dela v Sloveniji otigosana kot izvir zla in bolezni, potem ne more biti drugace, kot da so rezultati omenjenih meritev inficirani s takšno psihozo – torej neveljavni. Iz tega sledi, da je »znanstveno« dokazovanje o škodljivosti moje umetnosti enako zavajanju javnega mnenja. (3) Tretji razlog, zakaj prosim za Vašo zašcito je preprost. Te 49 let opravljam svoje delo na odgovoren in najbolj motno javen nacin. O vsem, kar sem bil kdaj vprašan, sem tudi po resnici odgovoril. Ne pri-krivam nicesar. Sledim jasnim eticnim kriterijem, ki sem jih te veckrat objavil, nazadnje v knjigi »Skrivno tivljenje Zemlje« na strani 271. Kljub temu vse izjave avtorice in njenih sodelavcev, tako mene kot moje delo in delo naše Skupine za umetnost VITAAA obsojajo kot dokoncno negativno in tivljenju smrtno nevarno. Tak nacin javnega komuniciranja je v eklatantnem nasprotju s temeljem demokraticne drutbe, ki pravi, da sicer svoja sta-lišca lahko svobodno zastopamo, ne smemo pa jih vsiljevati drugim, kot te vnaprej dokazane in dokon-cne sodbe. Ce na kaj takega pristanemo, smo pristali na konec demokracije. S spoštovanjem, Marko Pogacnik, akademski kipar, 7.9.2011 Vec informacij o slovenskem grbu lahko preberete na spletni strani http://www.slovenia.si/fileadmin/dokumenti/misc/grb.html Grb, zastava in himna Republike Slovenije oznacujejo pripadnost Republiki Sloveniji. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski naro-dni zastavi (Uradni list RS, Št. 67-2392/94, str. 3715). Grb Slove-nije ima obliko šcita. V sredini šcita je na modri podlagi lik Tri-glava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri crti, ki ponazar-jata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega tri-kotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Šcit je ob strani-cah rdece obrobljen. Grb se oblikuje po dolocenem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor grba je Marko Pogacnik. GEOMETRIJSKO PRAVILO ZA OBLIKOVAN-JE GRBA Tridimenzionalna podoba grba je razdeljena v gornji konkavni in spodnji konveksni del. Med njima je izveden mehek prehod, ki poteka diagonalno z leve in des-ne strani po zunanji stranici lika Triglava. Graficne linije grba tudi pri tridimenzionalni izvedbi doloca "Geometrijsko pravilo za risanje grba". Vir: http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/#c1687 STRAN 21 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Se nadaljuje STRAN 22 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Se nadaljuje Replika STRAN 23 IRDO NOVICE ŠT.7/IV V zacetku decembra 2011 bo akademski kipar Marko Pogacnik, avtor sloven-skega grba, predaval tudi na brezplacnem seminarju za clane inštituta IRDO. O tocnem terminu, lokaciji in vsebini predavanj vas še pravocasno obvestimo! STRAN 24 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Ljudje hrepenimo tudi po dobrih novicah Dobre novice v casopisu Dnevnik Novinarka Petra Mlakar iz casnika Dnevnik se je odlocila, da bo pricela z zbiranjem dobrih novic, saj pravi, da si te dolgo teli, da bi lahko poleg vseh stiskah, ki se dogajajo v gospodarski krizi, pisala tudi o dobrih stvareh. »Vec, kot se je nabralo slabega, bolj ljudje hrepenimo po dobrem. In tega je veliko, doma in po svetu. Tal pa ostaja pogosto skrito. Jaz osebno sem se odlocila, da bom dobre novice zbirala. Sprva sem to pocela v neformalnem splet-nem dnevniku, zdaj pa smo se pri našem casopisu odlocili, da si dobre novice zaslutijo poseben prostor tudi na papir-ju. Menim, da pozitivne stvari ljudem, ki so ga izgubili, vraca upanje in jih motivira, da tudi sami delajo dobro,« pravi novinarka Mlakarjeva. Dobre novice bomo lahko brali v Dnevniku, najprej kot del rubrike Magazin. Prostor za dobre novice se bo v odvisnosti od prispelih novic tudi širil. Novinarka vabi prav vse zainteresirane, ki telijo sporociti dobre vesti, da jih pišejo na petra.mlakar@dnevnik.si. Dobra praksa Koristi iz prve roke Projekt Cradle to cradle (Od zibke do zibke) temelji na nacelu »odprava koncepta odpadka, ta pa temelji na posnemanju krotenja snovi v naravi, kjer proces vsakega organizma v ekosistemih prispeva k zdrave-mu in dobremu delovanju celotnega sistema. Odpa-dek enega organizma je hrana drugemu. Odpadek enega izdelka (storitve) bi lahko bil vir za drugi izde-lek (storitev). Nacrti, ki jih delamo ljudje, bi lahko posnemali take tokokroge snovi te pri snovanju,« so zapisali na spletni strani projekta. Tam lahko najdete tudi veliko dobrih praks, ki to nacelo te udejanjajo, v maju 2011 pa so izdali tudi e-knjigo Cradle to cradle pays off, ki predstavlja rezultate dela v t.i. uceci skupnosti, v kateri je sodelovalo 17 podjetij. Izkušnje ucece skupnosti Od zibke do zibke (Cradle to Cradle Learning Community) povzema deset srecanj, na katerih so razpravljali o širo-kem spektru tem, od notranje podpore v podjetjih do zapiranja snovnih tokov. Udeletenci so soglasni: z udejanjanjem koncepta od zibke do zibke imajo koristi podjetja, ljudje in planet. Pub-likacija je dostopna tukaj: http://www.odzibkedozibke.si/koncept/certificiranje/ Od zibelke do zibelke 36392ll13s2pa02.jpg Foto: graur razvan ionut, www.freedigitalphotos.com Se nadaljuje... STRAN 25 IRDO NOVICE ŠT.7/IV DESSO - Reciklirane talne obloge Vir: http://www.odzibkedozibke.si/dobre-zgodbe/reciklirane-talne-obloge/ Podjetje Desso proizvaja talne obloge in poskuša v vsak del svojega izdelka vgraditi v biološki oziroma tehnološki tokokrog. Tudi talne obloge je motno reciklirati, dokazuje podjetje, ki svoje proizvode trenu-tno reciklira v proizvodnji cementa, kjer ga uporabljajo kot visokokaloricno gorivo. Stabilizator (kredo) ponovno uporabijo kot vhodno surovino za izdelavo cementa. Podjetje poskrbi tudi za to, da se njihove talne obloge dejansko reciklirajo in tako izvaja pristop TakeBack, po katerem se obvezuje prevzeti talne obloge nazaj in poskrbeti za pravilno procesiranje. Skupaj s partnerji podjetje skrbi za grobo locevanje zbranega materiala glede na vrste niti in mletja. Podlogo vnovic uporabijo kot podlogo, niti predelajo v niti, z depoliremizacijo barvnih niti pa lahko pridejo do vhodne surovine za izdelavo novih belih niti. Kljucni izzivi podjetja za prihodnost sta uporaba obnovljivih virov energije in optimizacija transportnih poti. Eno od podjetij, ki kot dobavitelj sodeluje s podjetjem Desso, je tudi slovenski Julon. VAN GANSEWINKEL GROEP: Iz koša za pisalno mizo Vir: http://www.odzibkedozibke.si/dobre-zgodbe/iz-kosa-za-pisalno-mizo/ Waste no more (nic vec odpadkov) je vodilni moto podjetja, kateremu odpadni papir ne predstavlja samo odpada, kot mnogim drugim, ampak pomembno ''seme'' za jutrišnje izdelke. S to vizijo, ki so jo podprli s kon-ceptom od zibke do zibke, je podjetje Van Gansewinkel Groep prišlo do zanimive inovacije, pisarniškega papirja Van Gansewinkel, ki je stoodstot-no recikliran, visokokakovosten in certificiran s srebrnim certifikatom Cradle to Cradle. Podjetje zbira odpadni pisarniški papir, ki ga nato reci-klira in v obliki novega izdelka posreduje partnerskemu podjetju, ki proiz-vaja papir, Steinbeis. Skozi inovativen in cist proces podjetje iz pripravlje-nega materiala izdeluje visokokakovosten in stoodstotno recikliran papir. Tretje podjetje, Océm izdelan papir posreduje nazaj podjetjem, ki so zbira-la odpadni pisarniški papir. Tako je krog zakljucen, vsa tri podjetja pa delujejo trajnostno usmerjeno. papireco.jpg Foto: zirconicusso, www.freedigitalphotos.net Technical_and_Biological_Cycle_EN.jpg Vir skice: http://www.desso.com/Desso/home/EN/EN-Cradle_to_Cradle/EN-Cradle_to_Cradle-Cradle_to_Cradleampltsupampgtampltsupampgt.html STRAN 26 IRDO NOVICE ŠT.7/IV SPREMEMBE DENARNEGA SISTEMA (Margrit Kennedy) Ekonomija ekologije O avtorici: Nemško arhitektko, univerzitetno profesorico, je zacetek 1980-ih med delom na podrocju ekološke arhitekture pot pripeljala do pomembnega spoznanja: ugotovila je, da je nemogoce izvesti trdne ekološke koncepte, ne da bi pred tem temeljito predrugacili obstojeci denarni sistem ali ustvarili komplementarne denarne enote. Kot svetovalka glede tovrstnih sprememb je v zadnjem casu pomaga-la v pripravi trajnostnega denarnega sistema v Indiji, Kolumbiji, Argentini, Nemciji in na Novi Zelan-diji. S predavanji se udeležuje konferenc, festivalov in srecanj po vsej zemeljski obli. Pisateljica, pro-fesorica, okoljevarstvenica in zagovornica komplementarnih denarnih sistemov z družino živi v ekolo-ški vasi na Spodnjem Saškem. Vir: http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=286 Iz uvodnika v knjigo: Kako ustvariti sredstvo menjave, ki bi delovalo za vse in varovalo planet? Pot-rebno je kar nekaj drznosti, da se clovek, ki ni ekonomist, odloci napisati knjigo o ekonomiji, še pose-bej, ce knjiga govori o enem od osnovnih elementov tega poklica, o denarju. Denar je mera, v katerem je izratenih najvec ekonomskih konceptov. Ekonomisti ga uporabljajo, tako kot trgovec uporablja kilogram ali pa arhitekt uporablja meter. Redko se sprašujejo, kako pravzaprav deluje in zakaj za raz-liko od kilograma in metra ni nekaj stalnega, pac pa se spreminja, dandanes skorajda dnevno. Ta knji-ga se sprašuje prav o tem, kako denar deluje. Razkriva vzroke za nenehno spreminjanje ene od naših najpomembnejših mer. Razlaga, zakaj denar ne le poganja naš svet, ampak ga tudi nenehno ruši. Orja-ški dolg detel tretjega sveta, brezposelnost, propadanje okolja, oborotevanje in kopicenje jedrskih elektrarn so povezani z mehanizmom, ki vzdrtuje pretok denarja: obresti in obrestne obresti. To je tisto, kar John L. King imenuje -nevidni rušilni stroj. v vseh takoimenovanih ekonomijah prostega trga. Sprememba tega mehanizma v primernejši nacin denarnega pretoka ni tako tetavna, kot se morda zdi. Ce je bila rešitev, ki bo predstavljena v tej knjigi, znana te nekaterim ljudem z zacetka tega stoletja, pa nacin in cas, v katerem je predstavljena, nudita posebno prilotnost za njeno uresnicenje. Namen te knjige ni, da bi komurkoli dokazala zmoto. Gre za to, da postavimo stvari na pravo mesto in odpremo novo motnost, ki jo imamo, pa ceprav je komaj znana strokovnjakom, kaj šele splošni laicni javnosti. Ob tem pa je vse prevec pomembna, da bi jo prepušcali zgolj strokovnjakom in njihovi odlo-citvi, ali naj se z njo ukvarjamo ali ne. Pomen te knjige je zato v tem, da poskuša kompleksne stvari razlotiti kar se da preprosto, da bi vsakdo, ki uporablja denar, lahko razumel, zakaj gre. Druga pomembna razlika v primerjavi z ostalimi knjigami, ki so se s to temo ukvarjale v preteklosti, pa je, da pokate, kako je motno prav v današnjem casu s predlagano spremembo denarnega sistema ustvariti situacijo, v kateri ni poratenca in kjer vsakdo nekaj pridobi. In koncno, lahko nam pomaga, da razvijemo trajnostno ekonomijo. Seveda ostaja vprašanje, ali bomo lahko uresnicili to spremembo pred ali po naslednjem velikem zlo-mu. V obeh primerih pa je koristno, ce smo obvešceni o tem, kako ustvariti sredstvo menjave, ki bo delovalo za vse. V Sloveniji tudi lahko preberemo o alternativnem denarju, na primer clanek, Marjana Kos: http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Zeleni-denar-ki-ne-bo-vec-sveta-vladar.aspx Vir: Marja Botic, prejeto po e-pošti, info@naravnapot.si Zanimiva knjiga STRAN 27 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Prejeli smo:pismo MATEJA MODRINJAKA: PIRATI Pripravljam oddajo na radiu MARŠ - v cetrtek 6.10. zjutraj ob 10.00, za oddajo še zbiram prispevke, intervjuje na temo PIRAT-SKA STRANKA SLOVENIJE, MLADI IN POLITIKA, NOVE DRUTBENE INICIATIVE... zbiram zanimive tekste - ce imaš "v rokavu" kaj relevantnega na to temo, prosim pošlji na mail. Povezal sem se z ljubljanskim "core" teamom in v cetrtek bomo izpeljali paralelni sestanek v Mariboru (v kinu UDARNIK) s streamingom iz Ljubljane - oglej si tale spletni letak. Išcejo: oblikovalce, ljudi ki delijo letake, tiskajo promocijski material, novinarje, govorce (za radijsko oddajo, oziroma branje novinarskih prispevkov)… govorce za gverilske akcije / nagovarjanje mladih preko ozvocenja ali z megafonom šole, trgi in javne površine...tiskarje, sitotiskarje, dizaj-nerje za pripravo in izdelavo promocijskih materialov, oblek majic, zastav itd. vse se dela na "low/no budget" - oziroma kolikor zmoreš, naredi, vloti (energije, denarja, truda...).Vse vabim, da se udeletite sestanka v cetrtek! ob 17.00 v Udarniku. Vec: http://lists.pp-international.net/listinfo/piratska.stranka.slovenije … Vir: prejeto po e-pošti. Dear Colleagues and Friends, after many years of research on the sustainable future of humankind (please see trilogy " The Sustain-able Future of Humankind" at www.institut-climatechange.si ) I have registered with initial founding members the declaration "World Thinkers' Panel for the Sustainable Future of Humankind". Please read the Xiamenm declaration announced at nice gathering in Xiamen, China. The declaration is in English and Chinese, and after announcement more as 1000 people sign in. Both decla-rations registered and Xiamen are at my home page. In the process some of colleagues did not make announcement as, late: Prof. Dr.Helmut Metzner, Tubingen, Germany, Dr. Elmar A. Stuhler, Frising, Germany, Prof. Dr. George Petesh, Hungary, Prof. Dr. Rashmi Mayur to mention some. In my memories they are a part of the declaration. The declaration is meant for action towards the sustainable future of the humankind or harmony of humankind with the nature of the planet Earth. On ,many occasions I have stated "From sustainability of local communities to sustainable future of humankind". In case you would like to be a part of happenings please let me know, because I am putting together the list of founding members ( till 15th October) when the list will be closed. If we co-operate we may move the humanity to right path. I am looking forward to hear from you. Please ac-cept my best regards to all of you, and I remain, Yours Friendly, Timi—/Prof. Dr. Timi Ecimovic, timi.ecimovic@bocosoft.com and www.institut-climatechange.si ) (prejeto po pošti na anita.hrast@irdo.si) Vir: www.freedigitalphotos.net, Salvatore Vuono Pobude STRAN 28 IRDO NOVICE ŠT.7/IV FORUM SFPO 2011 Vir: http://www.forumsfpo.si/ 28. septembra 2011 je na sedetu Gospodarske zbornice Slovenije potekal Forum SFPO 2011, katerega rdeca nit je bila zgodba o znanju, njegovem nastajanju, prepletanju s prakso ter sistematicnemu pretvar-janju v globalno konkurencne produkte z visoko dodano vrednostjo. Na Forumu so razpravljali o nasled-njih temah: Kako zagotoviti ucinkovito ravnovesje med ekonomskimi in inženirskimi znanji ter doseci visoko stopnjo stabilne mednarodne konkurencnosti in kako tudi v zahtevnih gospodarskih razmerah ohraniti sposobnost videti cvrste temelje, na katerih lahko gradimo nadaljnji razvoj konkurencnosti in poslovne odlicnosti. Forumu so s svojimi predavanji in razpravami dali pecat: prof. dr. Radovan Stani-slav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jadran Lenarcic, direktor Inštituta Jozef Stefan, prof. dr. Janko Jamnik, direktor Kemijskega Inštituta, dr. Jožica Rejec, predsednica Uprave Domel d.o.o., s sodelavci, Radovan Bolko, glavni izvrši direktor Kolektor Group d.o.o., s sodelavci, dr. Jože Dedic, glavni razvojnik v Cosylab,d.d., Mija Lorbek, izvršna direktorica UNIKI d.o.o., Peter Florjan-cic, svetovno priznani inovator, dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimentov. Posebnosti foruma so bile tudi: »VROCI STOL« na katerem je s prodornimi vprašanji razprave razvijal prof. dr. Marko Jaklic, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ter vodja laboratorija za odprte inovacijske sisteme v COBIK in »EKSPERIMENT SHOW« – tive demonstracije! POGOVOR Z G. PETROM FLOR-JANCICEM izumiteljem in svetovljanom, ki ga je vodil mednarodno priznan novinar Ervin Hladnik Milharcic. Dodatne informacije na (01) 237 31 44 (Uroš Zarnik) ali po e-pošti: uros@sfpo.org Mednarodna konferenca o tujih neposrednih investicijah Vir: http://www.minvo.si/index.php?option=com_content&view=article&id=338:mednarodna-konferenca-o-tujih-neposrednih-investicijah&catid=23:e-novice&Itemid=37 JAPTI ter Slovenija Times v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije organizira dvodnevni poslovni vrh, ki bo 13. in 14. oktobra 2011 v Ljubljani, posvecen tujim investicijam. Mednarodna kon-ferenca o tujih neposrednih investicijah (FDI Summit Slovenia 2011) tokrat poudarja razvojni potencial Slovenije kot regionalni »hub« za Srednjo in JV Evropo. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku. Konferenca je organizirana pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. Vec informacij o konferenci najdete na splet-nem naslovu:http://www.fdi.si/. http://www.minvo.si/index.php?option=com_content&view=article&id=338:mednarodna-konferenca-o-tujih-neposrednih-investicijah&catid=23:e-novice&Itemid=37 Srecanja STRAN 29 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Tretje letno strateško srecanje Inovacija energetike, ®evolucija poslovnih premikov Vir: http://www.prosperia.si/inovacija-energetike-oktober-2011/vabilo/ 13. oktobra 2011 bo na Kongresnem centru Brdo pri Kranju potekalo te tretje srecanje udeletencev energetskega trga. Predstavljene bodo kljucne novosti v energetiki ter razvojni trendi na podrocju energetskih rešitev. Rdeca nit srecanja bo ®evolucija poslovnih premikov. Rešitve bomo iskali s pomocjo govorcev - vodilnih strokovnjakov s podrocja energetike in drugih za energetiko kljucnih podrocij. Iz programa...Energetski trg: Nova energetska zakono-daja; Znanost v energetiki: Med znanostjo in inovativnostjo; Pametna omretja: Kakšne inova-cije potrebujemo za elektricna omretja 21. stoletja; Poslovni premiki v energetiki: Inovativ-nost – zakaj, kje in kako?; Omizje inovacij: Inoviranje v energetiki: kako od ideje do dodane vrednosti? Vzporedno 3 vozlišca: A) Visokotehnološke inovacije: SG, OVE, URE, B) Trg z zemeljskim plinom, C) Netehnološke inovacije: kako z novimi pristopi vodenja do dodane vrednosti? Partner vozlišca GEN-I; Strateška okrogla miza: NEP - ®evolucija poslovnih pre-mikov? Rešitve bomo iskali s pomocjo govorcev - vodilnih strokovnjakov s podrocja energeti-ke in drugih za energetiko kljucnih podrocij. Vec o dogodku: www.prosperia.si, info@prosperia.si Srecanje podpira tudi Inštitut IRDO. Mladi upi - mednarodna konferenca o prenosu tehnologij 24. in 25. oktobra 2011 bo v Ljubljani in Mariboru v organizaciji Inštituta Jotef Stefan potekala 4. mednarodna konferenca o prenosu tehnologij. Tudi letos bo v okviru konference podeljena nagra-da v vrednosti 10.000 EUR. Nagrajeni bodo najbolj inventivni in inovativni projekti iz javnih razis-kovalnih organizacij, ki bodo s svojo aplikativno vrednostjo zanimivi in uporabni tudi v gospodars-tvu. Proti nagradi pa vodi pripravljalna delavnica Mladi upi. Vir: prejeto po elektronski pošti. STRAN 30 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Prva mednarodna konferenca o družbeni odgovornosti gospodarskih družb Med 26. in 28. oktobrom letos bo v Amsterdamu pote-kala prva mednarodna konferenca o drutbeni odgovor-nosti gospodarskih drutb. Organizirata jo Free University in University of Amsterdam na Nizozem-skem. Na konferenci se bodo posvetili kako komunici-rati drutbeno odgovornost in ostalim dilemam. Razpra-vljali bodo o: greenwashing, drutbena odgovornost in ugled, drutbena odgovornost in uporaba socialnih medijev, drutbena odgovornost podjetij in notranje komuniciranje. Na konferenci bo potekala izmenjava znanja med znanostjo in prakso. Osrednji govor-niki bodo Mette Morsing, profesor v raziskovalnem centru o drutbeni odgovornosti podjetij na Copenhagen Business School, Andy Crane iz Toronta in Joep Cornelissen, profesor na Free University v Amsterdamu. Vec: http://www.csr-communication-conference.org/ Vir: prejeto po elektronski pošti. An invitation to public and private actors to join forces at European level to apply research and innovation solutions to major challenges facing society has been issued by the European Com-mission today. The Commission Communication draws on first experience from pilot projects and outlines steps that will lead to more, and more effective, public-private and public-public partnerships. The Commission Communication suggests that when EU-level Partnerships are identified as necessary and useful, there is a need to make administrative arrangements simpler and more flexible. Bottlenecks and barriers to cross-border research need to be removed, and all partners, including EU Member States and the private sector, need to make long-term financial commitments to the projects. Research and innovation offer solutions to major societal challenges such as an ageing population, the effects of climate change, and reduced availability of resources, and major new growth opportunities. However, the issues are often too big for one Member State or one company to solve on their own, particularly given the current squeeze on public sector budgets. Proposals building on the approach outlined in the Communication will form part of the Commission's Horizon 2020 package later this year. European Commissioner for Research, Innovation and Science, Máire Geoghegan-Quinn, said: "Europe must make best use of its resources in order to tackle challenges like improving health, gree-ning transport and modernising our industrial base. Member States and industry need to make strong, long-term commitments to engage in strategic partnerships. Shortening the time to market for innova-tive new products and services will cement European leadership and boost our economic recovery." Vir: prejeto po elektronski pošti. Vec: http://ec.europa.eu/research/era/pdf/partnering_communication.pdf Commission calls for partnerships to tackle societal challenges Konference STRAN 31 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Serija razprav – Množicnost teorij zarot je zarota po sebi Vir: prejeto po elektronski pošti od g. Branko Gerlica. Od 4. oktobra do 6. decembra 2011 se boste lahko vsak torek ob 18. uri v Kulturnem Inkubator-ju v Mariboru udeletili serije razprav pod delovnim naslovom Mnoticnost teorij zarot je zarota po sebi, ki jih organizirata Kulturni Inkubator in Zofijini ljubimci. Nosilci tem dr. Primot Šter-benc, dr. Andrat Teršek, dr. Andrej Fištravec, dr. Jote Vogrinc, dr. Boris Vezjak in drugi nas bodo pritegnili k razpravam, katerih rdeca nit bo spoznanje, da so s poplavo teh teorij prikrite dejanske zarote in da je zarot precej manj, kot mislimo, ce besedo razumemo v slovarskem pomenu. Organizatorji opozarjajo, ''da je predvsem pomembno, da se obnašamo drutbeno odgo-vorno in vzpostavimo drutbeni sistem, v katerem bo prostor tudi za tiste milijone in milijone ljudi, ki bodo v primeru obcutnega dviga morske gladine ostali preprosto brez tal pod nogami. Ekonomsko politicne razmere, kakršne prevladujejo sedaj namrec predvidevajo, da bomo te lju-di pac pustili, da se utopijo. Ekonomija na sploh in ekonomija zadnjih nekaj desetletij (Hayek - Friedman) je iz orodja postala cilj, politika in prebivals-tvo pa smo to sprejeli kot dejstvo. In s tem pristali na neodgovorno drutbo z neodgovornimi posamezniki,'' je še zapisal g. Branko Gerlic, tajnik sekcije za UTD pri Zofijinih ljubimcih, organizator predavanj pri Zofijinih ljubimcih in Kulturnem Inkubatorju ter clan IRDO. Mladinski kulturni center Maribor objavlja 29. septembra 2011 je bil v Avstriji, v kraju Maria Enzersdorf šesti CSR (Drutbena odgovornost podjetij) dan, ki ga organizira Avstrijski poslovni svet za trajnostni razvoj, respACT in vsako leto ponuja nove, zanimive informacije o drutbeni odgovornosti podjetij, hkrati pa je tudi prilotnost za mretenje in diskusijo med vsemi zainteresiranimi, saj se dogodka lahko udeleti vsa zainteresirana javnost. Letošnja tema je Drutbena odgovornost podjetij v Evropi, zato bo dogodek vkljuceval uvode v evropsko politiko na tem podro-cju, nemški akcijski plan za drutbeno odgovornost podjetij, pa tudi delavnice in plenarne diskusije na temo drutbene odgovor-nosti podjetij in politik v Avstriji. 6th CSR DAY in AUSTRIA Vir: www.freedigitalphotos.net, David Castillo STRAN 32 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Novi nacini vodenja in družbena odgovornost v casu gospo-darske krize: iluzija ali nujnost? Vir: http://www.gzs.si/slo/storitve/55451 »Je lahko podjetje, v katerem so delavci in družbeno odgovorno delovanje na prvem mestu, poslovno uspešno? Ali je dobrodelnost v casu krize sploh mogoca? Kakšne prednosti podjetju prinaša družbeno odgovorno poslovanje,« so vprašanja s katerimi vas Gospodarska zbornica Slo-venije, Veleposlaništvo Zvezne republike Nemcije ter Skupnost Barka vabijo na predstavitev z nas-lovom Novi nacini vodenja in drutbena odgovornost v casu gospodarske krize: iluzija ali nujnost, ki bo potekala 14. oktobra 2011, s pricetkom ob 12. uri v prostorih GZS-ja na Dimicevi 13 v Ljub-ljani, predstavljeni pa bodo primeri dobrih praks nemških podjetnikov. Udeletenci boste lahko prisluhnili zanimivim poslovnim strategijam in spoznali nove vodstvene in marketinške pristope ter izmenjali izkušnje z izjemnimi gospodarstveniki iz Nemcije, ki so kljub krizi uspeli ohraniti drutbeno odgovorno ravnanje ter uspešno poslovno bilanco svojih podjetij. Zaslužni profesor dr. ek. in dr. manag. Matjaž Mulej je Gospodarsko zbornico Slovenije opozoril o opre-deljevanju družbene odgovornosti in nanje naslovil spodnje sporocilo: Zdravo, kot Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti IRDO, ki deluje sedem let in ima preko sto clanov, od tega polovi-co pravnih oseb, smo z veseljem opazili, da ste najavili vrsto dogodkov, ki se ticejo drutbene odgovornosti. Obenem pa smo zaskrbljeni, ker v najavi prvega dogodka zelo izrecno otate opredelitev drutbene odgovornosti na dobrodelnost. Ce pogledate ISO 26000 o drutbeni odgovornosti iz novembra 2010, boste opazili, da gre za sedem vsebin (vodenje, cloveške pravice, delovni odnosi, okolje, pošteno poslovanje, zadeve odjemalcev, vkljucevanje v skupnost in njen razvoj), katere - prvic v nam znani zgodovini - povezujeta dva bistvena pojma, ki sta teoreticno doma v teoriji sistemov, prakticno pa v vsakem dobrem poslovanju in tivljenju. To sta (1) soo-dvisnost in (2) celovit pristop. Dobrodelnost je torej vaten, a droben delcek vkljucevanja v skupnost, nic vec. Bistveno je upoštevanje, da so najbolj odgovorni tisti, ki se pocutijo s svojimi partnerji soodvisni, ne neodvisni (ekonomsko in naravno, ne le pravno). Skupaj dosegajo vec celovitosti in zato manj spregledov in zato manj napak in tetav. Dnevnik je 10. septembra objavil intervju z menoj. Še v septembru bo Delo objavili naš clanek o tem. Veliko imamo tudi objav. Vec lahko izveste tudi iz zbornikov šestih naših konferenc in iz naše knjige na CD 'Eseji o drutbeni odgovornosti', uredila Matjat Mulej in Anita Hrast, oktobra 2010 prva izdaja, februarja prvi ponatis. PO telji lahko knjigo dobite za 12 Evrov. Verjetno ima nekaj izvodov tudi Janez Podobnik, njegov inštitut, ki je sozalo-tnik knjige, ima prostore v isti stavbi na Dunajski cesti kot Mednarodni center za pospeševanje podjetij, le da je v pritlicju levo. Torej samo okrog vogala od vas. Lep pozdrav, zaslutni profesor dr. ek. in dr. manag. Matjat Mulej, predsednik Strokovnega sveta IRDO Iz GZS so ddr. Muleju odgovorili na to temo tako: Spoštovani prof. dr.dr. Mulej, dovolite, da vam odgovorimo na vaše e-pismo z dne 18. september 2011 v zvezi z drutbeno odgovornostjo. Na GZS se zelo dobro zavedamo pomena in vsebine pojma drutbena odgovornost. Ne vemo katere dogodke, ki se ticejo drutbene odgovornosti in ki naj bi jih napovedovali vrsto, ste imeli v mislih. Res pa je, da na GZS 14. oktobra gostimo predstavnike nemških podjetij, ki jih odlikuje drutbeno odgovorno poslovanje, posebej pa izstopa njihova dobrodelna dejavnost, ki so jo izkazali ravno v Sloveniji (Skupnost Barka). Dogodek gostimo v naši hiši v sodelovanju z nemškim veleposlaništvom, ki je pravzaprav nosilec celotnega dogodka. Vljudno vabljeni: http://www.gzs.si/slo/storitve/55451. Prijazen pozdrav! Petja Šegatin, Odnosi z javnostmi STRAN 33 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Mednarodni posvet POVEZANOST PROCESOV Hiter razvoj bioznanosti prinaša tudi vedno vecje potrebe po posodabljanju izobratevanja in odzivanju na drutbene potrebe po biološkem znanju, nujnem za sprejemanje osebnih in drut-benih odlocitev. Z namenom zagotoviti našim mladim genera-cijam dostop do ustreznega splošnega znanja za tivljenje, letos te peto leto zapored, organizirajo izobratevanje uciteljic in uciteljev na mednarodnem posvetu Biološka znanost in družba. Posvet je namenjen seznanjanju z novostmi v biologi-ji in drutbenim vidikom uporabe biološkega znanja. Vabljeni so ucitelji/-ce biologije, drugih naravoslovnih in drutboslov-nih predmetov ter drugi, ki jih zanima celostni pristop k obra-vnavi kompleksnih procesov v naravi in drutbi. Prijava na posvet: Informacije o prijavi na posvet so objavljene na spletni strani organizatorja. Dodatne informacije o posvetu: mag. Minka Vicar (ZRSŠ) telefon (01) 2363 146, e-naslov min-ka.vicar@zrss.si ali Saša Kregar (ZRSŠ) telefon (01) 2363 115, e-naslov sasa.kregar@zrss.si Kraj in cas posveta: Posvet bo 6. in 7. oktobra 2011 v poslovni stavbi DSU (bivši Smelt) na Dunajski cesti 160 v Ljubljani (na kritišcu med Dunajsko cesto in obvoznico). Organizator posveta: Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, Oddelkom za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenskim fiziološkim druš-tvom, Centrom odlicnosti za integrirane pristope v kemiji in biologiji proteinov in Društvom bio-logov Slovenije. Vir: prejeto po elektronski pošti in http://www.zrss.si/bzid/procesi/ Summary of Ethical Corporation’s upcoming conferences: How to Drive Supplier Social & Environmental Performance Conference 25-26 October 2011, New York City, USA The CR and Sustainability Reporting and Communications Summit 2011 15-16 November 2011, London, UK How to Manage Supplier Social & Environmental Performance Conference 28-29 November 2011, London, UK The Sustainable Finance Summit 2011 6-7 December 2011, London, UK Vec informacij: Nick Johnson, Ethical Corporation; nick.johnson@ethicalcorp.com STRAN 34 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Podpora projektom s podrocja umetnosti in kultu-re iz podrocja zahodnega Balkana Sklad za spodbujanje kulture na Balkanu podpira projekte s podrocja umetnosti in kultu-re iz podrocja zahodnega Balkana. Glavni namen sklada je namrec utrjevanje vezi med drtavami zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Make-donija, Crna Gora in Srbija) in Evropo ter spodbujanje procesa evropske integracije. Pri-javnico lahko oddate skozi vse leto, rezultati bodo objavljeni 4 krat letno. Vir: http://www.razpisi.info/index?action=noticeinfo&id=1854 Foto: digitalart, www.freedigitalphotos.net 2. javni razpis Sklada za NVO in sklada za male projekte v okviru partnerstva Vir: http://svicarski-prispevek.si/sl/razpisi/index.html Na podlagi dolocil Okvirnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Švicarskim zveznim svetom o izvajanju slovensko-švicarskega programa sodelovanja za zmanjševanje socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji je bil 8. julija 2011 objavljen 2. javni razpis Sklada za NVO in za male projekte v okviru partnerstva. Vmesni organ zbira predloge projektov nevladnih organizacij na podrocjih socialnega varstva, varstva okolja in narave ter predloge malih projektov partnerskega sodelovanja med Slovenskimi in Švicarskimi neprofitnimi orga-nizacijami. Rok za prejem vlog je ponedeljek, 10. oktober 2011 do 12.00 ure. Razpisi Odprt je razpis za podelitev nagrade Feniks za projekt leta 2011 na podrocju management consultinga Vir:http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_poslovno_storitvenih_dejavnosti/54882?pt=2711 Zbornica poslovno storitvenih dejavnosti v skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrade Feniks in sklepom Upravnega odbora ZPSD objavlja Razpis za podelitev nagrade Feniks, za projekt leta na pod-rocju management consultinga za leto 2011. Namen razpisa je izbrati in nagraditi svetovalni projekt leta, spodbuditi kakovost, inovativnost in ucinkovitost svetovalnih projektov ter promovirati dejavnosti sve-tovanja vodstvom gospodarskih drutb in podjetnikom. Rok za oddajo prijav je 15. november 2011. Vir: www.freedigitalphotos.net, David Castillo Foto: digitalart, www.freedigitalphotos.net STRAN 35 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na podrocju kulture in podporo njihovi socialni vkljucenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2011–2012 Slutba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je odobrila objavo javnega razpisa za izbor raz-vojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih drutbenih skupin na podrocju kulture in podporo njihovi socialni vkljucenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2011-2012 skladno z Operativnim programom raz-voja cloveških virov za programsko obdobje 2007–2013, 4. razvojno prioriteto »Enakost motnosti in spodbujan-je socialne vkljucenosti« in prednostno usmeritvijo 4.3.: »Dvig zaposljivosti ranljivih drutbenih skupin na pod-rocju kulture in podpora njihovi socialni vkljucenosti«. Namen javnega razpisa je sofinanciranje projektov z namenom spodbuditve, motivacije in proaktivacije delova-nja posameznikov iz ranljivih drutbenih skupin za njihovo vecjo socialno vkljucenost in zaposljivost. Potreben pogoj za doseganje tega cilja med drugim predstavlja krepitev administrativne usposobljenosti in profesionalnos-ti delovanja zaposlenih v organizacijah, ki delujejo na podrocju kulture. Razpisno dokumentacijo si bodo lahko zainteresirani prijavitelji lahko natisnili s spletne strani www.kultura.gov.si. Na spletni strani Ministrstva za kulturo bodo lahko prijavitelji našli tudi vse druge podatke in navodila, povezane z izvedbo javnega razpisa. Vir:http://www.svlr.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//2707/ 20. septembra se pricne jesensko izobratevanje 18. generacije slušateljev Londonske šole za odnose z javnostmi (LSPR) in drutbene odgovornosti podjetij. Preverite izobratevalni program in se podajte na znanja polno pustolovšci-no, kjer bodo z vami znanje delili priznani strokovnjaki in dolgoletni prakti-ki na svojem podrocju. Utrdili in nadgradili boste teoreticna znanja, se preiz-kusili v prakticnih primerih in samostojnem delu. Pridobili boste nova poz-nanstva in spoznali svete prakse doma in v tujini. Podrobnejše informacije: lspr@spem-group.com, karolina.marolt@spem.si ali na telefonu 02 228 44 46, mobi 051 314 224. www.pr-education.net Foto: : idea go, www.freedigitalphotos.net Javno povabilo za sofinanciranje projektov programa Usposabljanje in izobraževanje zaposle-nih 2011 (UIZ 2011) Okvirna višina razpolotljivih sredstev je 2.000.000,00 EUR. Ponudbe lahko ponudniki vlotijo od objave jav-nega povabila do podelitve sredstev oziroma najpozneje do 31. 7. 2011. Namen javnega povabila je spodbujanje izobratevanja in usposabljanja zaposlenih. Javno povabilo delodajalce spodbuja, da zacnejo sistematicno vlagati v zaposlene in tako v skladu s potrebami na trgu dela odpravijo stru-kturna neskladja in izboljšajo usposobljenost cloveških virov in povecajo mobilnost in zaposljivost. Ponudbe lahko ponudniki vlotijo od objave javnega povabila do podelitve sredstev oziroma najpozneje do 31. 7. 2011. Dodatne informacije o razpisu so na voljo vsak delovni dan med 9. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 14. in 16. uro, na telefonski številki 01/434 10 95, 01/434 15 67, ali na e-poštnem naslovu karmen.bailat@sklad-kadri.si. Vir: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/naslovnica/razpis/n/javno-povabilo-za-sofinanciranje-projektov-programa-usposabljanje-in-izobrazevanje-zaposlenih-2011/ STRAN 36 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Novice Studio 12 išce donatorje Vir: http://www.s12.si/postani-donator Studio 12 ni zgolj medij, predstavlja namrec tivljenjski nazor in nacin tivljenja. Ker se njihov najvecji sponzor umika iz Slovenije in ker je za njihove vsebine, ki se dotikajo podrocij ekolo-gije in trajnostnega razvoja, cloveka in drutbe, medsebojnih odnosov, kulture, zdravega tiv-ljenja ter osebne in duhovne stvari, zelo tetko najti sponzorje, se obracajo s prošnjo posebej na vas, da jim pomagate ohraniti medij, ki ozavešca, spodbuja in pozitivno vpliva na ljudi. IRDO je bil predstavljen v oddaji 'Naj spregovorijo NVO' Vir: prejeto po elektronski pošti Obvešcamo vas, da je oddaja 'Naj spregovori-jo NVO' s podrocja clovekovih pravic in dru-žbene odgovornosti, kjer smo sodelovali, sedaj objavljena na spletnem portalu Studia 12 (www.studio12.si). Foto: http://www.s12.si/druzba/naj-spregovorijo-nvo/1346-naj-spregovorijo-nvo-lovekove-pravice-in-drubena-odgovornost.html Vljudno vabljeni k ogledu s klikom na spodnjo spletno povezavo. Naj spregovorijo NVO: Clovekove pravice in družbena odgovornost http://s12.si/video-arhiv.html?task=videodirectlink&id=1527 Ocistimo Slovenijo - ocistimo svet! Vir: http://www.pozitivke.net/article.php/Ocistimo-Svet-Slovenijo-Ekologi-Brez-Mej 24. marca 2012 se pripravlja nova akcija - cistili bomo v navezi z akcijo Ocistimo Svet 2012 (World Cleanup 2012). Projektu se je do zdaj aktiv-no pridrutilo te vec kot 40 drtav, ekipa pa se oblikuje še v desetinah dru-gih drtav. To bo najvecja okoljska akcija v zgodovini Zemlje! Sedemnajstega aprila lani je 270.000 Slo-vencev z lastnim zgle-dom pokazalo, da so pripravljeni nekaj narediti za lepšo, bolj-šo, cistejšo državo. En dan je bil dovolj, da se je marsikaj spre-menilo za vedno. STRAN 37 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Generacijske razlike kot izziv za slovenske zamejske skupnosti Vir: novico napisal Aleš Jambrek Predstavniki inštituta IRDO smo se udeletili dvodnevne konference, ki je bila posvecena izzi-vom, s katerimi se srecujejo izseljenske skupnosti ter vlogi mladih pri njihovem ohranjanju in razvoju. Predstavile so se izseljenske skupnosti iz Zdrutenih drtav Amerike, Kanade, Avstralije in Argentine ter spregovorili o tivljenju, tegobah in izzivih s katerimi se soocajo. Predstavniki izseljenskih skupin so se strinjali, da si telijo vecjo pomoc in sodelovanje z maticno drtavo Slovenijo, ki ne prisluhne dovolj v vseh segmentih njihovega delovanja. Prav tako so bili mnenja, da je prostor, ki jim ga namenijo slovenski mediji v maticni drtavi, nezadosten oziroma ga skoraj ni. Skupaj z udeletenci konference se je na konferenci ustvarila zanimiva misel, in sicer, da bi Slo-venci morali definirati lastno identiteto oziroma opredeliti katere karakteristike so tiste, ki defini-rajo posameznika kot Slovenca. Slovenci v maticni drtavi namrec, po pricevanju predstavnikov izseljenskih skupnosti glede na njihove izkušnje, ne prištevamo izseljenskih Slovencev medse, ce ti ne obvladajo materinšcine oziroma ne gojijo specificnih norm, ki so na splošno veljavne kot slovenske. To izseljencem pri vzpostavljanju povezav z maticno drtavo in samim delovanjem predstavlja tetavo, saj jih ne štejemo za svoje, kljub temu, da se sami cutijo, da pripadajo Sloven-skemu narodu. Še vecja je diferenciacija tam, kjer so doloceni pripadniki slovenskih skupnosti ljudje, ki nimajo nobenih kulturnih povezav z maticno drtavo. To pomeni, da niso izseljenci, niso otroci oziroma potomci izseljencev in vendar jih privlaci Slovenska kultura, zgodovina, kulinari-ka in jezik. Po mnenju govorcev takšni ljudje takoj izpadejo iz naše percepcije kot Slovenci, a vendar je takšnih posameznikov, ki se telijo pridrutiti slovenskim izseljenskim skupnostim, ved-no vec – še posebej v Ameriki in Avstraliji. Govorci so prav tako izpostavili, da je etiketiranje posameznikov kot multikulturnih pretivelo svoje okvirje, saj je tp v nekaterih predelih oziroma drtavah predstavljalo negativno konotacijo. Slovenske izseljenske skupine po svetu se tako imajo za transkulturne, kar pomeni prepletanje številnih razlicnih izvorno kulturnih vzorcev iz katerih posamezniki izhajajo. Ce povzamemo vse skupaj bi lahko dejali, da so se slovenske izseljenske skupine predstavile izrazito pozitivno v svojem odnosu, ki ga cutijo do maticne drtave. Njihov pozitiven pogled na slovensko kulturo in tradicijo, ki v tujini privablja popolnoma »kulturno tuje« posameznike slo-venskemu civilizacijskemu okvirju, pa lahko vliva Slovencem v maticni drtavi optimizem do velicine, ki jo premore naša kultura v svetu in ponos do naše zgodovine. Film o protestu v Beli Hiši Na spletni strani Youtube si lahko ogledate dokumentarni film o protestu v Beli hiši. Vir: http://www.youtube.com/watch?v=lAfqFraOE0s&feature=youtu.be STRAN 38 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Simbioz@ e-pismena Slovenija Vir: http://www.simbioza.eu/ Zavod Ypsilon prireja prostovoljski projekt, ki bo potekal med 17. in 21. oktobrom, na katerem lahko sodeluje vsak kot prostovoljec ali kot udeletenec delavnic, pri tem pa se zabava v medgeneracijskem povezovanju. Zavod teli povezati generacije v e-opismenjevanju, ponuditi pomoc starejšim pri uporabiti racunalništva in navdušiti mlade nad prostovoljstvom. Brezplacne racu-nalniške delavnice bodo potekale po vsej Sloveniji. Vec o samem projektu in prijavah si preberite na spletni strani www.simbioza.eu. Naredimo internet varen za otroke! Vir:http://www.protectchildrenonthenet.com/en/ Ali veste, da je v vsakem trenutku na internetu priblitno 14,6 milijona mladih do 17. leta starosti? Pedofili se tega zelo dobro zavedajo. Internet uporabljajo, da najdejo otroke, se z njimi spoprijateljijo in jih nato zlorabijo. Cas je, da se starši in drut-ba povetemo in zagotovimo, da bo internet varen za mlade uporabnike. Zato je revija Reader's Digest v 16 drtavah zace-la evropsko kampanjo, da ustavi to pocetje! V ta namen zbi-rajo podpise za varnostni gumb na skupni spletni strani www.varniotroci.net – vse poklikane anonimne peticije (podpis vas ne zavezuje k nobenemu sodelovanju, nakupu ali prejemanju naših vsebin) bomo odnesli v Evropski parla-ment, kjer te pozivajo ponudnike omretij in industrijo, naj poskrbijo za opozorilni gumb na straneh za mlade. Vir: www.freedigitslphotos.net, digitalart Vir: www.freedigitalphotos.net, Ambro Dan mobilnosti invalidov Vir: http://www.maribor2012.info/index.php?ptype=3&ntype=1&id=531 Evropska prestolnica kulture je v sodelovanju z društvi invalidov, Svetom invalidov MO Maribor in mariborsko obcino v sredo, 21. septembra, na dan mobilnosti invalidov, organizirala razlicne delav-nice. Otroci so lahko prisluhnili pripovedovanju pravljic in jih tudi soustvarjali. Na mariborskem Trgu svobode so potekale tekme ulicne košarke med ekipo invalidov in predstavniki zavoda MARI-BOR 2012 - Evropska prestolnica kulture. Potekale so tudi predstavitve razlicnih društev invalidov. Poleg pantomime, plesnih in glasbenih nastopov je v organizaciji kulturno-ekološkega društva Sme-tumet potekalo zbiranje plasticnih zamaškov, odpadnih zgošcenk, odvecnih lego kock in magnetkov za hladilnik. Smetumet bo namrec v prihajajocem letu kreativno in reciklirano opremljal jav-ne površine in mesta prizorišc za projekt EPK, da bodo bolj prijazna ljudem s posebnimi pot-rebami. STRAN 39 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Fundacija UniCredit in UniCredit banka Slovenija nagradili tri proje-kte z nagrado za družbeno vkljucevanje 2011, Slovenija Fundacija UniCredit je skupaj z UniCredit Banka Slovenija d.d. aprila 2011 lansirala svojo prvo -Nagrado za drutbeno vkljucevanje., ki je bila naslovljena na vse neprofitne subjekte v Sloveniji, ki telijo prispevati k zmanjšanju drutbene izkljucenosti in revšcine ter k izboljšanju tivljenjskih raz-mer prizadetih ljudi. -Fundacija UniCredit je prejela vec kot 80 prijav neprofitnih subjektov iz vse Slovenije. Po strogem postopku ocenjevanja smo izbrali tri projekte, ki bodo nagrajeni; gre za projekte, ki se ukvarjajo z razlicnimi podrocji drutbenega vkljucevanja," je pojasnil Maurizio Carrara, predsednik Fundacije UniCredit. Skozi pobudo -Tvoja izbira, tvoj projekt – Slovenija. smo povabili sodelavce UniCredit Banka Slovenija d.d., da glasujejo za projekt, ki je po njihovem mnenju najboljši izmed treh izbra-nih. Vecina sodelujocih je izbrala projekt Dotivite jesen tivljenja na svojem domu – Mreta progra-mov za drutinske skrbnike in prostovoljce za nudenje pomoci starejšim, ki ga je predlagal Inštitut Antona Trstenjaka. Projekt je bil nagrajen z 50.000 evri. Ostala dva izbrana projekta sta bila nagra-jena z 25.000 evri. Zmagovalni projekt uvaja inovativen program na podrocju oskrbe starejših v petih slovenskih obci-nah. Vkljucuje usposabljanje in podporo za drutinske skrbnike kot tudi izobratevalni program za prostovoljce za pomoc starejšim osebam z namenom izboljšati drutbeno vkljucevanje starejših kot tudi okrepiti solidarnost med drtavljani. .Usposobljenih bo 125 drutinskih skrbnikov in 100 prosto-voljcev, oskrbe pa bo deletnih 150 starejših., je dejal dr. Botidar Voljc, predstavnik Inštituta Anto-na Trstenjaka ob prejemu nagrade s strani predsednika Fundacije. UniCredit.JPG Na fotografiji so nagrajenci: Alojz Kavaš za društvo Moza-ik, dr Botidar Voljc za Inštitut Antona Trstenjaka in Stevan Stavrevic za DSP Center v dru-tbi predsednika UniCredit fun-dacije, Mauirizia Carrara. Foto: http://www.unicreditbank.si Objavljen je razpis za sofinanciranje usposabljanja zaposlenih Objavljen je nov razpis za sofinanciranje usposabljanja zaposlenih. Za razliko od predhodnega junijskega razpisa le ta ni odprt do porabe sredstev, temvec do 28.10.2011, torej slab mesec dni. Izbrani bodo vlagatelji, ki bodo pridobili najvec tock glede na postavljene kriterije ocenjevanja. Razpis dodatno definira zgornjo mejo možno prejetih sredstev, in sicer je možno pridobiti do 1.000 EUR na vkljucenega zaposlenega. Ostala dolocila razpisa pa so vecinoma zelo podobna junijskemu. Vec informacij: http://www.sklad-kadri.si/si/razvoj-kadrov/sofinanciranje-izobrazevanj-in-usposabljanj/ STRAN 40 IRDO NOVICE ŠT.7/IV MLADE FACE Projekt Mlade face je vseslovenska mladinska akcija, v kateri telijo zdrutiti mlade prostovoljce, ki na en dan (letos je bil to 21. maj) naredi-jo veliko dobrih del. Gre za pobudo, ki so jo dali mladi svojim vrstnikom, ker telijo pokazati kako so mladi lahko mocni, ko se zdrutijo ter da pokatejo, da niso zgub-ljena generacija in da jim ni vseeno za dogajanje okrog njih. Hkrati teli-jo med mladimi zbuditi obcutek povezanosti v skupnem cilju in ustvariti energijo, ki jo bo ta dan cutila vsa Slovenija in ki bo dihala s tem. Ob tem so pozvali tudi ostale javnosti: odlocevalce, gospodarstvenike, pradvsem pa odrasle posameznike, da jim stopijo en korak naproti inn jim omogocijo izvedbo del, ki si jih bodo zastavili. Vec informacij o projektu, ki naj bi postal tradicionalen, najdete na nas-lovu: www.mladeface.si Mlade face pomagajo v Breticah. Mlade face pomagajo v Vitanju. Mlade face pomagajo na Jesenicah. Mlade face se ne ustrašijo tudi zelo napornega dela. MladimFacam in seveda tudi vsem mla-dim facam... Je Vlas-ta Nussdorfer napisa-la pismo, ki ga (z dovoljenjem) objav-ljamo na naslednji strani. Se nadaljuje... Predstavljamo projekt STRAN 41 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Spoštovane in spoštovani, rekla bi vam rada kar: dragi. Že vaše ime je nekaj posebnega, kajti, ko zaslišiš MLADE FACE, si zamisliš skupino mladih, ki so face, kar po domace pomeni; nekaj posebnega. In tudi vi ste zagotovo taki, kajti, ko sem pred casom dobila vaše povabilo k vses-lovenski akciji in njen opis, sem vam takoj odgovorila, da bom tisto soboto tudi sama, ceprav nisem vec mlada, vsaj ne po letih, prežive-la na prav poseben nacin. Obiskala sem skoraj 100-letno gospo v Rogaški Slatini, ki biva v domu starejših obcanov, saj sem o njej pisala in tudi napisala knji-go. Izšla je 15. julija letos. Tako sem se pridružila plemenitemu pos-lanstvu in številnim vašim dobrim delom. Nanizali ste jih kar nekaj, zagotovo bi se lahko vsak, cetudi ni mlad in ravno deloholik, našel v vsaj eni vaši aktivnosti. Dobra dela nas lahko v teh težkih casih zelo razveselijo, saj poma-gajo, pa ne le tistim, ki so jim namenjena, pac pa tudi nam, ki jih neutrudno delimo in delamo in imamo ob tem dober obcutek. Zago-tovo ste ga imeli tudi vsi vi, ko ste razveseljevali mlado in staro. Za to je prav, da danes praznujete, pogledate nazaj in malo naprej, kajti caka vas še veliko ljudi v stiski, bolnih, revnih, potrebnih pomo-ci ali vsaj lepe besede, veliko nepopleskanih stanovanj, ljudi, ki mor-da nikoli niso dobili nobene pozornost, zato si želim, da dan mladih fac ne bi bil le dan, pac pa teden, mesec, leto in še vec. Pozdravljam vas, žal mi je, da moram biti danes nekje drugje. Kloniranja še ni. Pa tudi prav je tako, saj je možnost zadeve rešiti tudi na tak nacin. Mlade face, res ste face! Vlasta Nussdorfer, ambasadorka prostovoljstva RS za leto 2011 13. dan kakovosti Posavja in družbena odgovornost Ddr. Matjat Mulej bo sodeloval s predavanjem na 13. dnevu kakovosti Posavja, ki bo v Krškem 26. oktobra 2011 s pricetkom ob 9.00. Tokratna vodilna nit bo Drutbena odgovornost. Dan kakovosti organizira Sekcija za kakovost pri GZS OZ Posavje, Krško. Udeletencem se bodo predstavili pogledi na drutbeno odgovornost. Dodatne informacije: Darko GORIŠEK, direktor, GZS OZ Posavje, Krško, darko.gorisek@gzs.si; http://www.gzs.si/slo/regije/oz_posavje »Imate idejo? Ujemite najboljše!« Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) organizirata osrednji dogodek evropskega tedna podjetništva 2011 v Slo-veniji. Na dogodku »Imate idejo? Ujemite najboljše!« bodo udeletenci spoznali zgodbe o uspehu dveh slovenskih podjetniških drutin in se o pasteh in prilotnostih pri ustanavljanju in razvoju pod-jetja posvetovali z uglednimi strokovnjaki. Evropski teden podjetništva je namenjen spodbujanju in promoviranju podjetništva v Evropi, zlasti med mladimi, in seznanjati obstojeca mikro, mala in sre-dnje velika podjetja z motnostmi pridobivanja podpore, ki jo ponujajo Evropska komisija, nacional-ni, regionalni in lokalni organi. Osrednja tema letošnjega, te 3. evropskega tedna podjetništva, je nova prilotnost in prenos podjetij. Otvoritveni slovenski dogodek se zato osredotoca na drutinsko podjetništvo kot pomemben vzvod za uresnicitev podjetniške prilotnosti in nadaljnji razvoj podjet-ništva. Dogodek bo v sredo, 5. oktobra 2011 med 13.30 in 17. uro v Kavarni hotela Slon (v 1. nad-stropju) v Ljubljani (Slovenska cesta 34). STRAN 42 IRDO NOVICE ŠT.7/IV CSR Europe and national partners release an updated guide to CSR in Europe CSR Europe's network of national partner organisations has released A Guide to CSR in Europe, pro-viding insight into the state of CSR and current trends and priorities in different European countries. Topics covered include national CSR policies and legislation, key drivers of CSR, main organisational actors, and recent developments in various thematic areas including environment, supply chain, human rights, equal opportunities, community engagement, and sustainable products and services. First ever Corporate Social Responsibility (CSR) magazine in Africa is launched The first ever Corporate Social Responsibility (CSR) magazine in Africa to aid corporate organizations understand the impact their business activities have on the people and environment in which they opera-te has been launched in Accra. The CSR Watch magazine hopes to ensure that companies see CSR as an opportunity and a platform for sustainable growth. Read more (Source: Modern Ghana) GRI launches global sustainability reporting guidelines for buildings The Global Reporting Initiative (GRI), which provides an international and standardised sustainability reporting framework for organisations, will announce the launch of a new version of its reporting framework tailored to the built environment. The GRI Construction and Real Estate Supplement framework offers reporting across a range of sustainability issues connected to buildings, including car-bon emissions, water use and sub-contracted labour. Read more (Source: Greenwise) Vir: CSR Europe's Newsbundle - Issue 240, http://www.csreurope.org/ Doing good to do Bad? Vir: http://blogs.wsj.com/economics/2011/08/01/doing-good-to-do-bad/, Eden izmed predlogov za drutbeno odgovorno ravnanje podjetij je delanje ''dobrega''. Cetudi je zacetna investicija za na primer varovanje okolja, spodbujanje clovekovih pravic, izboljšanje jav-nega zdravja, lahko precej visoka, bo podjetje na koncu le poplacano s pohvalami drutbe in posle-dicno tudi z višjim profitom, pravi avtor clanka, Justin Lahart. Vendar pa ekonomista Matt Kot-chen z Univerze Yale in Jon Jungbien Moon iz Univerze v Koreji menita, da pomemben razlog za delanje dobrega v podjetju predstavlja prekrivanje slabih stvari, ki jih je podjetje storilo v preteklo-sti. Vec: http://blogs.wsj.com/economics/2011/08/01/doing-good-to-do-bad/ Podatki kažejo: vsi sistemi na zemlji so v hitrem upadanju Vir: http://ipsnews.net/news.asp?idnews=56685; Avtor: Stephen Leahy Stephen Leahy v clanku z naslovom Data Shows All of Earth's Systems in Rapid Decline ugo-tavlja, da varovanje delckov narave tukaj in tam ne bo cloveštva obvarovalo pred izgubo našega podpornega sistema za tivljenje. Cetudi se je skrb na razlicnih podrocjih, ki se ukvarjajo z varo-vanjem rastlin, tivali in drugih vrst, ki omogocajo tivljenje našega planeta, povecala za desetkrat, to ne bo zadošcalo brez upoštevanja najvecjega problema 21. stoletja: velikost populacije ter pre-komerne in neucinkovite uporabe virov. Ce se ne bomo soocili s temi velikimi temami, bo clo-veštvo do leta 2050 potrebovalo 27 planetov Zemlja, je pokazala najnovejša študija. Velikost in število varovanih obmocij je od leta 1980 drasticno naraslo in obsega 100.000 obmocij v skupni izmeri 17 milijonov kvadratnih kilometrov kopnega ter dva milijona kvadratnih kilometrov ocea-nov. Novice iz tujine STRAN 43 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Business Schools Add Courses On Ethics, But Are Graduates More Ethical? Post-financial meltdown, business schools are trying to make their graduates more responsi-ble. But does taking one class on ethics work, or does a new ethical model need to permeate the curriculum? More: http://www.fastcompany.com/1782084/business-schools-add-courses-on-society-and-ethics-but-the-core-proves-harder-to-change Is industrialization a social evil? It would not be completely wrong to say that growth and corporate social responsibility are two ends of the same river. More often than not growth (industrialization) comes at the cost of sacrificing environmental obligations. For companies, both profits and costs are material in nature. Thus, in the greed to increase their tangible worth the intangible costs associated with violating social obligations (towards society) are ignored. However, if the repercussions of these ecological imbalances are not taken into consideration our next generation will have to pay a huge price for it. More: The new Social Europe Guide - available now The Europe 2020 strategy, which provides a basis for all EU and national policies, sets out a socio-economic model based on smart, sustainable and inclusive growth, with a concrete com-mitment to achieve by 2020 an employment rate of 75%, a tertiary education completion rate of 40%, reduce school drop-outs below 10%, and lift at least 20 million people from the risk of poverty and social exclusion. More: Corporate Social Responsibility Takes on Celebrity Twist Corporate social responsibility (CSR) is increasingly being seen as a fundamental necessity of corporate operations, if companies and brands are to be seen favourably in the eyes of the pub-lic - and employees. More: http://au.ibtimes.com/articles/218618/20110923/corporate-social-responsibility-takes-on-celebrity-twist.htm Arabia CSR Awards Ceremony 2011, 26 October 2011, Dubai In addition to honoring the winners of the Arabia CSR Awards 2011, this event will aspire to add value to the CSR and sustainability agenda of the Arab world by calling in some of the world’s leading CSR experts and thinkers to help educate and inspire business leaders in the Arab region. The theme for this year’s Forum is -A Sustainability Spring in Arabia. and several high-level speakers will share their insight and experiences to help understand the role of CSR in the turbulent political, economic and environmental situation in the Gulf Corpo-ration Council states, North Africa, the Levant region and the wider Arab world. (Source: Ara-bia CSR Network); Vir: CSR Europe's Newsbundle - Issue 240, http://www.csreurope.org/ STRAN 44 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Zanimivosti Cudežni proizvod narave Vir: prejeto po elektronski pošti Limona (citrus) je cudetni proizvod narave, ki v cloveš-kem telesu ubija kancerogene celice. Ucinek limone je kar 10 tisockrat mocnejši od kemoterapije. In zakaj ta informacija nikakor ne prodre v javnost? Na svetu obstajajo laboratoriji, ki so zainteresirani za izdelavo sinteticnih spojin, ki prinašajo ogromne dobic-ke. Od zdaj naprej pa lahko pomagamo svojim prijate-ljem in znancem, tako da jim predamo informacijo o blagodejnosti limoninega soka in njegovi ucinkovitosti pri preprecevanju raka. Medtem ko se to znanje ljubosu-mno skriva, ogromno število ljudi umira, lastniki farma-cevtskih drutb pa nedotaknjeni utivajo v svojih dobic-kih. Okus limoninega soka je prijeten in v nasprotju s kemoterapijo na telesu ne pušca nobenih unicujocih pos-ledic. Ce imate le motnost, posadite limonino drevo na svojem balkonu ali na vrtu, saj ne zavzema veliko pros-tora. Limone lahko utivamo na vec nacinov. Lahko jih jemo ali pa odcedimo in limonin sok dodamo raz-nim napitkom ali ga uporabimo kot sestavino pri pripravi razlicnih kolacev. Limoni pripisujejo številne blagodejne ucinke, najvecji efekt pa daje limona pri tetavah s cistami ali tumorjem. Ta rastlina je dokaza-no zdravilo proti vsem oblikam raka. Prav tako so ugotovili, da je limona antimikrobski agens širokega spektra proti bakterijskim infekcijam in glivicam, da ucinkuje proti notranjim parazitom v crevesju, da uravnava visok krvni pritisk in delovanje tivcevja ter deluje antidepresivno. Izvor teh ugotovitev je eden od najvecjih proizvajalcev zdravil na svetu, ki na podlagi vec kot 20 letnih laboratorijskih raziskav trdi, da limona unicuje maligne celice pri dvanajstih vrstah raka, med katerimi so rak debelega crevesa, rak na dojkah, prostati, pljucih in slinavki. Limona deluje 10 tisockrat bolje od Adiamicina, kemoterapevtske droge za upocasnjevanje rasti kancerogenih celic in nima nobenih škodljivih vplivov na zdrave celice. Stare zacimbe so gojišce karcinogenih plesni Vir: prejeto po elektronski pošti Preverite datume na zacimbni embalati v svoji kuhinji in zavrzite vse, kar je te krepko cez rok ali se ne spomnite, kdaj ste privlekli domov. Kdo bi si mislil, da plesni uspevajo na suhih gostiteljih, kot so zacimbe od lovorja in origana do cimeta in popra, ki je pregovorno suh kot poper. In tudi na zmleti hudi papriki, ki je še potiralec ognja ne zmore vec kot notevo konico na pet litrov kerozina, se karcinogene plesni bohotijo kot v plesnivih nebesih ali raju. Toliko bolj zahrbtne so, ker jih ne opazimo kot tiste na siru ali kruhu. Vir: www.freedigitalphotos.net, Paul vir: www.freedigitalphotos.net, Mater isolated images STRAN 45 IRDO NOVICE ŠT.7/IV POZIV LJUDEM V 3. TISOCLETJU Smo te v 11. letu tretjega tisocletja, polnega gromozanskega tehnološkega in znanstvenega napredka. Toda: kaj se dogaja z moralno zavestjo cloveštva? Na svetu umre zdaj vsak dan 18.000 otrok zaradi lakote in premalo hrane V zadnjih treh mesecih je umrlo iz tega razloga 29.000 otrok samo v Somaliji. 10% otrok, starih do 5 pet, umre pred starostjo 3 mesecev in pravzaprav, cetudi potekajo akcije med-narodne humanitarne pomoci, umre tam dnevno 15 otrok, starih do 5 let. V Siriji ljudje protestirajo na ulicah te pet mesecev, cetudi vsakdo od njih tvega svoje tivlje-nje, ko manifestira, saj vsak dan umirajo ljudje pod kroglami vladnih sil. Ali bo njihov vladar pobil vse svoje ljudstvo, ne da bo mednarodna skupnost kaj ukrepala in ne da bi se oziral na mednarodno javno mnenje? Nedavno je avtorica iz Sirije, nasprotnica retima, prebegnila v Pariz in prikazala, kako hudo je tam. Na dvorišcu, spremenjenem v zapor, se gnete na desetine mladih Sircev s poško-dovani obrazi, polomljenimi nosovi, razbitimi in otecenimi ustnicami. Sram me je, da naše vlade to podpirajo. Smo še ljudje, ali smo vzgojeni za stroje brez custve-ne inteligence? Kot posamezniku mi preostaja samo še to, da me je sram in da svoj protest sporocim vladam in Organizaciji zdrutenih narodov. © Guy Crequie, Francoski pisatelj (Prejel po e-pošti in prevedel Matjat Mulej) 5 najhujših strupov Vir: http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=466 Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzrociteljih bolezni; to so: jeza, talost, strah, skrb in poh-lep. Tega si nismo izmislili mi. To te tisocletja trdijo vse tradi-cionalne medicine, le da na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih pticev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravicuje našo pasivnost, saj ce verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj. Vec o tem preberite tukaj http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=466 Vir: www.freedigitalphotos.net, Carlos STRAN 46 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Pricujoco knjigo je spodbudila telja po razumevanju mnogo-terih vidikov demografskega staranja sodobnih drutb. Med-tem ko v domacih diskusijah prevladuje problematika pokoj-ninske reforme, avtorji v knjigi telijo opozoriti tudi na širše razsetnosti problematike demografskega staranja – kako se to kate na vec podrocjih blaginje, pa tudi na raznolikost v evropskem prostoru. Zato avtorji v monografiji polotaj v Sloveniji pogosto analizirajo mednarodno primerjalno. Pred-stavljajo razmere tivljenja starejših, kako se spremembe sodobnih drtav blaginje povezujejo in vplivajo na njihovo kakovost tivljenja na posameznih podrocjih (od zdravja, sta-novanja, stikov do širše problematike socialne izkljucenosti) ter kako se izratajo sodobna tveganja v vsakdanjem tivljenju starejših ljudi. Knjiga ne daje prakticnih odgovorov in pripo-rocil oblikovalcem politik, pac pa ponuja moten okvir za preudarek in razumevanje dogajanja v starajoci se drutbi. Vrednotenje ucinkov politik - obzorja nove miselnosti Vir: prejeto po elektronski pošti Slovensko društvo evalvatorjev je v sodelovanju s partnerji objavilo novo knjigo, »Vrednotenje ucinkov politik - obzorja nove miselnosti« (Radej Bojan, Mojca Golobic, Mirna Macur, Sreco Dragoš). Spremna beseda Darko Štrajn. Zalotba Vega, Ljubljana, v pripravi na izid jeseni 2011. Doslej je razumevanje drutbenih dilem dolgo pocivalo na prepricanju, da so javne zadeve enostavne v smislu, da oblasti do obisti razumejo njihove vzrocno-posledicne povezave in jih lahko poznavalsko upravljajo same, brez nenehnega in vecinoma nadletnega vmešavanja javnosti. Avtorji tej ideji nasprotujejo in namesto nje izgradijo argument, da so javne zadeve postale kompleksne. To pomeni, da resnica o drutbenih zadevah, kot o tem kaj je skupno dobro ali o tem kaj naj bodo prednostne naloge javnih politik in kako uspešno jih dosegajo, ni vec ena sama, tista na oblasti, ampak o pomembnih stvareh obstaja vec dobro utemeljenih in enako vel-javnih resnic. Potreben je drugacen pristop k obravnavi javnih dilem in k vrednotenju ucinkov javnih politik, ki bo zagotavljal drutbeno enovitost in hkrati ohranjal izhodišcno drutbeno razlicnost. Delo je med redkimi pri-meri s svojega podrocja, ki ni prvenstveno namenjen niti nosilcem politik, niti poklicnim evalvatorjem, ampak splošni javnosti in zlasti tistim, ki se z vrednotenjem ucinkov politik srecujejo le obcasno in v povezavi z drugimi zadevami, s katerimi se sicer prvenstveno ukvarjajo. Blaginja pod pritiski demografskih sprememb knjicaBlaginja.jpg Srna Mandic, Maša Filipovic Hrast (ur.) Naslovka6.jpg Literatura STRAN 47 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Cambridge University Press published a new book entitled -Sources, Sinks, and Sustainability.. Landscapes around the world are heterogeneous, with sources (e.g., areas more suitable for species) and sinks (e.g., areas less suitable for species). This book presents the latest advances in source–sink theories, methods and applications in the conserva-tion and management of natural resources and biodiversity. The interdisciplinary and international team of authors uses case studies, field experiments and modeling, and syntheses to incorporate source–sink ideas into research and management, and explores how sustainability can be achieved in today’s increasingly human-dominated ecosystems. Izšli otroški eko knjigi o Hišku Vir: http://www.energijadoma.si/eko-knjige Energija doma, prva spletna skupnost za promocijo trajnos-tnega bivanja, je izdala prvi dve v otroški zbirki eko knjig o Hišku – vidni ikonici tega portala. Eko knjigi sta primerni za otroke od 2. pa vse do 10. leta kakor tudi za njihove starše, atraktivni zgodbici o Hišku pa vsebujeta komicne vlotke in seveda mocna okoljska sporocila. Knjigi, ki ju je ilustrirala odlicna Marta Bartolj, avtorica pa je Alenka Tumbar Klop-cic – sicer urednica portala Energetika.NET in vodja projek-ta vzpostavitve portala Energija doma–, sta izdani na reci-klirnem papirju. Zgodbica z naslovom Hišek in Soncek izpostavlja pomen soncne energije, govori pa o Hišku, ki se seznani s poletjem kot letnim casom z veliko soncnimi dnevi. Hišek se pri tem zave ne le, da je iz soncne energije mogoce proizvesti elektricno energijo, ampak tudi, da je treba z energijo tudi preudarno ravnati. Zgodbica prikazuje, da je energija nekaj tivega in da prihaja iz našega okolja. V zgodbici z naslovom Hišek in Elektromobil pa Hišek dobi novega sostanovalca – elektricni avto ozi-roma Elektromobil. Ta se polni iz elektricne vticnice, zgodbica pa pojasnjuje njegovo delovanje na osnovi elektricne energije. Skozi knjigico se otroci seznanijo z motno alternativo v cestnem prometu. -Sources, Sinks, and Sustainability. http://www.cambridge.org/aus/catalogue/catalogue.asp?isbn=9780521199476 Ilustracija Marta Bartolj. Foto: http://www.energijadoma.si/eko-knjige STRAN 48 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Katja Majer: Zemlja v meni/jaz v njej 10. julija 2011 je kiparka Katja Majer v Umetnosti galeriji Mari-bor otvorila Instalacijo Zemlja v meni / jaz v njej, ki izpostavlja vprašanje uravnotetenosti duhovnega in zemeljskega, je zasnova-na kot presecišce teh dveh razsetnosti. Kupolasta zasnova pred-stavlja harmonicni presek dveh sfer, ki se spajata v kozmicno kro-glo, s cimer se briše vpetost v prostor in cas ter ustvarja avtonom-no obmocje bivanja. Povezovanje obeh svetov je neizogibno in celo nujno, saj brez tovrstnega prepletanja svetova ne bi obstajala. Instalacija je zasnovana interaktivno, tako da obiskovalec vstopi v njen notranji prostor in dotivi njegovo dvopolnost. Notranji del instalacije sluti kot prostor umiritve in kontemplacije, kjer se gle-dalec lahko poglobi vase ob razmišljanju o lastni vpetosti v prese-cišcu materialnega in presetnega. Instalacija, ki je v resnici medi-tacijski pavilijon, je bila po postavitvi v Umetnostni galeriji Mari-bor preseljena v Botanicni vrt Univerze v Mariboru pod Pohor-jem, kjer si jo lahko ogledate. Clani IRDO vabijo... Naj vas to soncno soboto pot zane-se na trtnico ...na fotografiranje ! SAMOPORTRETIRANJE ! Toplo vabljeni ! Bojan Brecelj STRAN 49 IRDO NOVICE ŠT.7/IV Kontakt: Inštitut IRDO, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Telefon: + 386 (0)31 344 883; Faks: + 386 (0)2 429 7104 E-pošta: info@irdo.si, Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu IRDO - Inštitut za razvoj drutbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom raziskovati in pospeševati razvoj drutbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja drutbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna drutba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše drutbe o potrebnosti in pomenu drutbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slo-venskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgo-vornosti in prispevati k razvoju le-te! 1 Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: novice@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Pona-tis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Soustvarjajte novice IRDO NOVICE ŠT.7/IV STRAN 50 Spoštovani clani, predstavite vaše delo na podrocju drutbene odgovornosti v IRDO novicah, da bodo z vašimi dose-tki seznanjeni tudi drugi clani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzorniki prispevali k hitrejšemu razvo-ju drutbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, ce pripravljate zanimiv dogodek, ce bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri poslovanju ter prakso, teorijo predstavili drugim, ce ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bili to zanimivo še za druge clane inštituta. Spodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših primerih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podrocju drutbene odgovornosti, izkoristite te e-novice—predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo,svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zanimivosti, itd…Besedilo naj obsega najvec 3000 znakov. Pošljite ga na naslov novice@irdo.si do vsakega 20. v mesecu. Hvala. . ZSSS – OBMOCNA ORGANIZACIJA PODRAVJE IN KOROŠKA . MIEL ELEKTRONIKA, d.o.o. . SKEI TAM (Sindikat kovinske in elektroindustrije - Sindikat TAM) . Mimovrste d.o.o. . Creditexpress d.o.o. . Medis-M d.o.o. . MIKRODATA GIS d.o.o. . Obcina Duplek . KOGAL Karli Udovicic s.p. . Telekom Slovenije, d. d. . Umetnostna galerija Maribor . N.K.V. d.o.o. . GARANT-ZAVAROVANJE d.o.o. . Izobraževalno razvojni zavod Univerzum Minerva . Mariborska knjižnica . PREMOGOVNIK VELENJE D.D. . Tovarna olja Gea d.d. . Bela Voda d.o.o. . TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o. . Nova Kreditna banka Maribor d.d. . Informa Echo d.o.o. . Zavarovalnica Maribor d.d. . DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije, Maribor . Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. . Zavarovalnica Triglav, d.d. . Vinibis d.o.o. . Mednarodni inštitut ECPD za trajnostni razvoj . Committo d.o.o. . KROG, Vesna Kovacic s.p. . Štajerska gospodarska zbornica . Socius, d.d. . Zavod Ypsilon . Zveza Joga društev Slovenije . Ustanova Slovenska znanstvena fundacija . Štajerski tehnološki park d.o.o. . Press Clipping d.o.o. . Pro anima d.o.o. . Prosperia, izobraževanje, svetovanje, mediacija, d.o.o. . SFPO - Slovenska fundacija za poslovno odlicnost Kdo ste naši clani? Inštitut IRDO redno pridobiva nove clane, ki soustvarjajo naše delo. Zdrutujemo vec kot 100 clanov, od tega 39 kolektivnih: