| Izvestje I »Glasbene Matice“ r “== v Ljubljani ===== o 37. društvenem letu 1908/9. (Društveno leto se ravna po šolskem letu ljudskih šol.) O O Izdal odbor, sestavil društveni predsednik prof. Rnton Štritof. o o VSEBINA: I. Splošni podatki o društvu. 4. Statistika glasbene šole. II. Zapisnik o rednem obfnem zboru. Naznanila za pričetek prihodnjega Ul. <3lasbeno-literarno delovanje. eolskega k la. IV. Glasbena šola. V- Koncerti- 1. Učiteljstvo. ’• Pevski zbor »Glasbene Matice". 2. Učni načrt. 2. Koncertni vzporedi. 3. Imenik gojencev. VI. Društveno vodstvo. i V Ljubljani, koncem julija 1909. Založila „G)asbena Matica". — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani T: Izvestje »Glasbene Matice“ — v Ljubljani ... o 37. društvenem letu 1908/9. (Društveno leto se ravna po šolskem letu ljudskih šol. O O Izdal odbor, sestavil društveni predsednik prof. Rnton Štritof. o o VSEBINA: I. Splošni podatki o društvu. 4. Statistika glasbene šole. II. Zapisnik o rednem obfnem zboru. '*• Naznanila za pričetek prihodnjega III. Glasbeno-literarno delovanje. IV. Glasbena šola. šolskega leta. V. Koncerti. 1. Pevski zbor »Glasbene Matice". 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt. Koncertni vzporedi 3. Imenik gojencev. VI. Društveno vodstvo. V Ljubljani, koncem julija 1909. Založila „Glasbena Matica". — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. [i imm \ I. Splošni podatki o društvu. o @ »Glasbena Matica" se je ustanovila leta 1872. Dovoljena je od vis. predsedstva c. kr. dež. vlade v Ljubljani z odloki: a) z dne 7. junija 1872,, št. 3938., b) z dne 31. oktobra 1887., št. 17.967., c) z dne 9. maja 1894., št. 1250., č) z dne 4. oktobra 1898., št. 4(558. Skozi prvih deset let je bila zgolj glasbeno-literaren zavod za izdajanje slovenskih skladb. To delovanje je ohranila skozi vseh 37 let do današnjega dne. Leta 1882. se je razširila v glasbeno šolo, ki se je prvič otvorila dne 15. novembra 1882. in je torej letos končala 27. šolsko leto. Polagoma se je „Glasbena Matica" razširila dalje tudi v koncertni zavod za prirejanje koncertov. Prvi koncert, kar jih je „Glasbena Matica" sploh priredila, je bil 8. junija 1888. z ad hoc sestavljenim moškim zborom. Redni vsakoletni koncerti pa se. vrše še le, od kar je bil ustanovljen lasten pevski zbor. Pevski zbor ..Glasbene Matice" se je kot zaseben moški zbor pod vodstvom dr. Grossa osnoval dne 9. oktobra 1890., kot integrujoč del ..Glasbene Matice" pa se je ustanovil dne 22. januarija 1891. in v mešan zbor se je razširil dne 15. novembra 1891. Prvi koncert s pevskim zborom »Glasbene Matice" je bil 18. aprila 1891. Pevski zbor je torej letos končal 19. leto svojega obstoja. Rednih vsakoletnih koncertov se šteje letos XVIII. sezona. V »Glasbeni Matici" se snuje tudi glasbena knjižnica. Iz društvenih pravil: Namen društvu. § 2. Namen društvu je, vsestransko gojiti glasbo slovenskemu narodu. Ta namen se doseza s tem, da društvo: I. zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje nagrade za najboljša domača glasbena dela in pospešuje nabiro in izdajo slovenskih narodnik pesmi; II. prireja glasbene produkcije; III. ustanavlja slovenske glasbene šole na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem; IV. snuje in vzdržuje glasbeno knjižnico, obsezajočo a) zlasti slovenske in druge slovanske skladbe, b) poučne knjige o glasbi. Društveniki, njih pravice in dolžnosti. § 3. Društvu sme pristopiti vsaka svojepravna oseba. § 5. Društveniki so: a) častni, b) ustanovni, c) redni in d) člani pevskega zbora »Glasbene Matice". si 4 o § 5. Pravicc društvenikov so: a) predlagati in glasovati pri občnem zboru; b) voliti in voljenim biti v odbor; c) odboru svetovati o društveni koristi; d) brezplačno dobivati po društvu izdane in od odbora društvenikom določene muzikalije; e) vpisovati svoje otroke v glasbeno šolo; /) izposojevati si proti varščini iz društvene knjižnice skladbe in knjige o glasbi. § (j. Ustanovniki plačajo po 80 kron ali na jedenkrat ali pa v štirih letnih rokih zaporedoma po 20 kron; redni društveniki plačujejo na leto po 4 krone; častni društveniki in člani pevskega zbora »Glasbene Matice" so društvenine prosti. Društvenimi sc društvu odšteva vsaj do konca meseca maja. II. Zapisnik o rednem občnem zboru ^Glasbene Matke" dne 15. julija 1909. Navzoči: 20 članov in zastopnik „Laibacher Zeitung“-e. Točka I. dnevnega reda: Nagovor predsednikov. Predsednik profesor Anton Štritof imenuje overovateljem zapisnika gg.: Anton Lajovica in Fran Marolta ter otvarja občni zbor ob 6. uri zvečer z nastopnim nagovorom: Velecenjeni društveniki! Čast mi je, otvoriti današnji redni občni zbor in konštatirati najprej, da je občni zbor pravilno sklican in sklepčen. Po § 7. dr. pr. se redni občni zbor shaja vsako leto v prvi polovici meseca julija. Dan in ura zborovanja ter predmeti, stoječi na dnevnem redu občnih zborov, sc morajo vsaj 14 dni pred zborovanjem razglasiti po slovenskih časopisih. Po §. 10. dr. pr. pa sklicuje občne zbore odbor. V smislu teh določil je odbor s svojim sklepom z dne 21. junija določil za občni zbor današnji dan in vse potrebno v listih objavil. V smisiu istega §. 7. morajo društveni računi ležati tri dni pred občnim zborom na vpogled. Tudi to se je zgodilo. Glede sklepčnosti ni v pravilih nobenega določila, lorej je občni zbor sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. Končno konštatiram, da se je občni zbor pristojnemu oblastvu postavno priglasil. Po teh formalnih opazkah mi je prijetna dolžnost, pred vsem najsrčnejše pozdraviti vas vse, ki ste došli na današnji občni zbor ter s tem dokazali svoje zanimanje za društvo. Pozdravljam osobito prav prisrčno navzočega zaslužnega skladatelja g. Davorina Jenko ta, ki je prav v zadnjem času zelo naklonjenega se izkazal »Glasbeni Matici11. Poslal je 182 izvodov svojih „18 slovenskih pesmi" in prepustil polovico skupička društvu, poslal tudi dve znameniti orkestralni skladbi za izvajanje: „Pribislav in Božena11 ter „Kosovo«. (Občni zbor burno pozdravlja gospoda skladatelja.) Slavni občni zbor! Z današnjim občnim zborom je končano 37. društveno leto, 27. leto naše glasbene šole in 19. leto, odkar obstoji v „Glasbeni Matici11 posebni pevski zbor. Namen občnega zbora je obrazložen v nadaljnjih točkah §. 7. O stanju društva in o delovanju odbora v minoli letni dobi bodo podrobno poročali posamezni funkcionarji; meni je naloga le, da v nekaterih splošnih potezah označim naše delovanje in društveno stanje in podam nekaj misli o načrtih za bližnjo bodočnost. 0 6 a Najprej javljam veselo vest, da se je tekom letošnjega društvenega leta do novembra 1908 s prostovoljnimi prispevki pokril še zadnji ostanek primanjkljaja po rajnkem Lozarju, ki datira z dne 13. julija 1906. Ves deficit je takrat znašal 15.394 K 11 h. Konštatiram, da sc je v 29 mesecih pokrila vsa vsota in da je bilo še prebitka 105 K 95 h. Prispevki so se vporabili deloma v pokritje starih dolgov večinoma obrtnikom (okroglo 8000 K), deloma v pokritje troškov za prizidek (okroglo 7000 K). Po odborovem sklepu smo se dne 21. decembra 1908 v obeh naših ljubljanskih dnevnikih prisrčno zahvalili vsem blagim dobrotnikom, ki so „Glasbeni Matici" v največji njeni nesreči na pomoč prihiteli in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo društvo rešili gotovega propada. Ponavljam tu na občnem zboru še enkrat našo najiskrenejšo zalivalo, za katero mi je težko dobiti dovolj dostojnega izraza. Bil je to veličasten pojav zlatega slovenskega srca, pojav, ki bode ovekovečen v društveni zgodovini. Blagim dobrotnikom naj pomanjkljivi izraz naše hvaležnosti nadomesti zavest, da so oni sigurnega propada rešili ne le za Slovenstvo, ampak za ves slovanski jug važni kulturni zavod. — Pri tej priliki pa nam je izpolniti še eno dolžnost. Takratni odbor, ki je posloval v društvenem letu 1905/6, ko se je zgodila katastrofa, je na občnem zboru dne 28. julija 1906 izjavil, da ne sprejme absolutorija, ako bi mu ga občni zbor hotel dati, dokler ne bo pokrit ves deficit. Dolžnost naša je torej, da mu danes damo absolutorij. Dovolil si bodem tozadevni predlog staviti koncem svojega nagovora. Naj sedaj nadaljujem in govorim najprvo o naši glasbeni šoli. V njej se tudi letos kaže vesel napredek. Število učencev je ostalo skoro nespremenjeno v primeri s številom lanskega leta. Vpeljali so se novi predmeti in nastavili so se novi učitelji. Podrobno Statistiko o gojencih, predmetih in razredih bomo podali v tiskanem izvestju, ki izide prav kmalu. Kot novi predmeti so se letos prvič vpeljali: pouk na oboo, rog in fagot, dočim sta se pripravljalna tečaja za zborovo petje odrastlih pevcev iu pevk letos, žal, opustila, za kurz kompozicije pa letos ni bilo še dovolj godnih gojencev. Poučevali so se torej letos ti predmeti: teorija, harmonija, kontrapunkt, zborovo petje (šolski zbor, dijaški zbor, koncertni zbor), solopetje, klavir, violina, čelo, flavta, oboa, klarinet, rog in fagot. Novi učitelji pa so se letos nastavili: gosp. Anton Trost, ki je nadomeščal gosp. Prochazko, imovanega tekom lanskih počitnic profesorjem praškega konservatorija, gospod Edvard Bilek za čelo, gosp. Jaroslav Markucci za violino, gosp. Anton Cimfl za oboo, gosp. Emanuel Mašek za fagot in gosp. Fran Tamhina za rog. Vseh učitetjev je bilo torej letos 16, štirje več nego lani. Glede nabave dobrih učiteljev bi si dovolil opomniti, da se imamo boriti z velikimi težavami. Je sicer glasbenikov na izobilje, a dobrih se vendar jako težko dobi. Gledati moramo, da vzgojimo domač slovenski naraščaj, kar bodi ena izmed glavnih vodilnih misli za bodočnost. — O višini glasbene šole jamčijo obe javni produkciji dne 8. in 9. junija in končni izpiti dne 30. junija, 1. in 2. julija. Tako je torej razširjanje naše glabenc šole v minolem šolskem letu. Povdarjam to zaradi tega, ker je dokaz, da polagoma, a sigurno napredujemo v smeri proti pravemu konservatoriju, ki j c n a š končni cilj. Slovenci imamo namreč neoporečno mnogo glasbene nadarjenosti. To so neprecenljivi naši zakladi, ki pa večinoma leže še nedvignjeni. Ako se posreči „Glasbeni Matici" dvigniti te zaklade, zvršil se bode ne samo velik in velepomemben kulturni čin, ker bomo na glasbenem polju daleč nadkriljevali vse Jugoslovane, ampak odprl se bode Slovencem tudi nov vir gmotnega blagostanje, ker bomo s slovenskimi, pri nas izvežbanimi glasbeniki m 7 © leliko zalagali ves slovanski jug. In zato je želeti, da bi ta ideja o razširjanju »Glasbene Matice" v popolni konservatorij prodrla v čim širše kroge in da bi se je poprijeli osobito oni faktorji, ki jim je v prvi vrsti izročena skrb za procvitanje celokupnega slovenskega naroda. To razširjenje glasbene šole pa je bilo možno le, ker smo izvršili prizidek na dvorišču in prezidali tudi stare prostore. S tem smo pridobili k prejšnjim 9 učnim sobam še 6 novih, za pouk sposobnih sob. Vseh prostorov imamo sedaj samo v tej hiši 20. Zadrege glede učnih prostorov smo torej sedaj za dolgo časa rešeni, ali v gmotnem pogledu pa smo bili s prizidkom hudo pritisnjeni. Prizidek nas stane 11.000 K, z vso ureditvijo pa nad 12.000 K. Od te svote nam je še plačati 2125 K 35 h. Za vse drugo, ki smo že plačali, porabiti smo morali ves naloženi denar, pa je bilo še premalo, tako da smo bili primorani najeti si novo posojilo pri Mestni hranilnici. Naša nadeja, da dobimo za prizidek izredne državne podpore, se je, žal, izjalovila. Govorili mi je nadalje o »Slovenski Filharmoniji", to pa zato, ker se je na lanskem občnem zboru „Glasbene Matice" povdarjalo, da snujemo v „Glasbeni Matici" sami velik lastni orkester, ki bi ustrezal vsem koncertnim, gledališkim in društvenim potrebam. »Glasbena Matica" se je res lotila tega dela in izvedla, da je s 15. septembrom 1008 začel novi orkester delovati, Prvotno smo res tudi mislili, da bi bil ta orkester združen z ..Glasbeno Matico" tako približno kot je pevski zbor, vendar pa bi se računi zanj ločeno vodili od društvenih računov. Pozneje pa smo uvideli, da so mnenja večine odločilnih krogov bila za popolno samostojnost orkestra, in na občnem zboru tedanje „Društvene godbe" dne 23. oktobra 1908 se je ustanovila samostojna »Slovenska Filharmonija", vendar tako, da se je prepustilo »Glasbeni Matici", da imenuje v odbor tri svoje zastopnike. „Sloyenska Filharmonija" je torej samostojna in „Glasbena Matica" ima samo po svojih treh zastopnikih primeren vpliv na vodstvo orkestra. »Glasbena Matica" pa kljubu temu prejkoslej zelo izdatno podpira »Slovensko Fiharmonijo" in to ne samo v moralnem, ampak tudi v gmotnem pogledu. »Glasbena Matica" daje »Slovenski Filharmoniji" prostore, in sicer dvorano za skušnje, eno sobo za arhiv in eno za pisarno, kar bi sigurno stalo najmanj 800 K na teto. »Glasbena Matica" pa je letos za »Slovensko Filharmonijo" plačala tudi vso kurjavo in razsvetljavo v znesku 685 K, dajala je za vsak koncert s sodelovanjem »Slovenske Filharmonije" po 400 K (le v enem slučaju 300 K), skupaj za koncerte 1500 K, in omogočila je nektere godce redkih instrumentov s tem, da jim je osigurala postranske zaslužke na glasbeni šoli. Ako ne vštevamo 1500 K, kar smo plačali za koncerte, je »Glasbeno Matico" stala letos »Slovenska Filharmonija" okrog 2000 K, s koncerti vred pa 3500 K. Toliko je žrtvovala »Glasbena Matica" za »Slovensko Filharmonijo". Za bodočnost se bodo faktični stroški pač morali zaračuniti. Sicer pa bo bržčas »Filharmoniji" treba iskati prostorov drugje, ker so nam skušnje orkestra in večno prehajanje godcev po vseh prostorih našega poslopja dostikrat v napotje. Prehajam na k o n c c r t n o delovanje »Glasbene Matice". Tudi tu moram reči, da letošnja sezona ni samo nič zaostajala za prejšnjimi, ampak jih je v enem pogledu še prekosila, namreč z oživitvijo simfoničnih koncertov. Schubertova simfonija v li-molu, Dvorakova simfonija v g-duru, Griegova lirična suita in Paganinijev koncert za gosli s spremljevanjem orkestra, Hipolitov-Ivanova »Iveria" in Čajkovskega koncert za klavir s spremljevanjem orkestra, skladbe, ki so se izvajale s »Slovensko Filharmonijo", in ves velikomestni koncert orkestra dunajskih umetnikov pod vodstvom slavnega Oskarja Nedbala so m 8 m temu tehtovite priče. S pevskim zborom in orkestrom pa so se izvajali Pcrosijev oratorij „Rojstvo Izveličarjevo", Dvorakov „149 psalm", Dvorakov „Te Dcum“ in Bendlov „Švanda [dudak“. Izmed tujih umetnikov je pod našo tvrdko poleg orkestra dunajskih umetnikov nastopil tudi slavni Leopold Godovvski v samostojnem klavirskem koncertu. Pripomnim, da je bil prvi koncert letošnje sezone v prid dobrodelni akciji „Za otroka" in da se je oddalo čistega dobička 800 K. Glede gl as b e n o-1 i te ra r n ega našega delovanja mi je pripomniti, da smo, kakor še vsako leto, odkar obstoji ..Glasbena Matica", tudi letos izdali vsega upoštevanja vredne muzikalije za naše člane, da pa se nam letos zopet ni posrečilo zaostanka iz prejšnjih let prihiteti. Lansko jesen smo namreč izdali muzikalije še le za leto 1907/8 in sedaj so v tisku muzikalije za preteklo leto 1908/9. Za trdno pa upamo, da prihitimo eno leto tekom prihodnjega društvenega leta, ker smo z dvema razpisoma in tudi poleg njih z odkupom nabavili dokaj izbornega materijala, ki bo zadoščal za nekaj let. Koliko žrtvuje »Glasbena Matica" v to glasbeno-literarno svrho, je razvidno iz teh številk: Nagrade za konkurenčne skladke so znašale 280 K, običajni honorarji od tiskane strani poleg tega še 100 K, skupaj 380 K, za skladbe na Gregorčičeve besede nagrade 210 K, honorarji 330 K, skupaj 540 K; obe svoti skupaj 920 K. Za odkup Michlovih skladb 300 K, za odkup nove zbirke Bajukovih narodnih pesmi 150 K. Vsega skupaj 1350 K v enem letu brez tiskovnih troškov! To so ogromne svote, ki jih žrtvuje »Glasbena Matica" za povzdigo glasbene naše literature. Zato pa tudi daleč nadkriljujcmo v tej stroki vse druge Jugoslovane. Glede podružnic naj omenjam samo to, da goriška izborno prospeva, da celjska že od decembra 1908 dobro funkcijonira, toda oblastveno še sedaj ni potrjena, ker se nam delajo neverjetne težave, da se s prihodnjim šolskim letom otvori podružnica v Kranju in skoraj gotovo tudi v Trstu in da se tudi po druzih krajih kaže veliko zanimanje za stvar. Zelo želeti bi bilo, da se zopet oživotvori tudi novomeška podružnica, ki je morala vsled premalih gmotnih podpor pred več leti poginiti. Povdarjam pa, da nam to podružništvo provzroča mnogo dela in skrbi in tudi gmotnih troškov. Naj dalje še na kratko izpregovorim o p re ure d bali, ki bodo v bližnji bodočnosti neobhodno potrebne. O razširjenju glasbene šole v popolni konservatorij in o skrbi za domač učiteljski naraščaj sem že govoril. — Temu pristavljam, da treba vso pozornost obrniti tudi v to, da dobimo domač naraščaj tudi za godbenike v orkestru. V to svrho bo treba intenzivnejše negovati orkestralno šolo vseh glasbil in ensemblske vaje ter pridobivati takih učencev, ki bi se za življenje posvetili posameznim instrumentom. Saj zaslužek 120 —160 K na mesec je imeniten za takega, ki ne more ali noče dalje študirati. — Zanimivo vprašanje je tudi, ali bi ne kazalo z razširjeno glasbeno šolo čim prej združiti operno in dramatično šolo, da tudi na gledališkem polju pridemo vendar enkrat do domačih moči. — Vodstvo orglarske šole je tudi, kakor čujemo, pod gotovimi pogoji pripravljeno, združiti orglarsko šolo z »Glasbeno Matico". Orglarski naraščaj bi s tem sigurno mnogo pridobil. —- Kazalo bi tudi poleg sedanjega pevskega zbora ustanoviti še manjši zbor, ki bi imel nalogo gojiti in s koncertno dovršenostjo izvajati lažje skladke za moški in mešani zbor, takozvaue „liedertafel“. Vsa čast našim pevskim društvom in njihovim drugotnim zaslugam, ali pravo, umetniški dovršeno petje vendar pri njih vseh ne prihaja v prvi vrsti v poštev. Vsa prirejajo le veselice, pri katerih pravo petje več ali manj v ozadje stopa in je prvi smoter le zabava in gmotni dobiček. — Učiteljstvu na glasbeni šoli bo dalje treba plače zvišati, ki se, kar © 9 a obstoji glasbena šola, še niso regulirale. Dober delavec se mora tudi dobro, časovnim razmeram primerno plačati. Poleni tudi ne bo takih težav pri nabavi novih učiteljev. — Dalje bo treba društvena pravila temeljito izpremeniti, osobito tudi v tem pogledu, da se uprava društva postavi na trdnejšo in trajnejšo podlago. Treba bo namreč sedanji odbor in vsakoletni občni zbor, ki sta preveč zavisna od vsakokratne slučajne večine, da, zavisna često do neprera-čunljive samovolje posameznikov, nadomestiti s stalnim kurat or i je m, v katerega bi po razmerju podpor imenovali svoje zastopnike tisti faktorji, ki društvo v resnici vzdržujejo, t. j. poleg društvenikov še mesto Ljubljana, dežela in država. Končno bo treba natančneje in pismeno določiti razmerje med „Glasbeuo Matico" in njenim pevskim zborom, da sc izognjemo vsakemu nesporazuniljcnju. Sprememba pravil, stalni kuratorij in določitev razmerja med pevskim zborom iu„Glasbeno Matico" — o tem naj bi po mojem mnenju razpravljal izreden občni zbor še tekom letošnjih počitnic. Končno se moram, žal, dotakniti še zelo kočljivega vprašanja, ki poseza v naše politično strankarstvo. Jako nerad storim to, ker sem ravno jaz kot predsednik vedno strogo gledal na to, da se v društvu nikdar in nikjer ne pojavi kaj, kar bi količkaj dišalo po politiki. In če se je pred dvema letoma na občnem zboru leta 1907 proti moji volji bila storila v tem pogledu napaka, nisem miroval prej, da se je tista napaka popolnoma popravila. Jako nerad torej storim to, ali društvene koristi zahtevajo, da se zgodi. Gospoda! Kljubu temu, da mora biti in je tudi zares društvo v vseh svojih nastopih in pojavih strogo nepristransko in do cela izven vsake politike, kar nam mora vsakdo priznavati, ako govori po vesti; kljubu temu, da je vse naše stremljenje osredotočeno zgolj v podrobnem, pozitivnem delu na polju narodne slovenske prosvete in da mi nikogar ne odganjamo zaradi morebitnega političnega njegovega prepričanja, ampak vsakega z veseljem pozdravljamo, kdor le hoče stopiti v naš kiog in delovati z nami, kar dovolj jasno kaže sestava sedanjega odbora in pevskega zbora; kljubu temu, d;i sede v odboru in v medsebojnem mirnem soglasju delujejo možje, ki so zunaj društva pripadniki ene ali druge politične stranke: kljubu vsemu temu se nam še vedno od časa do časa delajo težave s strani žurnalistike obeli naših političnih ftrank. Zdaj izide v ..Slovenskem Narodu" notica, ki pravi: ..Glasbena Matica" se hoče podeželiti in s tem poklerikaliti; denarni zavodi, nikar jo ne podpirajte! Zdaj zopet se z ozirom na to notico, pri kateri smo mi seveda čisto nedolžni, govori na občnem zboru ..Ljubljane" proti nam, češ (citiram tu besede gosp. dr. Pegana): »Glasbena Matica" noče postati deželni zavod, ampak društvo ki nas noče; ostati hoče politično društvo, političen zavod." Zdaj zopet se nad „Glasbeno Matico" huduje ..Slovenec", ker je pevski zbor napravil izlej isti dan, ko je imela ..Ljubljana" svojo veselico, dasi je bil izlet že davno pret odločen in je „Ljubljana“ šele zadnji teden preložila svojo veselico z Binkošt-nega pondeljka na ono nedeljo, ko je bil naš izlet, in mi izleta vendar nismo mogli odpovedati, in dasi je bilo na prejšnji veselici ..Ljubljane" kar pet odbornikov ..Glasbene Matice", med njimi jaz sam, navzočih in torej o kakem nasprotstvu z naše strani absolutno ne more biti govora. In ker nismo reagirali na nobeno notico, da se izognemo dolgovezni, a neplodni polemiki, ki bi sicer sigurno bila nastala, očitalo se nam je privatno z obeh strani, da bi bila naša dolžnost, poslati tozadevna pojasnila. Gospoda! Mi imamo čez glavo drugačnega resnega dela v društvu, kakor pa da bi se spuščali v take neplodne polemike, ki samo duhove razburjajo. Prosim torej prav iskreno vso našo javnost, naj se ne dela takoj oficijelno društvo krivo ® 10 © in odgovorno, a ko piše kak član kar kaj o nas, ker mi tega pri vsej dobri volji n e moremo za brani ti, in naj se nam na obe'h straneh verjame, da odkritosrčno želimo edino le p ros p e h društva in -ničesar d m z ega in naj se vse naše delovanje presoja ne s strankarsko-političnega, ampak edinole z n a rod n o-kulturnega stališča. Pa še nekaj moram pri tej priliki pojasniti. V širši javnosti se česlo zamenjuje pevski zbor »Glasbene Matice" z »Glasbeno Matico11 samo. Ce se le nekaj pevcev kje zbere ali če tudi posamezniki zase kje nastopajo, se že reče: to je „Glasbena Matica", »Glasbena Matica" se je udeležila tega in tega. Gospoda! »Glasbena Matica" kot društvo ima tri obsežne delokroge: prvič je glasbeno literaren zavod za izdajanje slovenskih muzikalij, drugič je glasbena šola z okroglo 500 učenci in 16 učitelji, tretjič je koncertni zavod za prirejanje kolikor možno umetniško dovršenih koncertov. Te koncerte prireja društvo 1) s pevskim zborom, 2) z učitelji in gojenci glasbene šole, 3) s »Slovensko Filharmonijo", 4) z domačimi in tujimi, osobito slovanskimi umetniki. Pevski zbor je torej samo en del tretjega društvenega delokroga in niti, kadar v svoji celoti nastopa, ne reprezentuje cele »Glasbene A^atice". Delovanje v vseh treh delokrogih vodi odbor, ki je sestavljen tako in deluje v smeri, kakor sem zgoraj označil. Kadar »Glasbena Matica" oficijelno nastopa s pevskim zborom, takrat mora to sklenili glavni odbor. Le za izlete in zabave, ki nimajo oficijelnega društvenega značaja, ampak so interne stvari pevskega zbora samega in njih rodbinskih članov, ukrepa pevski zbor sam in krije tudi vse troske iz lastne, ne društvene blagajne. To razmerje pevskega zbora proti »Glasbeni Matici" sicer ni nikjer zapisano, a odgovarja dejanskim razmeram. Toliko se mi je zdelo potrebno povedati v svrho, da se izognjemo marsikateremu nesporazumi jen ju. Sedaj pa naj vršim še nekatere druge predsedniške dolžnosti. Tekom društvenega leta so umrli: častni član dr. Benjamin Ipavic; redni člani ljubljanski: Fran Bahovec, mestni učitelj in posestnik, dr. Albin Kapus, odvetnik, Josip L e h n e r, tesarski mojster, Srečko N o 11 i, klepar in posestnik; redni člani izvenljubljanski: dr. Anton Arko, okr. zdravnik v Škofji Loki, Ivan Ditrich, c. kr. davčni oficijal v Liliji, dr. Gustav Ipavic, zdravnik in posestnik v St. Jurju ob južni žel., Peter Mayr, posestnik v Kranju, Friderik Nerat, c. kr. sodnik v Litiji; društveni dobrotniki, ki so se v svojih volilih spomnili »Glasbene Matice" : dr. Hinko Dolenec, c. kr. okr. sodnik v Razdrtem (25 K), Pavel D rali sl er, prokurist v Ljubljani (200 K), Franc Lavrenčič, posestnik v Gradcu (10.000 K). Osobito zadnji rodoljub nas je veselo presenetil z nepričakovano ogromno svoto, ki je dokaz plemenitega njegovega srca, plamtečega rodoljubja in velike naklonjenosti do našega društva. Bodi vrlemu vzor-možu*) in vsem drugim dobrotnikom trajen spomin v zgodovini našega društva! V počastitev vseh umrlih prosim, da se blagovolite dvigniti s prostorov. (Se zgodi.) Hvala ! Dolžnost me nadalje veže, da izrekam iskreno zahvalo vsem, ki nam dajejo rednih letnih podpor: visoki vladi (3000 K), visokemu deželnemu zboru (pro 1908: 2000 K), slavnemu občinskemu svetu stolnega mesta Ljubljane (3000 K) in nastopnim p. n. denarnim zavodom, ki jih navajam po vrsti, kakor *) Gospod Franc Lavrenčič je bil rojen na Uncu 5. februarja 1843 in je umrl 14. junija 1909 v Gradcu, Meyfredy-Gasse 10. Bil je pri užitninskem zakupu nekaj let v Linču in dolgo vrsto let v Gradcu. Od leta 1902 je živel privatno. Soproga njegova je bila rojena Dekleva. Rajnik je bil polubrat gospoda Josipa Lavrenčiča in njegovih bratov. © 11 © so pošiljali podpore: Kmetski posojilnici na Vrhniki (50 K), Hranilnici in posojilnici na Jesenicah (20 K), Posojilnici v Ribnici (.'50 K), Posojilnici v Kranjski gori (20 K), Posojilnici v Žužemberku (50 K), Posojilnici v Črnomlju (50 K), Notranjski posojilnici v Postojni (50 K), Posojilnici v Logatcu (40 K), Glavni posojilnici v Ljubljani (100 K) in Kmetski posojilnici ljubljanske okolice (150 K). Zahvaljujem se nadalje uredništvom ljubljanskih listov, ki so rade volje in brezplačno sprejemali objave in notice o društvu in prinašali dobrohotne ocene društvenih koncertov. Zahvaljujem se prav iskreno vsem gospodom odbornikom, ki so z delom in svetom vsak po svoje pripomogli, da se je društveno leto končalo s tolikimi uspehi. Zahvaljujem se vsem osobito za njih složno delovanje in za razumevanje vzvišenih ciljev, ki jih ima »Glasbena Matica". Zahvaljujem se končno še posebej in najprisrčneje vsem čestitim članom pevskega zbora in odbora za njih veliki trud, njih vzgledno požrtvovalnost iu njih sijajne moralne in gmotne uspehe na koncertnem polju. In s tem sem končal. Nagovor predsednikov se je vzel z odobravanjem na znanje. Predsednik: Predno nadaljujemo s poročili posameznih funkcijonarjev, prosim, da da slavni občni zbor na podlagi tega, kar sem konštatiral v začetku svojega nagovora ah sol utori j onemu odboru, ki je društvo volil za časa Lozarjeve katastrofe. Takratni odbor (I. 1905/6) je bil tako sestavljen: Predsednik Anton Svetek st., namestnik Fran Kobler, tajnik Albert Sič, namestnik Dragotin Šebenik, blagajnikov namestnik dr. Fran Goršič, šolski nadzornik Anton Štritof, knjižničar Anton Reich, namestnik Anton Svetek ml., gospodar dr. Vladimir Ravnihar, preglednik poverjeništva dr. Vladimir Rudež, namestnik Fran Milčinski, odborniki Aleksander Hudovernik, dr. Ivan Orel in dr. Janko Žirovnik. Želi kdo k tem predlogu besedo? Ako ne in ker ni ugovora, smatram, da je občni zbor sprejel predlog. Točka II. dnevnega reda: Poročilo tajnikovo. Tajnik okrajni sodnik Alojzij Žebre poroča: I. Pregled delovanja in d o h o d k o v. i4) Odbor: Lanski redni občni zbor »Glasbene Matice", ki se je vršil dne 9. julija 1908, izvolil je predsednikom g. profesorja Antona Štritofa in 13 odbornikov, kateri so se naslednje konstitovali: Predsednikov namestnik: g. dr. Fran Detela, tajnik: g. Mirko Gruden, tajnika namestnik g. Dragotin Šebenik, blagajnik in blagajnik pokojninskega zaklada: g. Fran Rozman, njega namestnik g. Alojzij Žebre, šolski nadzornik: g. dr. Janko Bezjak, njega namestnik: g. P. Hugotin Sat tu er, knjižničar: g. Anton Je rši novic, njega namestnik: g. Anton L ajovic, hišni gospodar: g. dr. Vladimir Ravnihar, njega namestnik g. Fran Milčinski, preglednik poverjeništva g. dr. Vladimir Rudež, njega namestnik: g. Stanko Premrl, pravni zastopnik g. dr. Vladimir Ravnihar. V odboru imajo virilen glas artistični in koncertni vodja G. M. g. Matej Hubad in načelnik in tajnik pevskega zbora G. M. Odborovih sej se je udeleževal na povabilo g. predsednika tudi g. ravnatelj Fran Gerbič. Preglednikom računov sta bila na občnem zboru voljena gg. Janko Col n er in Ivan Splichal. Odseki so bili nastopni: a) artistični odsek (5 članov), b) sanacijski odsek (6 članov), č) odsek za evidenco in nabavo novih članov (6 članov), d) odsek za upravo pokojninskega zaklada (3 člani), e) šolski odsek (0 članov), /) finančni odsek (6 članov). V odsekih se jc stvar podrobno razpravljala in potem poročala v odboru. B) Važnejši sklepi odbora in omenljivi podatki preteklega leta v kronološkem redu: V odborovi seji 10. avgusta 1908 se sprejme odpoved učitelja za glasovir g. Prochazkc, ki je imenovan profesorjem klavirja na konzervatoriju v Pragi, na znanje in se mu čestita na imenovanju. — V odborovi seji dne 13. oktobra 1908 se je društvenemu slugi Torelli-ju povišala plača od 80 na 100 K mesečno. — V odborovi seji 27. oktobra 1908 sc jemlje odpoved blagajnika g. Franc Rozmana na znanje in prevzame posle blagajnika odbornik g. Mirko Gruden, posle tajnika pa odbornik Al. Žebre. — V odborovi seji dne 23. decembra 1908 čestita predsednik g. koncertnemu vodju Mateju Hubadu na Najvišj. odlikovanju z zlatim zaslužnim križcem s krono. — V tej seji se je sklenilo odposlati odboru za Gregorčičev spomenik čisti dohodek Gregorčičevega večera v znesku 826 K 20 h z obrestmi v poljubno porabo za Gregorčičev spomenik. — Podružnica v Celju jc začela delovati 1. decembra 1908 in se je kot učitelj nastavil g. Feix. — Stroški celega prizidka brez uprave znašajo 10.(525 K 35 h. Društvu „Otrok“ poslalo se je v roki g. deželnega predsednika prebitek dobrodelnega koncerta v znesku 800 K. — Deželni odbor Kranjski je nakazal podpore za I. 1908 le 2000 K mesto 2400 K. — V odborovi seji dne 21. maja 1908 se jc sklenilo povišati plačo učitelju g. Vedralu za letnih 400 K pod pogojem, da se naprošena državna podpora zviša. — Odborovih sej je bilo v pretečenem društvenem letu 14.»— Število vlog, podanih na poslovni zapisnik Glasbene Matice za I. 1908/09 znaša 1056, za 40 manj nego lani. Tekom društvenega leta umrle člane in dobrotnike je navedel že gospod predsednik. II. Glasbena Matica kot g I a s b e n o -1 i t c r a r e n zavod. A) Muzi kali j e. V društvenem letu 1908/09 je izdala ..Glasbena Matica" muzikalije za leto 1907/08, in sicer 1. P. H. Sattner-jeve 4 mešane zbore: „0 nevihti", »Lastovkam", „Naš narodni dom“ in „Oj z Bogom, ti planinski svet!" 2. O. Devovo zbirko koroških narodnih pesmi. Muzikalije za 1. 1908/09 bodo obsegale, so v tisku in izidejo v par dneh: A. Forster: „Domovini", moški zbor, E. Adamič: tri klavirske točke, Josip Michl: „ Človeka nikar", bariton solo s spremljevanjem glasovirja. B) Nagrade. O nagradah za nabavo novih muzikalij je podrobno poročal že g. predsednik. III. „ Glasbena Matica" kot glasbena šola. A) Učitelji in gojenci. Na glasbeni šoli je podučevalo v pretečenem letu 16 učnih moči (4 več nego lani). Število učencev je v prošlem šolskem letu 1908 09 ostalo nespremenjeno. Vseh rednih učencev je bilo 375 (lani 377, predlanskem 308), izrednih je bilo 112 (lani 118, predlanskem 84), torej skupaj 487 (lani 495, predlanskem 392). Natančnejša Statistika izide v tiskanem izvestju. Tudi v šolskem letu 1908/09 je odbor oprostil prav mnogo revnih, a nadarjenih gojencev, ki so iz vseh slovenskih pokrajin, popolnoma ali deloma © 13 m plačevanja ukovinc. V prvem polletju je znašalo oproščenje šolnine 942‘50 K, v drugem 1085 K, skupaj 2027-50 K (lani skupaj 2179 K, predlanskem 2068 K). B) Glasbena šola. Pouk v glasbeni šoli pričel se je 18. septembra 1908 in končal 3. julija 1909 z razdelitvijo izpričeval. Javni izpiti so se vršili dne 30. junija, 1. in 2. julija v društvenem domu. Dne 8. in 9. junija 1909 pa sta se vršili v veliki dvorani hotela „Union“ dve javni produkciji gojencev Glasbene Matice. Pri prvi produkciji je nastopilo 9 gojencev (klavir, gosli, flavta in petje), pri drugi produkciji je nastopilo pa 8 gojencev (klavir, gosli, čelo in petje). Učni uspehi so bili prav povoljni in je osobito pri javnih produkcijah gojencev se pokazalo, da je »Glasbena Matica" kot glasbena šola ne le ostala na listi višini kakor prejšnja leta, temveč tudi napredovala. IV. „ Glasbe n a Matica" kot koncertni zavod. 4) Koncerti. V društvenem letu 1908/09 je Glasbena Matica dvakrat prevzela aranžement in sicer: a) za koncert pianista Leopolda Godowskega dne 20. novembra 1908 in b) za koncert orkestra dunajskih umetnikov dne ‘2. aprila 1909 ter sta oba ta koncerta nudila izreden umetniški užitek. Glasbena Matica je priredila dne 0. in 13. decembra 1908 v veliki dvorani hotela „Union“ filharmonični koncert orkestra »Slovenske Filharmonije", ki je v umetniškem oziru izvrstno uspel. Glasbena Matica je priredila tri svoje koncerte. Prvi je bil 8. novembra 1908 v prid dobrodelni akciji „Za otroka" na Kranjskem v veliki dvorani hotela „Union“. Pri 2. koncertu se je proizvajal Perosijev oratorij Rojstvo Izveličarjevo in se je ta koncert vršil dvakrat zapored v veliki dvorani hotela „Union“ 3. in 4. februarju 1909. Oba koncerta sta bila razprodana in je bilo od obeh koncertov prebitka 2146 K 27 h. Tretji koncert se je istotako vršil v veliki dvorani hotela »Union" dne 14. marca 1909 s prav lepim uspehom. B) Pevski zbor. Glasbena Matica je štela v minulem društvenem letu (55 članov moškega in 109 članov ženskega zbora, skupaj 174. Ženski zbor je imel 77 skušenj, moški zbor pa 65 skušenj, skupaj torej 142 skušenj. Splošno. Redne podpore so bile »Glasbeni Matici" za leto 1908/9 naklonjene sledeče: državna podpora 3000 K, deželna podpora 2000 K, mestna podpora 3000 K, Kranjska hranilnica 0. Izmed denarnih zavodov jih je 10 poslalo 580 K. V Gradcu zamrli g. Pran Lavrenčič naklonil je velikodušno volilo 10.000 K, v Ljubljani zamrli g. Pavel Dr ah sl er pa 200 K in v Razdrtem zamrli g. dr. Hinko Dolenc 25 K. Leta 1908/09 je štela Glasbena Matica okrog 700 članov. Natančneje število se bo konštatiralo, ko pošljejo vsi poverjeniki svoje imenike. Poročilo tajnikovo se je vzelo z odobravanjem na znanje. K poročilu se ni nihče oglasil k besedi. Točka III. dnevnega reda: Poročilo blagajnikovo. Blagajnik g. Mirko Gruden poroča najprej o računskem sklepu za dobo od 1. julija 1908 do 30. junija 1909. Glej stran 16. ju 17. izvestja. Poročilo blagajnikovo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Ker se k temu poročilu nihče ne oglasi k besedi, se prekine nadaljnje poročanje blagajnikovo in preide se k m 14 m točki II/. dnevnega reda: Poročilo pregledovalcev računov. Pregledovalec računov g. Janko Colner izjavlja v svojem in v imenu s o p r e g 1 e tl o v a 1 c a g. Ivana S p 1 i c h a 1 a, da sta društveno blagajno oh n a v z o č n o s t i g. p r e d s e d n i k a t r i k r a t v 1 e t u, in sicer 2 7. oktobra, 20. aprila in 13. julija natančno škontrirala i n vse v popolnem redu našla. (Glasno in dolgotrajno odobravanje.) Gosp. Colner predlaga, da se da odboru obsolutorij in se izreče g. blagajniku Grudnu zahvala za njegovo zelo vestno blagajniško poslovanje. Ko sc tudi predsednik pridruži temu predlogu, povdarjaje, da se je na lastne oči prepričal, kako marljivo in vestno je g. blagajnik opravljal svoje nikakor ne lahke posle, se predlog z velikim odobravanjem soglasno sprejme. Nadaljevanje točke 111. dnevnega reda. Blagajnik g. Gruden poroča nadalje o proračunu „Glasbene Matice" za dobo od 1. julija 1909 do 30. junija 1910, kateri proračun se je pretresal v finančnem odseku in so ga sestavili blagajnik, predsednik in g. Hubad ter ga je odbor odobril. Glej stran 18. in 19. i/.vestja. Proračun se brez debate odobri, ko blagajnik pojasni, kako se bo skušal pokriti proračunjeni defecit 6590 K. — Končno poda g. blagajnik še izkaz o premoženju ..Glasbene Matice" v letu 1908/9. Glej stran 20. in 21. izvestja. O aktivnem saldu 77.159 K pripomni g. blagajnik, da ni vračunjena velika svota, ki jo mora društvo imeti za penzijo učiteljev in ki se mora še le zavarovalno-tehniško izračuniti. Tudi to poročilo se brez debate odobri. Točka 1/. dnevnega reda: l/olitev predsednika, 13 odbornikov in 2 pregledovalcev računov. Predsednik prekine občni zbor za 5 minut, da se društveniki pogovore zaradi volitev. Po zopetni otvoritvi občnega zbora pride najprej volitev predsednika na vrsto. Gospod Fran Marolt predlaga, naj se dosedanji predsednik g. prof. Anton Štritof zopet voli predsednikom, čemur občni zbor z glasnim odobravanjem in ploskanjem pritrdi. Prof. Anton Štritof sc zahvaljuje za izkazano mu zaupanje in izjavlja, da rad sprejme izvolitev osobito tudi zaradi tega, ker nameravana akcija za uravnavo razmerja z deželnim zborom potrebuje dobro informovanega predsednika. — K volitvi 13 odbornikov se oglasi g. Fran Marolt in predlaga nastopno listo, ki se je poprej v odborovi seji po treznem premisleku sestavila. Odborniki naj bi bili vsi dosedanji gospodje razun g. Mirka Grudna, kije, žal, službeno premeščen v Sarajevo, in razun g. Dragotina Šebenika, kateri je kot tajnik pevskega zbora glasom § 12. društvenih pravil itak že član odbora. Takisto je mesto med letom odstopivšega g. Frana Rozmana izpolniti. V odbor naj se torej volijo dosedanji gg. odborniki: dr. Janko Bezjak, c. kr. šolski svetnik, gimnazijski profesor in začasni gimnazijski vodja, dr. Fran Detela, c. kr. vladni svetnik in gimnazijski ravnatelj v p., Anton Jeršin o vič, c. kr. gimnazijski profesor, Anton Lajovic, c. kr. sodni avskultant, absolvent dunajskega konservatorija in skladatelj, Fran Milčinski, c. kr. okrajni sodftik, Stanko Premrl, obsolvent dunajskega konservatorija, regens chori stolne cerkve in skladatelj, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, dr. © 15 m Vladimir Rudež, zdravnik, p. Hugolin Sattncr, kons. svetnik, župnik in skladatelj, Alojzij Zebre, c. kr. okrajni sodnik. Na novo pa naj se volijo gg.: dr. J o s i p K r e v e I, notarski kandidat, dr. Josip M a 111 u a n i, ravnatelj deželnega Rudolfinuma in glasbenik, in dr. Janko Žirovnik, odvetniški koncipijent. Ko predsednik zagotavlja, da so se vsi predlaganci izjavili, da sprejmo izvolitev, vpraša najprej, kak način volitve želi občni zbor. Sklene se soglasno, voliti „per acclamationcm". Predsednik da nato predlog g. Fr. Marolta na glasovanje in občni zbor ga sprejme soglasno z dviganjem rok. Za pregledovalca računov se na predlog g. dr. Janka Žirovnika soglasno z dviganjem rok zopet izvolita gg. Janko Col 11 er in Ivan S p 1 i c li a I. Gvspod koncertni vodja Matej llnbad predlaga odborov sklep, da se častnim članom »Glasbene Matice" volita za slovensko glasbo prezaslužna skladatelja gospod Davorin Jenko, umirovljeni kapelnik srbskega gledališča v Belemgradu, in veleč, gospod Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. Gospod predlagatelj utemeljuje svoj predlog, kažoč na dejstvo, da je gospod Davorin Jenko eden najstarejših slovenskih skladateljev, komponist slovenske himne „Naprej zastave Slave!" in nebroj slovenskih pesmi, ki so se že davno popolnoma udomačile. Bogatil je gospod skladatelj slovensko glasbo že v času, ko nismo imeli še nobenih pevskih zborov. Poravnati nam je torej star dolg. Takisto kaže pri gospodu župniku Aljažu na zelo plodovito delovanje njegovo na slovenskem glasbenem polju: sestavil je dve pesmarici, ki ju je izdala Družba sv. Mohorja, in izdal v novejšem času sedem zvezkov lastnih moških in mešanih zborov, ki so se tako omilili, da jih vsepovsod pojo pevski zbori. Vrhu tega je gospod župnik velik dobrotnik in navdušen podpiratelj „Glasbcne Matice". Umestno je, da se obema prezaslužnirna možema podeli najvišja čast, ki jo zmore dati občni zbor. Predlog je bil z velikim in dolgotrajnim odobravanjem sprejet. Gospod dr. Janko Žirovnik stavi resolucijo: Za ureditev arhiva je nastaviti plačano moč, da vendar enkrat pridemo do reda tudi v arhivu in knjižnici. Predlog se brez debate soglasno sprejme. Ko se nihče več ne oglasi k besedi, se predsednik zahvaljuje za udeležbo in za mirno in stvarno obravnavanje ter zaključi občni zbor ob 8. uri zvečer. Točka Ul. dnevnega reda: Slučajnosti. V Ljubljani, dne 15. julija 1909. Prof. Anton Štritof s. r. t. č. predsednik. Alojzij Žebre s. r., t. č. tajnik. O v e r o v a t e 1 j a zapisnika: Fran Marolt s. r. Anton Lajovic s. r. m Ki m Računski sklep ^Glasbene za dobo od 1. julija 1908 Dohodki K h 2571 02 ' 670 — 13176 - 1063 43 8000 — 774 64 2000 11245 09 272 88 153 — 1079 12 41011 18 1463 — 276 50 145 44 35034 j 26 220 48 1 2 3 4 5 (j 7 8 9 10 11 12 13 14 15 IG A) Redni. Društvenina Vpisnina Ukovina Skupilo za niuzikalije . . . ,...................... Podpore............................................. Darila in volila ................................... Društvene hiše...................................... Koncerti............................................ Obresti vlog in vrednostnih papirjev .... Deželni pokoju, zavod v Trstu (prispevek učit.) Razno............................................... B) Izredni. Prispevki v pokritje primanjkljaja.................. C) Prehajalni. Pokojninski zaklad...................... Osebna dohodarina....................... Dvignjeni denarji....................... V blagajni dne 30. junija 1909 . . . 78150 86 m 17 m Matice" v Ljubljani do 30. junija 1909. Tek. štev. Stroški K b ,4) Redni. 1 1 Plače: a) rednim učiteljem 11700 — b) pomožnim učiteljem 5948 01 2 2094 38 3 1140 — 4 Uprava 570 — 5 Nagrade skladateljem 620 „ različne 150 — 6 Šolske potrebščine 451 60 7 Muzikalije 1887 54 8 2132 02 ! !) 1097 79 b) vzdrževanje poslopja, za prizidek .... 7751 33 10 8657 63 11 Dolg pri Mestni hranilnici a) plačane obresti 1823 61 b) plačana amortizacija 326 39 12 Kazni stroški 1779 83 48130 13 B) Prehajalni. 13 Pokojninski zavod v Trstu (prisp. zavoda) 450 — 14 Pokojninski zaklad 233 - 15 Osebna dohodarina 151 94 16 | 29185 79 78150 86 I 2 Tek. štev. m IS © Proračun „Cilasbene za dobo od 1. julija 1909 2.‘« K) (>00 12000 1 (MK) 9400 500 200 10000 2000 KOM) 300 7590*) 53890 *) V blagajnikovem poročilu na str. 14. je številko deficita (5590 K popraviti 7590 K. Društvenina Vpisnina . Uknvinn Skupilo za muzikalije................................................. Redne podpore: Državna......................................K 4000' — Mestna.................................... 3000' Deželna..................................„ 2400 — Darila slovenskih denarnih zavodov.................................... Volila: g. Pavla Drahslerja, Ljubljana................................ g. Frana Lavrenčiča, Gradec................................... Društvene hiše........................................................ Koncerti Obresti Priniankljaj za leto 1909/10 m 1!) m Matice" v Ljubljani do 30. junija 1910. Tek. štev. Stroški K h 1 Plače: a) stalnim učiteljem 13,SOI) b) pomožnim učiteljem za klavir, vijolino, teorijo in petje 3600 c) učiteljem za orkestralne instrumente in ensemble vaje 2000 — 2 Nadure 2400 3 Sluga 1200 — 4 Uprava (iOO 5 Nagrade skladateljem 500 „ različne 150 — 6 Šolske potrebščine: a) redne (tudi ubiranje glasovirjev) . . . (>00 — b) izredne (2 nova klavirja) 1800 — 7 Knjižnica 200 — 8 Muzikalije: a) za člane 1200 — . b) za prodajo j 1000 — c) litografija za prodajo 500 — 9 Kurjava in razsvetljava 2200 — 10 Koncerti 8000 ; II Društvene hiše: a) davek 1100 — b) vzdrževanje ‘X)0 — 12 Obresti in amortizacija 2450 — I 13 Stari dolgovi: Blasnikov račun 885 Za klavirsko šolo 1000 — Accettotu za prizidek (zadnja kvota) 4125 14 Razni stroški 2370 15 Davek od volila K 10.000' 1250 — 53890 — 1 2* Tek. štev. m 20 m Dati. Izkaz o premoženju v društvenem letu Predmet 1 Dolg pri Mestni hranilnici, Ljubljana 2 i Dolg pri stavbeniku za prizidek 3 Neplačani računi.............................. Saldo dne 30. junija 1909 .... 40441 77 4376 28 884 70 77159 96 122835 58 Tek. štev. m 2\ m „Qlasbene Matke" v Ljubljani 1908/09. Imeti. Predmet Vrednost obeh hiš (v Gosposkih ulicah in Vegovih ulicah) glasom cenitve.................................................. Inventar glasom cenitve .............................................. 1 —2 °/0 srbska srečka................................................ 2 delnici „Narodnega doma“............................................ Naloženi denar........................................................ Denar v blagajni dne 30. junija 1909 ................................. Saldo dne 30. junija 1909 ............................................ 107038 15203 95 279 220 10 48 122835 58 77159 96 III. Glasbeno-literarno delovanje. 1. Izdaja muzikali j. A) Za leto 1906/7. Da se vzdrži kontinuiteta v poročanju, naj navedemo s popolnim naslovom najprej skladbe, ki jih je društvo izdalo spomladi leta 1908 za društveno leto 1906/7, ker se to ni zgodilo v lanskem izvestju. (Stik glej v izvestju za 1906/7, str. 21.): 1. Skladbe, zložil L u do vi k Hudovernik. (Rojen 15. avgusta 1859 v Zatičini na Dolenjskem, umrl 1(5. maja 1901 v Mariboru kot stolni vikar in kapelnik). I. zvezek: V celici! Besede zložil Simon Gregorčič, za moški zbor in basovski samospev s spremljcvanjem klavirja uglasbil Ludovik Hudovernik. Cena: 2 K. 2. Simon Gregorčiču v spomin! Dva samospeva s spremljcvanjem klavirja na besede Simon Gregorčiča zložil p. Hugo lin Sattner: I. Zaostali ptič, pesem za bariton, II. Naša zvezda, pesem za tenor. Cena: 2 K. 3. Slovenske narodne pesmi, nabral in čveteroglasno postavil Marko Bajuk. II. zvezek. Cena: 2 K. B) Za leto 1907/8. Jeseni leta 1908 je društvo izdalo muzikalijc za društveno leto 1907/8. 1. Štirje mešani zbori na besede Simona Gregorčiča, zložil p. Mu-golin Sattner. Vsebina: 1. O nevihti, 2. Lastovkam, 3. Naš narodni dom in 4. Oj z Bogom, ti planinski svet! XXXV. zvezek zborovskih partitur. Cena: 4 K. 2. Slovenske narodne pesmi iz Ziljske d o I i n e i n P o d r o ž a, nabral in čveteroglasno postavil Oskar Dev. Cena: 2 K. C) Za leto 1908/9. Meseca julija 1909 so izišle muzikalijc za društveno leto 1908/9: 1. Človeka nikar: Na pesem Simona Gregorčiča za bariton in klavir zložil Josip M ichl. Cena: 3 K. 2. Tri skladbe za klavir. Humoreska, Nokturno in Barkarola. Zložil Emil A d a m i č. Cena: 2 K. m 23 m .'5. V spomin sedemdesetletnice prezaslužnega skladatelja Antona Poe rs te rja zbranih skladi) knjiga I.: Domovini ! Slavnostna kantata. Besede zložil Fr. Gestrin. Za moški zbor in samospeve z orkestrom ali klavirjem uglasbil Anton Foerster. Op. 26. Cena: 3 K. 2. Razglasi. Razglas o konkurenčnih skladbah*), doposlanih ..Glasbeni Matici" v Ljubljani. Na razpis častnih nagrad za nove slovenske, hrvatske ali srbske skladbe, sklenjen v odborovi seji dne 2(5. junija 1907 in razglašen po časopisih okrog 10. julija 1907, došlo je ..Glasbeni Matici" do razpisanega roka I. decembra 1907 53 konkurenčnih skladb. Za ocenjevanje došlih skladb izvoljena jury je (j skladb iz ocenjevanja izločila, ker niso odgovarjale besedilu in smislu razpisa, 34 skladb je kot manj vrednih odklonila, 13 skladb pa je predlagala, da se jim prisodi njih vrednosti primerna častna nagrada. Te poslednje, za častno nagrado predlagane skladbe so po abecednem redu: 1. Barkarola, skladba za klavir, vložena pod geslom „Barkarola“. — 2. Hrepenenje, skladba za moški zbor, besede Otona Zupančiča, vložena pod geslom „Nanos“. — 3.1 Iumoreska, skladba za klavir, vložena pod geslom „1 lumoreska“. — 4. Jednom kad za tihih majskih noči, besede V. Badaliča, tenorski samospev s klavirjem, vložen pod geslom naslova „Jednom kad . . .“. — 5. Lahko noč ! za moški zbor z baritonskim samospevom, vložen pod geslom „Pas de prejuges". — ti. Na lipici zeleni, besede Iv. N. Resmana, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen pod geslom „Na lipici zeleni". 7. Nokturno, skladba za klavir, vložena pod geslom ..Nokturno". — 8. Planinec, besede Iv. N. Resmana, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen pod geslom „Planinec“. — 9. „Pri studencu", besede Iv. N. Resmana, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen pod geslom „Pri studencu". — 10. Scherzando. Jaz sem devete dežele kralj! Besede Rudolf Maistrove, moški zbor, vložen pod geslom „Scherzando“. —- II. Slovanski dan, besede Simon Jenkove, moški zbor, vložen pod geslom ..Slovanski dan“. — 12. Svome zlatu. Pesme iz okolice Smedereva skupio i za mešoviti kor udesio „Fruškogorac", vloženo pod geslom ..Fruškogorac". — 13. Zapuščena, iz kraljedvorskega rokopisa Fr. Levstika, mešan zbor, vložen pod geslom ..Zapuščena". — Odbor „Glasbene Matice" je v seji dne 15. februarja 1909 prisodil tem 13 skladbam, vpoštevaje njih vrednost in razmere jugoslovanske, častne nagrade v skupnem znesku 280 K in 100 K običajne nagrade za tisk, torej skupaj 380 K. Ker se je razmerno le mali del skladb pohvaliti mogel in se je vsled tega od razpisane svote častnih nagrad v skupnem znesku 600 K pri tej konkurenci le svota 280 K porabila, se je sklenilo, da se ostanek 320 K svoj čas porabi v enakem smislu za nov razpis častnih nagrad v isti namen. Naštetim 13 skladbam so se v odborovi seji odmerile primerne častne nagrade. Nato so se odprli kuverti in konštatiralo se je, da so se sledečim skladateljem priznale častne nagrade: Gospodu Emilu Adamiču za štev. 1, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 13; gospodu Vladimiru Flogel za št. 4; gospodu Franju pl. Farkaš za št. 5; gospodu Pera Z. Ilič za št. 12 in gospodu Oskarju Dev za št. 2. Častne nagrade se gospodom skladateljem dopošljejo po pošti. Nenagrajenim 34 skladbam se kuverti skladateljevih imen niso odprli in se sploh nikdar ne bodo odprli, da se absolutno varuje nepristranost in tajnost. Gospodje pa lahko te svoje skladbe dvignejo pri »Glasbeni Matici", *) Glej izvestje za 1906/7, str. 22. m 24 m če povedo geslo in naslov skladbe (er naznanijo adreso, kam naj sc jim pošljejo. Skladbe in neodprti kuverti nenagrajenih skladb bodo shranjeni v »Glasbeni Matici" do 1. septembra 1909. Po preteku tega roka se nedvignjene skladbe in njih zaprti kuverti sežgo. — V Ljubljani, dne 19. svečana 1909. Odbor „Glasbene Matice". Razglas o skladbah na Gregorčičeve besede, došlih »Glasbeni Matici«. Na dotični poziv slovenskim skladateljem došlo je „Glasbeni Matici" do stavljenega termina, to je do začetka septembra 1907, 23 skladb, po stavljenem terminu pa še 4 skladbe, skupno torej 27 skladb. Od teh se je odklonilo 10, nagrade pa so se v skupnem znesku 540 K*) priznale nastopnim 17 skladbam, ki se navajajo po abecednem redu: 1. »Človeka nikar!" za bariton in klavir, zložil Josip Michl; 2. »Izgubljeni cvet", mešan zbor, zložil Fran Kimovec; 3. »Kropiti te ne smem". Predsmrtnica za baritonski samospev s klavirjem, zložil Risto Savin; 4. »Lastovkam", mešan zbor, zložil p. Hugolin Sattner; 5. „Na dan !“ moški zbor z baritonskim samospevom, zložil Jakob Aljaž; 6 »Na dan!" moški zbor, zložil Stanko Premrl; 7. »Naša zvezda", za samospev s klavirjem, zložil Anton Foerster; 8. »Naša zvezda", samospev za tenor ali sopran s klavirjem, zložil p. Hugolin Sattner; 9. »Naš narodni dom", mešan zbor, zložil p. Hugolin Sattner; 10. „Oj z Bogom, ti planinski svet!", mešan zbor, zložil p. Hugolin Sattner; 11. »O nevihti", mešan zbor, zložil p. Hugolin Sattner; 12. »Pri zibeli", za en glas in klavir, zložil Emil Adamič; 13. »Tone solnce, tone". Predsmrtnica za en glas s klavirjem, zložil Risto Savin; 14. »Umrl je mož", moški zbor, zložil Anton Foerster; 15. »Veseli pastir", mešan zbor, zložil Anton Foerster; 16. »V mraku", mešan zbor, zložil Anton Vilhar; 17. »Zaostali ptič", baritonski samospev, s klavirjem, zložil p. Hugolin Sattner. Odbor „Glasbene Matice“. Cisti dobiček koncerta »Glasbene Matice" v Zagrebu dne 2. maja 1908 je znašal 300 K. Ta prebitek je »Glasbena Matica" izročila »Kolu" v poljubno uporabo. „Kolo“ je podarilo 100 K za visokošolce, 200 K pa je razpisalo kot nagrado za en moški in en mešani zbor, in sicer slovenski ali hrvatski. Razglas hrvatsko-slovenske jury o došlih skladbah se glasi: Počasne nagrade »Kola« i »Glazb. Matice« a K 100 dopitane su prema pravorjeku porote slijedečim (od 15 stiglih) dvjema relativno naj-boljim radnjama i to 1. Peta r Svačič, muški zbor sa bariton, bas i sopran solom (geslo: za slobodu i za čast) 2. Luč, balada za mješ. zbor sa bas bariton solom (geslo: V spomin padlim žrtvam 20/9 1908. v Ljubljani). Autor prve je g. Fr. S. Vilhar — Zagreb, a autor druge g. Alojzij Sachs — Ljubljana. Nenagradjene skladbe vrat it če se konkurentima, čim j a v e geslo pod k o j i m s u poslane, te o z n a č e s v o j u odresu. Couverte sa imenima nenagradjenih konkurenata ne če se otvarati uopče, več če se nakon izmaka od šjest mjeseci 15. listopada t. g. jednostavno sažgati, da se tako sačuva potpuna diskrecija. Upravni odbor „Kola“. m m m *) Razpisne nagrade znašajo 210 K, običajni honorarji za tisk pa 330 K, skupaj 540 K. IV. Glasbena šola v 2 7. šolskem letu 190 8/9. I. Učiteljstvo. 1. Gospod Fran Gerbič, šolski ravnatelj in redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v solopetju, harmoniji, klavirskem spremljanju in drugih obveznih predmetih, konservatorist v kontrapunktu in kompoziciji, bivši profesor za solopetje na konservatoriju v Lvovu), je poučeval solopetje in klavir 21—23*) ur na teden in upravljal šolo 6 ur na teden. 2. Gospod Matej Hubad, artistični in koncertni vodja in redni glasbeni učitelj (na dunajskem konservatoriju državno izprašan za petje [zrelostni izpit o tečaju za vzgojo učiteljev v smislu odredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 16. maja 1896., št. 11.029], bivši konservatorist s štiriletnimi konservatorijskimi študijami in letnimi spričevali iz harmonije, kontrapukta, orgel in solopetja kot glavni predmet in iz klavirja kot stranski predmet), je poučeval šolski zbor, dijaški zbor in solopetje 24—31 ur na teden in vodil petje pevskega zbora ..Glasbene Matice"' 3. Gospod Josip Vedral, redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v violini z vsemi obveznimi postranskimi predmeti, v Pragi državno izprašan za violino, klavir in petje), je poučeval violino in klavir 28 1/2—35 ur na teden. 4. Gospod Jan Rezek, provizorični glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija v violini z vsemi obveznimi predmeti), je poučeval violino in klavir 23 xj2—26 1/2 ur ua teden. 5. Gospod Anton Trost, nadomestni glasbeni učitelj (dovršil v »Glasbeni Matici" pouk v klavirju, čelu, harmoniji, kontrapunktu in kompoziciji), je poučeval klavir 30 1/2—37 1/a ur na teden. 6. Gospod Edvard Bilek, pomožni glasbeni učitelj, član »Slovenske Filharmonije", je poučeval čelo 2 uri na teden. 7. Gospod Alfonz Breznik, pomožni glasbeni učitelj (izvežbau v flavti pri filharmoničnem društvu v Mariboru, bivši soloflavtist pri vojaški godbi in raznih orkestrih), je poučeval flavto in klavir 6 1/2—8 ur na teden. 8. Gospod Anton Cimfl, pomožni glasbeni učitelj, član »Slovenske Filharmonije", je poučeval oboo 2 uri na teden. *) Ker se je število gojencev tekom leta menjalo, menjalo se je tudi število tedenskih ur. Tu in povsod pozneje pomenja prva številka »minimum", druga „maximum“ ur. @ 26 m 9. Gospod Anton Lajovic, c. kr. sodni avskultant, pomožni glasbeni učitelj (absolvent dunajskega konservatorija v kompoziciji z vsemi obveznimi postranskimi predmeti), je poučeval harmonijo in kontrapunkt 8 ur na teden. 10. Gospod Jaroslav Markucci, pomožni glasbeni učitelj, član „Slovenske Filharmonije" je poučeval violino 2 '/2—3 ure na teden. 11. Gospod Fran Marolt, ljudskošolski učitelj, pomožni glasbeni učitelj, je poučeval splošno glasbeno teorijo 6 ur na teden. 12. Gospod Emanuel Mašek, pomožni glasbeni učitelj, član »Slovenske Filharmonije, je poučeval fagot 2 uri na teden. 13. Gospod Josip Pavčič, pomožni glasbeni učitelj (na Dunaju državno izprašan za petje in klavir), je poučeval klavir 15'/2 —181/2 ur na teden. 14. Gospica Klotilda Praprotnik, pomožna glasbena učiteljica (dovršila v ..Glasbeni Matici" pouk v klavirju, teoriji, harmoniji in glasbeni zgodovini), je poučevala klavir 21 1/2—23 ur na teden. 15. Gospod Fran Tamhina, pomožni glasbeni učitelj, član ..Slovenske Filharmonije", je poučeval rog 2 uri na teden. 16. Gospod Josip Trmota, pomožni glasbeni učitelj, član „Slovenske Filharmonije", je poučeval klarinet 2 uri na teden. © a o II. (Jčni načrt. Podrobni učni načrt glej v izvestju za šolsko leto 1906/7, str. 24 31. @i O 0 III. Imenik gojencev. A) t^edni elani. NB. Predmeti so označeni s kraticami, razredi z rimskimi številkami I Vlit. t splošna glasbena teorija, h — harmonija, kpt — kontrapunkt, zbp zborovo petje (za deške in dekliške glasove), dijzb — dijaški zbor (zborovo petje za moške glasove), konezb koncertni zbor, sp solopetje, Adamič Gregor ki I.. vi 1. Andrejčič Olga ki VI. *Arko Ivan t I. ki. I. (1/s) :|:Arko Stanko vi III. (1 6) Armič Leopold t II.. vi ll. Armič Maksa t I., ki l. ki klavir, vi violina, če čelo, fl flavta, klar klarinet, ob oboa, fagot, rog rog, Armič Marija t II Arzetfšek Josip vi I. pl. Bacho Evgenija t I., ki I. :|:Baebler Emilija sp l. (15/3) Bajuk Fina t I.. zbp I.. ki I.. konezb Baraga Evgen vi I. *) Zvezdica pri imenu pomenja, da je gojenec tekom leta izstopil, zvezdica pri predmetu, da je izstopil iz dotičnega predmeta, v oklepili stoji datum izstopa. 27 © Bartl Ivan vi I Bayr- Lea t 1., ki II. Belič Ivan sp I., ki IV. Benedik Valentin t I., vi I. Bergant Franc t II., vi II. Bezjak Branislav sp I., ki V. Bežek Etbin vi I. •Bežek Zora sp I. (1/6) Bischof Adolfina ki VI. •Bivic Friderik t I., vi I. (1/4) Bizjak Marija ki VI. Bloudek Božena ki II. •Bloudek Edvarda ki V. («/«) Bloudek Zdenka ki VI. Blumauer Robert *t I. (1/io) ^ I-Bole Pavla sp III. •Borštnik Stanka ki VIII. ('/5) Boucon Angela I II., ki. II. Boucon .losipina t II., ki. II. Bračko Martin *vi lil. (1/io)> dijzb Breskvar Mara t II., ki VI. Brunner Marija ki VI. Cepuder Milan *t I. (V10), ki I. Cepuder Slavko li II., ki IV. Cerkvenič Ljudmila t I., ki . Christof Pavla ki IV. Ciglarič Jakob klar I. Černe Ivan *t I. (1/s), vi I. Cesnik Dragotin t I., vi I. Debeljak Marija ( I., *zbp (19/i) Debevec Stanko ki I. Detela Franc ki VI. Detela Lucija ki VI. Dežela Albina *t I. (V^), ki. VI. Dobida Karol t II., ki III. *Dolenec Franc vi II. ('/3) •Dolenec Vladimir vi II. (1/3) Dolinar Franc rog II. Doršuer Marija ki I. Faganel Stanka zbp I., ki III., konezb •Faganeli Milena sp I. (1/,) Fajdiga Ana t I., ki I. •Fakin Lina ki l. (V.,), konezb (23/n) Ferlinc Bogdan kpt I. Fink Leo *vi I. (’/,), dijzb Fister Riza vi II. pl. Foedransperg Aleksander t I., ki I. pl. Foedransperg Zaneta sj) III. Franke Nelica sp I. Geiger Baklo t I. Gliha Maks vi III. Glovvacki Kazimir kpt I., ki IV., *vi V. (i ■>/ ) •Gnezda Emil ki I. (1/fi) Gnezda Milena *t I. (1/i2)» l'l I-•Gnezda Venčeslav 11. (’/3), vil. (1/5) Gnezda Zlata *t l. (1/12). ^ I-Golob Franc fl I. •Gore Marija ki lil. ('/5) •Goropevšek Josip vi I. (1'Vs) Goropevšek Marija ki VI. Gorup Marija t I., ki IV. Govekar Vera t I., *kl 1. (1/3) Govekar Vida t I., *kl l. (1/3) Grabner Stanislav *t I. (1/n)> ^ "• Grašek Janko vi III. Gregorič Fedor t II., vi II. •Hafner Stanislav t l. (V,), vi I. ('/2) Hanuš Gabriela sp I. Hartman Amalija t I., konezb I Ierzog Ivana t I., vi I, I leuffel Frida ki V. •Hieng Herman vi I. (1/.,) I Iirschniann I Icribert kl VI. Hirschmann Zofija ( 1., kl I. Homan Darinka vi II. Hrast Ivanka sp III. Hudnik Bpžena kl IV. Hudnik Dragica t II.. zbp I., kl 111. Hudnik Zdenka h 11., kl V. I ludovernik Zora zbp I. Huttmann Marija *t II. (1/3), kl II. Ilc Helena *t II. (9/2), *zbp I. (1V2)> konezb Ilešič Ljudmila vi I. Iskra Albina t I., kl I. •Jakša Željka t I. (72). zbp I. (,5/2) Janša Ivan t I., vi I. Javornik Leopoldina kl VI. Jelačin Miljutin vi III. Jelačin Vladimir vi IV. Jenko Avgust vi VI. Jevnikar Anton t 1., vi I. Josin Magda kl 111. Josin Mara :i:t II. (1/io)’ kl N-Juvan Maks sp l., *dijzb •Juvanec Draga kl VII. (V-j) Kabaj Mara zbp I., li I., kl Vlil. Kambič Otilija kl IV. Kanienšek Katjuša t I., vi 1. *Keil Dora zbp I. (1/10) Keil Karol kl I. 28 © Keil Pavla ki II. Kcssler Ana t 11., Ul 111, *Kessler Marija t 11. (18/4) ki I. (V5) Klinar Herman *t II. (5/2)> v' I-Klobučar Slavica t I., ki III. Knez Mira ki IV. Knez Vladimir :i:t II. (18/i2)> ki I. Kobler Danica h L, konczb Kogoj Franc ki III. Kokalj Angela ki VI. Kokalj Kristina t II., ki II. Kokalj Teodora ki V. *Kokot Ljudmila ki III (1/fi) Kolesa Ivan vi l. Kolesa Rudolf t I., ki III. Kolšek Milka t I., vi I. Kolšek Vera t I., vi I. *Kotnar Ivan vi I. (6/io) Komar Marija ki VI. :!:Končina Ivan t I. ('/5), ki I. (Vfi) Korenini Aleksej t I., vi I. Kosi Elica vi I. Košiček Josip *vi II. (1/4), dijzb Kovač Leopold sp II., ki I. ■'Kraigher Helena ki V. (1/fi) Kranner Ludovik t II., ki II. Kranner Marija ki V. Kranz Alojzija t I., *zbp l. (15/2), ki l. Krasna Rudolf t II., ki II. Kreuzer Artur :i:t II. (28/5), vi II. Krištof Vladimir t II. *Krivic Ivan t I., vi I. (1/6) Krivic Karlota t II., vi I. Križaj Josip sp II. Kržan Fran vi Vil. Kump Stana ki VI. Kušar Božena t I., zbp I., ki I. Kušar Vida t I., zbp I., ki I. Lampe Ivana ki IV. Lassbacher Karol ki II. Lassbacher Marija ki II. Lavrenčič Marija ki VIII. Lebar Angela vi I. Lederhas Danica t I., zbp I. Levec Ivan vi II. Levičnik Karol t I., vi I. Lilleg Alojzij *t I. (1/12), vi IV. Lilleg Marica *t I. (1/12), ki H. Lobe Ludovik ki II. Ločnik Margareta ki IV. Ločnik Viljem li ll., ki V., vi VI. Lukan Adrijena kl V. Lukan Marija kl lil. Lušin Ana t I., zbp I. Majcen Roza t I., kl I. ::Makar Danica kl I. (1/4) Malič Angela sp V. Mally Danica kl II. Mally Vera kl //. Mally Vida kl III. Maloverb Erna t II., kl III. Mancini Anton t I., vi I. Marchotti Ana :|:tI.(1/4), zbp I., konczb Marchotti Josip t I., vi l. Marchotti Marija t L, *kl I. Marolt Berta zbp I., h II., kl V. Marolt Emilija t II., kl II. Marolt Franc t II., vi II. Marovt Danica kl II. Marovt Jelica kl III. Martinolič M/lorad h I. Mate Avgust fl II. *Mekinc Viktor t I., kl I. (1/n) *Merhar Vinko t II. (1/3), kl II. (1/4) Miklavčič Evgen t I., kl I. Mikuš Ana vi IV. Mikuš Franc vi II. Milavec Slavica t II., *zbp I. (15/2), kl III. Milavec Vladko t II., kl III. Munda Ana t I., zbp I. Munda Marenka t I., zbp l. Murko Leopoldina t I., *kl I. (1s/2) Novak Jernej kl IV., vi I., fl I. Novak Leon vi IV. Novak Marija kl III. Novak Stanko h I,, kl VI. Oblak Vinko t I., kl II. :i:Oset Julija ( I. (30,'1)1 zbpt I. (1/12) Ošaben Ivana t I., vi I. Outrata Franc vi I. Pahor Lavoslav kl IV., če II., dijzb *Paternost Mila t I. (20/10), ki I. (12/10) Pavčič Otilija t I., kl I. *Pehani Doroteja kl III. (17/u) Peršl Marenka sp II. Pestotnik Ivan t II. Pfeifer Marija kl VI. *Pfeifer Vida sp I., kl VI. (1/4) Pibernik Božidar t II. Pibernik Ivan t II. Pikel Alojzij kpt 1., kl H. @ 29 m Pintar Vladimir 1 I., ki I., vi 1. Pirc Milena li II., Ul IV. Pirc Valcska t II., zbp 1., ki III. Pirc Zvezdana ki I. *Pirnat Zvonko ki I. (1/12) Planinšek Egon vi lil. Planinšek Karol t I., vi I. dr. Plečnik Ivan h I. Počivalnik Danica ki II. Pogorelec Karol vi II., dijzb Pokorn Danica t l„ ki I. Poljane Pavel t I., vi l. Popovič Desanka zb]) I., ki VI., konezb Potočnik Milka t l., ki l. Požlep Anton ki II. *Požlep Fran ki III., vi II. (1/5) Praprotnik Tončka ki IV., konezb Premk Ana t I. Preskar Leopoldina sp I. Pretnar Jožef ob I., dijzb *Pribožič Jurij fl I., dijzb (15/2) Proft Ernestina t I., ki* I. Prosenc Josip vi I. Pučko Ema :,:zbp l. (15/2)> ^ IV. Pučnik Hela vi II. Punčuh Katarina ki II. Rajšp Zoran ki II. Ravnihar Roman kl VI. Ravnik Anton t I., kl II. *Ravnikar Vincencija zbp I., vi III. (1/6), konezb (20/i) Razinger Melita t I., kl l. :!:Rebec Franjo t I. v> I- C/2^ Reich Marta kl III. Repič Jelica kl VI. Ribnikar Olga kl VI. Rogi Melita t II., kl III. Rosina Ernest vi II. Rozman Marija zbp I., konezb Rozman Miroslava zbp l. Rožmanec Frančiška kl V. :|:Rumpel Emil sp I. (1/4) Rupar Marija kl IV. Rus Mira t II., kl III., konezb Rus Pavla t I., kl l. Rus Slavko t I., vi I. Sajovic Ivanka t I., kl I. Salokar Ludovika sp I. Sartory Miroslav *t II. C/.,), vi l. *Savnik Vida t I. (1/3) Sclnveiger Viktor kl II., vi II., dijzb Seliškar Antou t I., vi I. Senekovič Dragotin vi IV. Seunig Marija t I., kl IV. Simonič Marija kl III., konezb Sinkovič Milko vi II. Sirnik Ljudmila kl Vlil., konezb *Slatner Katjuša t l., kl I. ('/10) Smerdelj Vida t I., kl I. *Smole Moric kl I. (1/1) Sonc Milena sp I. Soss Elza kl VIII. :::Soss Marija kl Vlil. (1/s) Špan Marija kl III. Sperling Emilia t II., kl II. Spiller Rudolf sp I., dijzb *Sršen Izidor vi I. (1/12) Stajer Minka kl VI. Stare Dora kl IV. *Stegnar Vinko fag I. (1/3) Steli Ivan *t I. (1/4), kl lil. Stoječ Rajko fl III. *Stopar Josipina sp I. (7/s) Strmole Alojzija t I., kl I. Sturm Ana *t l. (1/n). kl II. Sturm Marija *t I. (1/ii)> I-Supančič Ciril kl IV. Supančič Filipina kl Vlil. Svete Martin t I. Savnik Anica sp I. Savnik Bogdan kl Vlil., vi V. Savnik Meta vi III., konezb Savnik Olga vi III., konezb Šeme Helena kl IV. Sesek Vida kl Vlil., konezb Šimec Amalija zbp I. Šinkovec Ana kl IV. Šinkovec Miroslav kl III. Šivic Melita kl VI. Šket Stanko *t I. (17/10), vi 1. Štamcar Milan h I., kl V., dijzb *Stamcar Vladimir sp I. (1/.,) *Šteblaj Angela vi I. (1/4) Štritof Stanko kl VI., če II. Štritof Vida kl IV. Šubic Stanko vi III. Šušteršič Roza zbp I., kl IV. Švigelj Matilda t I., zbp I., konezb Tavčar Ivan vi II., dijzb Tavčar Josipina sp II. Tekavčič Elizabeta kl IV. Tekavčič Marija kl VI. © 30 m Tekavčič Marta ki V. Thaler Rezika sp 111. Tominšek Branko 1 I., *vi I. (1/3) Tominšek Emilija ki lil. Tominšek Pavla sp II., konczb Tomšič Drago fl !. Tomšič Vladimir vi I. Torelli Albin t 1., ki. I. Torelli Marija ki III. Trdina Ivan vi I. Tribuč Anica t I., zbp 1., ki II. Trost Anton če V. Trost Ivan vi VII. Trost Vinko ki I. Trošt Josip ki II. Trošt Rudolf sp IV., ki 1., če II. Trstenjak Milena ki lil. Trstenjak Nadina ki III. Trstenjak Terezija ki III. Učak Julij t I., vi I. Udovč Ernest t I., vi I. Urek Ana ki IV. *Vedral Bogomil ki I. (V12) *Veis Marija t I., ki I. (15/2) Vekjet Dragotin t I., vi I. Velepič Marija t II., ki II. Velkavrh Stanislav vi II. (1/4) *Verstovšek Ljudmila zbp I. (15,/2) *Verstovšek Vladimira zbp I. (15/2) Vertovec Vida t I., ki III. Vesely Anton t I., ki I. Vidic Amalija ki VI. Vidmajer Ljubomil t I., vi II. Vidmar Pavla t I. Virant Emilija t I., zbp I., ki II. *Vogel Marija t I. (9/1), ki I. (1/n) Vogelnik Zlatka t L, ki I. Volarič Stanislav h I., ki II. Vrančič Metoda ki IV. Vrančič Stanko t I., ki I. Vrančič Vladko ki lil. :!:Vrtovec Vida t I. (9/2). ki IH (V12) Vulakovič Dragan sp I. Waschte Slavoj ki Vlil. Wider Ivan t I., vi l. *Wratschko Dragotin ki I. (1/3) Wrinskele Amalija t ll., ki li. Wrinskele Ana t I., ki I. Wrinskele Avgust *t I. (1/i0), ki II. Zajc Ana, zbp I., ki II. Zajc Emilija zbp I., ki II. Zaletel Rudolf t II., vi IV., dijzb Zemljič Marica *t I. (1/3), konczb Zorec Ivan *rog I’ (1/2), dijzb Zupanc Marija sp III. Zupanc Viktor t I., ki I., dijzb *Zupanec Alma ki l. (1/6) Zupanec Anica ki VI. Zupančič Josip t I., vi II. *Zagar Anuška vi I. (1/fl) Žmavec Marija t I., ki I. 375 58 B) Izvanredni gojenci. «) Gojenci, ki so bili samo v dijaškem zboru. Ambožič Josip Arh Franc Baudek Ivan Beniger Gvidon Bergant Vladimir Bole Andrej Bregant Mihael Brcmec Franc Cerar Anton Gabršek Ladislav Geso Alojzij de Gleria Josip Gole Josip Goljar France Hacin Fridolin Hladnik Leopold Horvatič Andrej Honigmann Franc Janežič Franc Janežič Matko Jeretina Dragotin Jesih Adolf Jošt Josip Jug Rihard Kavčič Franc Kljun Ivan :,:Kolar Janko Košiček Josip Kovač Ivan Kramar Rudolf Kranjc Ivan Kuhelj Miroslav Kunaver Pavel Kunst Edvard Lendovšek Bogdan Lindtner Leon s .‘51 m Lindtner Pavel *Meglič Anton Mesarič Anton Mihelčič Ivan Možina Davorin Novak Albin Oražem Janko Pečkaj Ivan Pehani Leopold Petkovšek Ivan Petrič Franc *Plemelj Slavko Poženel Ferdinand Prebil Ferdinand Premk Edvard Primic Fran Puhar Karol Remic Franc Rems Franc Rogi Alfred Sadar Miroslav Sajovic Vinko Sever Ilrabroslav Smolik Rupert ^Stefančič Anton : :Svetličič Vladimir Suhadolnik Andrej Sefnian Karol Šušteršič Fran Tertinek Franc Treo Lovro Ustar Fran Zehner Alojzij Žibert Simon Žnidaršič Josip :::Zolgar France 72-6 NI5. V dijaškem zboru jo bilo razim teli še 14—, ki so obiskovali tudi druge predmete glasom imenika pod 4), skupaj torej 8(> 7. I>) Gojenke šolskih zavodov, ki so bile samo v koncertnem zboru Ahačič Josipa Alt. Budiuek Jožica Burger Kristina Bulc Marija Čermelj Nelca Kalin Ivanka Černe Mira Keršič Erna Čuk Mladena Komar Julija Gocderer Pavla Kunej Kristina Goederer Tončka Levec Melita Goederer Zinka Medic Lina Kaligar Mirna Pirker Pavla Kobler Vida Rohrmann Danica Krapš Zdenko * Schvveiger Mara Kump Leopolda Semen Pavla Lapajne Vida Svetek Bogdana Marčan Marica Šuflaj Vida Meden Lojzika Zupan Ženka Počivalnik Mila Ženko Pavla Ribnikar Marica Žirovnik Minka Singer Minka Sirk Ela 40 Toplikar Erna Trošt Marija Trpine Fanča Žnideršič Zinka NB. V koncertnem zboru je bilo razim teli še ‘20 2 gojenk šolskih zavodov, ki so obiskovale tudi druge predmete glasom imenika pod A), torej vseh skupaj 60 2. a a o m 32 ga IV. Statistika glasbene šole I. 1908/9. 1. Število gojencev. Vpisanih je bilo: 1. rednih gojencev . 2. izrednih, in sicer ki so bi a) v dijaškem zboru . b) v koncertnem zboru . 375 s a mo 72 40 Vseli izrednih 112 112 Skupaj vseh vpisanih gojencev: Tekom leta jih je popolnoma izstopilo: 1. rednih................................. 2. izrednih............................... 487 58 (> Vseli je popolnoma iztopilo 04 Število gojencev koncem šolskega leta 1908/9: 1. rednih....................................317 2. izrednih..................................106 Skupaj vseh gojencev koncem leta 2. Po narodnosti je bilo rednih gojencev: a) Slovencev...................358 b) Nemcev....................... 5 c) Čehov........................ 8 č) Hrvatov...................... 4 423 Skupaj 375 3. Po rojstnem kraju bilo rednih gojencev. a) iz Ljubljane l(>7 b) od drugod iz Kranjskega 142 c) iz štajerskega .... 31 č) „ Primorskega.... 13 d) „ Hrvaškega . , . . 7 e) „ Dalmacije .... 3 f) „ Bosne 3 s) „ Solnograškega . 1 /0 „ Gor. Avstrijskega . 3 i) „ Češkega 2 j) „ Moravskega .... 2 k) „ Ogrskega 1 Skupaj 375 4. Po javnih šolskih zavodih je bilo rednih gojencev: 1. ljudskih in meščanskih šol, in sicer: a) I. mestne deške...............................5 b) II............................................7 c) III. v „ „ 9 č) nemške deške 5 razrednice na Vrtači . . 3 d) dekliške slov. 8 razrednice pri sv. Jakobu 57 e) „ nemš. „ „ na Vrtači . . 3 /) „ ss. Uršulink............................22 g) „ meščanske šole ss. Uršulink . . 6 //) c. kr. deške in dekliške vadnice .... 14 /) Lichtenturnovega zavoda.......................2 j) Huthovega zavoda............................. 1 k) „Mladike“.................................... 1 Skupaj iz ljudskih in meščanskih šol: 130 130 5. Pregled gojencev po predmetih, razredih in učiteljih ter število tedensfiih ur u psakem predmetu. u CQ - O O. o CQ *ou|uiujoupuu ife B>|nod usu? oujuui -jou o m cs jniiii d o ii o 5 li M °f 'bSoi po |pnj OUSjABZ o[;q o[ u; ADDuafo^ luojiAa')« s o|i;fuoui of os ju 0|;A3}S ' I i ih (O '-O I I I 7 l g s lO I S O CZ ■« s O. ~ III i M | ; i i '-O CM rl^ i i I m SS 00 I I 00 | ro , -r -I wi $ S n c c o •r> •o O O) C3 (8 J3 > 0) o» u >o 3 0» o. d> f/i £ j= n 55 »«J 4» 3 S •a v N cu ^ * •t; Q3 o > ti eB Uh of;od -joqz 3 ga 34 m Prenos . 130 2. srednjih in njim podobnih šol: «) c. kr. 1. drž. gimnazije v Ljubljani . . 49 b) n •* II . 27 c) M *> nemške „ „ „ . . 1 č) H >» državne „ „ Kranju 1 d) H M višje realke v Ljubljani . . . . 27 e) „ „ učiteljišča „ „ . 23 f) )> »» umetno-obrtne strokovne šole. ‘2 H) »* JI mestne višje dekliške šole . . 47 h) M >1 mestnega ženskega liceja 19 Skupaj iz srednjih šol: 196 196 3. Odrastlih izvenšolskih je bilo.................................... 49 Skupaj 375 6. Po številu obiskovanih predmetov: Po 1 glasbeni predmet je obiskovalo rednih 185 „ 2 glasbena predmeta je „ „ 162 „ 3 glasbene predmete „ „ „ 27 Skupaj 375 7. Po spolu je bilo: možkih........................1(51 ženskih........................214 Skupaj 375 8. Šolnine oproščenih (popolnoma ali deloma) je bilo: v 1 tečaju (5 mesecev in pol) 48 gojencev v skupni svoti . . 942 K 50 h v 2 „ (4 mesece in pol) 67 „ „ „ „ 1085 „ — „ V obeh tečajih skupaj za 2027 K 50 h 0 0 o V. haznanila za pričetek prihodnjega šolskega leta. Pričetek šole. Šolsko leto 1909/10 se v društveni glasbeni šoli prične dne 18. septembra. Vpisovanje sc bode vršilo v torek 14., v sredo 15. in v četrtek 16. septembra dopoludne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v II. nadstropju društvene hiše v Vegovih ulicah št. 5. Vpisovanje v dijaški moški zbor bo v p o n d e 1 j e k 20. septembra od 6. do 7. ure. — V petek 17. septembra popoludne ob 1/25. uri naj pridejo vsi redni učenci v pevsko dvorano (II. nadstropje), da se jim ondi naznani razdelitev ur. Redni pouk v vseh predmetih razven dijaškega zbora se prične v soboto 18. septembra. V interesu učencev je, da se z vpisom ne odlaša, ker si more le tisti izbrati ugodne ure pouka, ki se je pravočasno vpisal. Po 16. septembru se vpisujejo učenci le izjemoma še, a zadovoljiti se morajo s tistimi urami, ki so še na razpolago. mi 35 m Učni predmeti. »Glasbena Malica" kot slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v vseh instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, klarinetu, oboi, fagotu, rogu, trobenti, pozavni in harfi do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno-teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu, kompoziciji in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih ensemblevajah, ki se vrše redno vsak teden, in v komorni glasbi. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Vodstvo in učiteljstvo. Zavod stoji pod artističnim vodstvom gospoda koncertnega vodje Mateja Hubada in pod administrativ.lini vodstvom gospoda šolskega ravnatelja Frana Gerbiča. Lani je poučevalo Ki učiteljev. Ako se oglasi kaj učencev za razna pihala, preskrbeli se bodo učitelji tudi za te instrumente. Učni načrt glej v izvestju za šolsko leto 1906/7 str. 24-31. Pogoji sprejema: 1. društvenina staršev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3. ukovina; a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, trobento, pozavno in harfo po 4 K na mesec; b) za solopetje po 8 K na mesec ; c) „ glasbeno teorijo po 2 K vsako polletje; č) „ harmonijo po 2 K na mesec kot edini glavni predmet ali kot postranski predmet poleg klavirja, violine ali solopetja, po 1 K na mesec kot obvezni predmet za vse učence od 5. razreda klavirja in violine, odnosno 4. razreda solopetja naprej; d) za kontrapunk po 4 K na mesec; e) „ kompozicijo po 4 K na mesec; /) „ za glasbeno zgodovino po dogovoru; g) „ zborovo petje v šolskem zboru po 2 K vsako polletje. Učenci, ki žele, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo ukovino. Navodilo za vplačevanje. 1. Društvenino in vpisnino, ki se v nobenem slučaju ne povrneta, je vsakemu plačati takoj pri vpisu. Društvenine prosti so le oni po § (>. dr. pr. — 2. Ukovine je vplačati začetkom šolskega leta za poldrugi mesec (do konca oktobra), in sicer ali takoj pri vpisu ali 1. oktobra; za nadaljnje mesece vselej prvega, le 1. junija zopet za poldrugi mesec (do 15. julija), če traja pouk do 15. julija. Ukovino tekom leta pobira društveni sluga na domu učencev. Kdor vstopi tekom leta v prvi polovici kakega meseca, plača za cel dotični mesec, kdor pa vstopi v drugi polovici kakega meseca plača za tisto polovico in za cel prihodnji mesec pri vpisu. — 3. Za teorijo in šolsko petje se plačuje za prvo polletje 1. novembra, za drugo 1. aprila. Kdor pozneje vstopi, plača ob vstopu za celo tekoče polletje. — 4. Nameravani popolni izstop ali iz kakega posameznega predmeta se mora vsaj do 20. dotičnega 3* m 36 m incscca naznaniti šolskemu ravnatelju; sicer je dolžan dotičnik plačati ukovino še za prihodnji mesec. Kdor izstopi iz teorije ali šolskega petja pred 1. novembrom ali 1. aprilom, je zavezan plačati ukovino za celo dotično polletje. — 5. Kdor izstopi, ker ni bil oproščen, je dolžan plačati ukovino za čas do priglašenega izstopa. — (i. Kdor navzlic opominu za dva meseca ostane z ukovino na dolgu, se smatra izključenim in dolg se iztirja. Dokler ui dolg poravnan, se dotičnik ne vpiše več v glasbeno šolo. Oproščenje šolnine. V resnici revne, marljive in nadarjene učence oprosti odbor plačevanja šolnine popolnoma ali deloma. Pismene prošnje za oproščenje, naslovljene na odbor „Glasbene Matice", se morajo pri šolskem ravnateljstvu vlagati za vsako polletje iznova, in sicer v prvem tečaju takoj pri vpisu, v drugem ob začetku drugega tečaja. Priložiti je prošnjam ne čez leto stari ubožni list in zadnje spričevalo »Glasbene Matice". Prosilci morajo imeti v glavnih predmetih vsaj „hvalno“ (2), v prostranskih vsaj „dobro“ (3). Prošnje, ki ne odgovarjajo vsem tem predpisom, se ne upoštevajo. Na novo vstopivši učenci se v prvem polletju šolnine ne oproste. Takisto se nihče ne oprosti šolnine za teorijo in z borovo pet j e v šolskem zboru, ker je preneznatna (po 2 K od predmeta na semester). Uradne ure šolskega ravnatelja so pozimi od 1/4 5. do 1/4 6., poleti od 1/4 G. do 1/4 7. popoludne. Vsako popraševanje glede katerekoli šolske stvari naj se vrši samo ob tem času, ker bi se ob vsakem drugem času le pouk motil. V. Koncerti v £VIII. sezoni rednih društvenih koncertov 1908 9. Koncertni vodja gospod Matej Hubad. © © Koncertc prireja društvo: 1.) s pevskim zborom ..Glasbene Matice1', 2.) z učitelji in gojenci glasbene šole, 3.) z orkestrom ..Slovenske Filharmonije", pomnoženim navadno z nekaterimi društvenimi člani in gojenci, 4.) z domačimi in tujimi, osobito slovanskimi umetniki. Društvo pa tudi pospešuje koncerte slovanskih društev in umetnikov s tem, da prevzema aranžema. V sezoni 1908/9 je društvo priredilo 6, odnosno 8 velikih koncertov, ker sta se dva ponavljala, dalje 2 produkciji gojencev glasbene šole, skupaj 10 javnih koncertnih nastopov. 1. Pevski zbor »Glasbene Matice«. S pevskim zborom so se priredili koncerti dne 8. novembra, 3. in 4. februarja in 14. marca. 3, 4. 1. 1. Sopran. Gospica Ahačič Josipa 1. „ Bole Pavla „ Breme Marija „ Brinove Minka 2, 3, 4. „ Burger Kristina 1, 4. „ Cvetko Marija „ Čermelj Neli „ Černe Mira 2, 3, 4. Dolenc Jerica 2, 3, 4. „ Fakin Lina 1. Gospa Ferjančič Julija „ Filic Mila Gospica Gabršek Vida 2 „ Goederer Linka „ Goederer Pavla „ Goederer Tončka 1. „ Hartman Amalija „ Heren Marija 4. Gospica Homan Marlenka „ Jeretina Erna „ Kaligar Mimi 2, 3. „ Kambič Otilija „ Kobler Dana Kobler Vida „ Krapš Zdenka Krejči Marija Kuhelj Ela 2, 3, 4. „ Kump Leopoldina 1. „ Lapajne Berta 2, 3, 4. „ Lapajne Vida 1, 4. „ Logar Josipina „ Marčan Marica 2, 3, 4. „ Meden Lojzka Gospa Medved Roza 2, 3, 4. Gospica Munda Ivanka Nitsch Ela 4. *) Številke pri imenih pomenjajo, pri katerem koncertu je kdo sodeloval. Kdor nima številke, je sodeloval pri vseli štirih koncertih. Gospica Peterlin Pavla Petrič Minka 2, 3, 4. Počivalnik Mila 2, 3, 4. Praprotnik Milica Praprotnik Tončka Pukelstein Ivanka Preskcr Leopoldina Ravnikar Vincencija 2, 3. Rekar Nesta Ribnikar Marica Sark Albina Senekovič Filomela I. Sever Ljuba 1. Simonič Mira Singer 1 Iedvika 2, 3, 4. Singer Minka 2, 3. Sirk Ela 1. (t 3% o«) Gospica Andolšek Irma 4. Andolšek Marta 4. Bizjak Marica 4. Božič Roza 2, 3, 4. Budinek Jožica 1, 4. Bulc Marica 1. Ferjančič Anica 2, 3, 4. Franke Anica 1, 4. Gantar Ema Heren Marija 4. Jarc Minka 1. Kalin Ivanka Keršič Erna Korban Ivanka 1, 4. Kramar Julija 1, 2, 3. Kunej Kristina Lavrenšak Gabrijela Osel Julka 2, 3, 4. Gospa Pavčič Daniela Gospica Poljanec Jela 2, 3, 4. Gospica Sirnik Mila „ Strauss Malči 4. „ Stupica Marija 2, 3, 4. Supančič Fili 2, 3. „ Savnik Meta „ Šinkovec Karla „ Šinkovec Marija „ Švigcl Matilda 2, 3. Gospa Tomažin Ana Gospica Toplikar Ema 2, 3, 4. „ Toplikar Julči Trošt Marija 1, 2, 3. „ Trpine Fanči „ Turk Angela 2, 3. „ Vidmar Bogumila 2, 3. „ Žnideršič Zinka 69 Alt. Gospica Pirker Pavla 1. Ravnikar Anica 4. Rohrman Danica Rohrman Erna Rus Mara 1, 4. Salokar Ludovika Salokar Slavka I, Sclnvaiger Marija 1, 4. 4. Semen Pavla 1, 2, 3. Sever Cenka Strauss Mira 1, 2, 3. Svetek Bogdana 1, 4. Savnik Olga Šešek Vida Šuflaj Vida Tominšek Pavla 1, 4. Zemljič Mira Zupan Ženka Ženko Pavla Žirovnik Minka 40 I. tenor, gospodje: Juh Avgust 2, 3, 4. Juh Josip Kosem Josip Kovač Leopold 4. Koželj Alojzij 2, 3, 4. Lumbar Jakob 4. Matjan France 1, 2, 3. Mlejnik Rajko 1. Počivalnik Josip Razinger Anton Rus Josip 1, 2, 3. Rus France Žebre Alojzij Zotmann Karol Zupančič France 1. 15 m 39 m II. tenor, gospodje: Colner Janko Splihal Ivan Drmelj Ljudevit 2, 3, 4. Stegnar Vinko Marolt Fran Stamcar Avgust Ozimic Leo Štritof Anton Pelan Oton Vecchiet Dragotin Rozman Edvin Železnik All)iu 12 I. bas, gospodje: Grm Fran 1 Rape Andrej Gruden Mirko Ravnikar Vekoslav 2, 3, 4. Janušič Vladimir 2, 3, 4. Dr. Ravnihar Vladimir Jerman Anton 1. Reich Josip 4. Jeršinovič Anton Schmidt Oton 4. Kocmur Ivan Stamcar Vladimir 1, 2, 3. Lilleg Alojzij 1. Waschte Avgust 1, 2, 3. Martinc Anton 2, 3, 4. Završan Ivan Dr. Orel Ivan 4. Dr. Žirovnik Janko Pibernik Ivan 19 II. bas, gospodje: * Dr. Bezjak Janko Marinček Fran 2, 3, 4. Dečman Anton 2, 3. Pintar Ante Dostal Rudolf 1, 2, 3. Pleško Albin 2, 3, 4. Jerman Ivan 2, 3. Poljanec Rudolf 2, 3. Knific Fran Premelč Stanislav 2, 3, 4. Dr. Krevel Josip 2, 3, 4. Sadar Vendelin Križaj Josip 4. Snoj Josip 1. Lassbacher Karol Šebenik Dragotin Lovše Anton 1, 4. Wolf Anton 18 Sopran....................G9 Alt ... . . . 40____________ Ženski zbor . 109 Tenor 1...................15 Tenor II..................12 Bas 1.....................19 Bas II....................18 Moški zbor . 65 Skupaj . 174 2. I^oneertni vzporedi 1908 9. Velik koncert dne 8. novembra zvečer v veliki dvorani hotela »Union“ v prid dobrodelni akciji „Za otroka" na Kranjskem pod vodstvom gospoda koncertnega vodje M. Hubada. Sodelujejo: gospa Lili Nordgartova, m 40 m operna pevka slovenskega gledališča (sopran), gospod Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec z Dunaja (bas), orkester „S1 o venske Filharmonije", pevski zbor »Glasbene Matice" in oddelek šolskega moškega zbora ..Glasbene Matice". — Vzpored : 1. Anton Dvorak: 149. psalm »Nova pesem stvarnika proslavi!« za mešan zbor in orkester. 2. a) Karol Loewe: Menih iz Pize. Balada. | Poje g. Julij Betetto, na klavir b) Peter Iljič Čajkovski: Hrepenenje. Pesem. j spremlja g. Anton Trost. 3. Franc Schubert: Simfonija v h-niolu. I. Allegro moderato II. Andante con moto. Izvaja orkester „Slovensl- Anton Trost. 5. Anton Dvorak: Te Deum. Za sopran- in bassolo, mešan zbor in orkester. Sopransolo poje gospa L. Nordgartova, bassolo g. Julij Betetto. Koncert slavnega pianista Leopolda Godowskega dne 20. novembra 1908 v veliki dvorani hotela „Union“. — Vzpored: 1. o) Beethoven: 32 varijacij, c-niol. b) Schumann: Carneval, op. 9. Sceties mignonnes quatre notres. Preambule. Pierrot. Arlepuin. Valse noble. Eusebius. Florestan. Copuette. Replique. Papillons. Lettres dansantes. Cliiarina. Chopin. Estrella. Reconnaissance. Pantalon et Colombin. Valse Allemaude. Paganini. Aveu Promenade. Pause. Marche des Davidsbundler contre les Philistins. '2. a) Ranieau (1083-17(54): Sarabande, a-mol. b) Gavotte, a-mol. c) Musette en Rondeau, e-dur. d) Scarlatti (1083^-1757): Koncert, Allegro, a-dur. (Na novo oddelal Leopold Go-dowsky. Se prvič izvaja.) 3. Chopin: Sonata, b-mol, op. 35. Grave, doppio niovimente Scherzo. Marcia funebre. Finale (Presto). 4. a) Schubert-Liszt: »Friihlingsglaube«. /;) Liszt: Au bord d’ une source. c) Liszt: Koncertna etuda, f-mol. d) Godowsky: Kontrapunktična parafraza o Straussovem valčku »VVein, Weib und Gesang». (Novo! Se prvič izvaja!) Filharmoničen koncert orkestra »Slovenske Filharmonije« dne (i. in 13. decembra v veliki dvorani hotela „Union" pod vodstvom gospoda kapelnika Vaclava Talicha. — Vzpored: 1. Anton Dvorak-. Simfonija v g-duru. I. Allegro con brio. II. Adagio. III. Allegretto grazioso. IV. Allegro ma non troppo. 2. N. Paganini: Koncert za gosli s spremljevanjem orkestra. Gosli: g. Jan Rezek, učitelj ..Glasbene Matice". 3. Fduard Grieg: Lirična suita. I. Pastirček. II. Norveška kmetska koračnica. III. Večerna. IV. Obhod pritlikavcev. Dva velika koncerta dne 3. in 4. februarija v veliki dvorani hotela „Union“ pod vodstvom gospoda koncertnega vodje Mateja Hubada. Izvajal se bode prvič v Avstriji oratorij v dveh delih: »Rojstvo Izveličarjevo« (II natale del Redentore). Za soli, mešan zbor in orkester zložil Don Lo- m 41 a renzo Perosi. Sodelujejo: Gospa Lili N o r d g a rt o v a, primadona slovenskega gledališča (sopran — Marija), gospica Marija P e rš lova, operna pevka slovenskega gledališča (ali), gospod Ferdinand So e s er, koncertni pevec z Dunaja (tenor angel j) gospod Bogdan pl. Vulakovič, operni pevec slovenskega gledališča (bariton — pripovedovalec), pevski zbor »Glasbene Matice", oddelek šolskega zbora »Glasbene Matice" in orkester »Slovenske Filharmonije", pomnožen po učiteljih in članih »Glasbene Matice". Vseh sodelujočih 240. Koncert dne 14. marca v veliki dvorani hotela »Union" pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Hubada. Sodelujejo: gdč. Vida P r el e s ni kova, konservatoristinja s Prage (klavir), gdč. Pavla Boletova, članica pevskega zbora »Glasbene Matice" (sopran), g. Ernesto vitez Cammarota, operni pevec iz Zagreba (tenor), g. Josip Križaj, član pevskega zbora »Glasbene Matice" (bas), pevski zbor »Glasbene Matice", oddelek šolskega zbora »Glasbene Matice", orkester »Slovenske Filharmonije", pomnožen z učitelji in gojenci »Glasbene Matice". — Vzpored: 1. M. Hipolitov-lvanov: »Iveria«, suita za orkester: I. Introdukcija, II. Berceuse, III. Danse Lesghine, IV. Marche Georgienne. Izvaja orkester »Slovenske Filharmonije" pod vodstvom kapelnika gosp. V. Talicha. ‘2. a) Viktor Parma: Poslednja noč. Pesem za tenor s spremljevanjem klavirja. ti) A. Lajovic: 1. Poljub, \ Pesmi za tenor s spremljevanjem orkestra, 2. Serenada, j poje g. Ernesto vitez Cammarota. 3 l‘eter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir s spremljevanjem orkestra v b-molu. I. Allegro non troppo e molto maestoso, II. Andantino simplice, lil. Allegro con fuoco. Igra gdč. Vida Prelesti ikova s spremljevanjem orkestra »Slovenske Filharmonije" pod vodstvom kapelnika g. V. Talicha. 4. Karel Bendi: »Švanda dudak«. Narodna pravljica. Besede spisal Jaroslav Vrchlicky. Za soli, inešan zbor in orkester. Švanda dudak (tenorasolo) gosp. Ernesto vitez Cammarota. Tujec (bas) g. Josip Križaj. Marinka (sopran) gdč. Pavla Boletova. Velikomestni koncert orkestra dunajskih umetnikov (do 70 članov) dne 2. aprila v veliki dvorani hotela »Union" pod vodstvom slavnega dirigenta in češkega skladatelja gosp. Oskarja Ned bala. — Vzpored: 1. K. Goldmark: Sakuntala. Uvertura. 2. P. J. Čajkovski: Šesta, tragična simfonija (h-mol) »Pathetique«. I. Adagio in Allegro non troppo. II. Allegro con grazia, III. Allegro molto vivace. IV. Finale. Adagio lamentoso. 3. B. Smetana: Vltava. Velika simfonična slika. 4. R. Wagner: Predigra k operi »Mojstrski pevci Norimberški«. Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« dne 8. junija v veliki dvorani hotela »Union". — Vzpored: 1. F. Schubert: Impromptu št. 1. v g-molu. Na klavir svira gdč. Marija Kabaj. (Šola g. A. Trosta, VIII. razred.) 2. Bellini-G. Bricciakii: Fantazija iz opere »Norma« za flavto s spremljevanjem klavirja. Svira g. Rajko Stoječ. (Šola g. A. Breznika, 111. razred.) 3. H. Volarič: a) Ne žaluj 1 b) Oj, rožmarin! Pesmi, poje gdč. Pavla Tominšek. (Šola gospoda Fr. Gerbiča, II. razred.) c) Pogled v nedolžno oko. 4. Cii. Daneta: Andante in Rondeau, op. 154. Na gosli svira gospod Dragotin Senekovič. (Šola g. ,1. Vedrala, IV. razred.) 5. a) hr. Chopin: Valček v des-duru. I Na klavir svira gdč. M. Kranner. (Šola b) A. Dvorak: Humoreska št. 7. j g. Fr. Gerbiča VI. razred.) @ 42 @ 6. a) W. A. Mozart: Arija paža iz opere »Figarova svatba« (»Sam ne vem-. . .“) b) W. A. Mozart: Arija paža iz opere »Figarova svatba« („Dame poglejte!") c) R. Schuman: Nikar me ne vabite! Pesem. Poje gdč. Josipina Tavčar. (Šola g. M. Hubada, II. razred.) 7. A. d’ Arr.brosio: Canzonetta, op. 6. Na gosli svlra g. Viljem L o č ni k. (Šola gosp. J. Rezeka, VI. razred.) 8. a) R. Schumann: On, najdivnejši med vsemi! b) G. Bizet: Habanera iz opere «Karmen«. Poje gdč. Mira Zupanc, (Šola gospoda M. Hubada, III. razred.) 9. a) B. Godard: Barkarola št. 4. ) Na klavir svira gosp. Bogdan Savnik. b) M. Vogrich: Staccato caprice. j (Šola gosp. J. Vedrala, VIII.) Javna- produkcija gojencev »Glasbene Matice« dne 9. junija v veliki dvorani hotela „Union“. — Vzpored: 1. W. A. Mozart: Sonata v f-duru, III. stavek. Na klavir svira gdč. Mara Breskvar. (Šola g. A. Trosta, Vi. razred.) 2. a) A. Rubinstein: Asra. b) R. Schumann: Popotna pesem. c) V. Parma: Poslednja noč. 3. Svendsen: Koncert za vijolončelo, I. in II. stavek. Svira g. A. Trost. (Šola gosp. E. Bileka, IV. razred.) 4. a) P. H. Sattner: Zaostali ptič. 1 Pesmi, poje gdč. Angela Malič. (Šola b) Dr. B. Ipavic: Ciganka Marija. j g. Fr. Gerbiča, V. razred.) 5. L. v. Beethoven: Sonata Pathetique, I. stavek. Na klavir svira gospod Avgust Waschte. (Šola g. Fr. Gerbiča, VIII. razred.) 6. a) C. M. Weber: Romanca iz opere »Čarostrelec«, b) Fr. Liszt: Mignon, pesem. Poje gdč. Ivanka Hrast. (Šola g. M. Hubada, 111. razred.) 7. Henry Vieuxtemps: Air Varie. Na gosii svira gosp, Ivan Trost. (Šola g. J. Vedrala. VII. razred.) 8. a) I. Čajkovski: Arija Onjegina iz opere Onjegin. \ Poje g. R. Trošt. (Šola g. b) Lconcavalto: Prolog iz opere »Glumači«. ( Fr. Gerbiča, IV. razred.) ei a a Pesmi, poje g. Leopold Kovač. (Šola g. M. Hubada, II. razred.) Izvenkoncertni in zabavni nastopi pevskega zbora: Nagrobne žalostinke je pel moški zbor pod vodstvom g. konc. vodje Hubada v zvezi ljubljanskih pevskih društev nedolžnina žrtvama Adamiču in Lundru dne 22. septembra pri pogrebu in dne 1. novembra 1908 na grobu. -- Dne 26. prosinca 1909 je zapel svojemu dolgoletnemu marljivemu članu Srečko Nolli-ju običajni žalostinki in L avgusta gospici Eli Sirk, izvršujoči članici pevskega zbora, obakrat pod vodstvom g. M. Hubada. Podoknici je zapel moški zbor pod vodstvom g. konc. vodje Hubada mnogoletnima članoma gg. Franu Matjanu in Franu Knificu na predvečer niju poroke Častni večer konc. vodju g. Hubadu priredil je pevski zbor „Glasbede Matice" dne 7. prosinca 1909 v veliki dvorani „Narodnega doma" prilikom najvišjega odlikovanja ob mnogobrojni udeležbi najodličnejšega občinstva. Plesni venček pevskega zbora vršil se je v veliki dvorani „Narodnega doma" dne 6. svečana 1909. Izlet h Klanskima jezeroma priredil je pevski zbor dne 6. junija 1909. Pri „SIavčevi 25 letnici'1 sodeloval je moški zbor pri skupnem nastopu vseh slovanskih pevskih društev in v zvezi slovenskih pevskih društev. Pevski zbor je bil oficijelno zastopan pri banketu in slavnostnem zborovanju. Podoknico častnemu članu »Glasbene Matice« g. župniku Jakobu Aljažu na Dovjem je priredil moški zbor pod vodstvom g. konc. vodje Hubada ter je pri tej priliki izročil g. župniku svoto 300 K za zgradbo novega »Aljaževega doma“, katera svota se je nabrala med pevkami in pevci pevskega zbora. 0 0 0 VI. Društveno vodstvo. © m Voditelj društvu je odbor (§ 9. dr. pr.) Ta je bil I. 1908/9 tako sestavljen : Odbor »Glasbene )VIatiee“. Predsednik: Anton Štritof, c. kr. profesor. Namestnik: dr. Fran Detela, c. kr. vladni svetnik in gimn. ravnatelj v. p. Tajnik: Alojzij Žcbre, c. kr. okrajni sodnik. Namestnik: Dragotin Šebenik, magistratni uradnik. Blagajnik: Mirko Gruden, uradnik ..Kreditne banke". Namestnik: Alojzij Žebre, c. kr. okrajni sodnik. Šolski nadzornik: dr. Janko Bezjak, c. kr., šol. svetnik in profesor. Namestnik: P. Hugolin Sattner, kons. svetnik, gvardijan in župnik. Knjižničar: Anton Jeršin o vi c, c. kr. profesor. Namestnik: Anton Lajovic, c. kr. sodni avskultant. Gospodar in upravitelj društvenih hiš: Dr. Vladi m ir Ravnih a r, odvetnik. Namestnik: Fran Milčinski, c. kr. okrajni sodnik. Preglednik poverjeništva: dr. Vladimir Rudež, zdravnik. Namestnik: Stanko Premrl, regens chori stolne cerkve. Pravni zastopnik: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik. Odbornik: Fran Rozman je do 26. oktobra 1908 bil blagajnik, a je istega dne izstopil iz odbora. Zastopnika pevskega zbora: Anton Štritof, kot načelnik, Dragotin Šebenik, kot tajnik. Pregledovalca računov: Janko Col n er, uradnik „Mestne hranilnice ljubljanske", Ivan Splichal, c. kr. davčni oficijal. Šolski ravnatelj: Fran Gerbič. (Se je na predsednikovo vabilo udeleževal vseh sej.) Artistični in koncertni vodja: Matej Hubad. (Ima virilen glas v odboru glasom pogodbe.) Odseki. NB. Predsednik se je udeleževal vseh sej odsekov. I. Artistični odsek: Matej Hubad (načelnik), Fran Gerbič, Anton Lajovic, Stanko Premrl, p. Hugolin Sattner. m 44 m II. Sanacijski odsek: Alojzij Žebre (načelnik), dr. Fran Detela, Mirko Gruden, Matej Hubad, Fran Milčinski, Fran Rozman. III. Odsek za evidenco in nabavo novih članov: dr. Vladimir Rudež (načelnik), Mirko Gruden, Matej Hubad, Anton Lajovic, p. Hugolin Sattncr, Dragotin Šebenik. IV. Odsek za upravo pokojninskega zaklada: Fran Rozman, pozneje Mirko Gruden (načelnik), Fran Gerbič (kot zastopnik učiteljstva), Anton Jeršinovič. V. Šolski odsek: dr. Janko Bezjak (načelnik), dr. Fran Detela, Fran Gerbič, Matej Hubad, Stanko Premrl, p. Hugolin Sattner. VI. Finančni odsek: Fran Rozman pozneje Mirko Gruden (načelnik), dr. Fran Detela, Matej Hubad, Fran Milčinski, dr. Vladimir Ravnihar. Odbor pevskega zbora „Glasbene Matiee“. Odbor ženskega zbora. Načelnica: gospa Julija Ferjančič. Namestnica: „ Danijela Pavčič. Tajnica: gospica Mici Krejči. Namestnica: ., Karl a Šinkovec. Blagajnica: „ Julija Top likar. Namestnica: „ A n g c 1 a M a I i č. Odbornice: „ Jerica Dolenec. „ Milica Praprotnik. „ E r n e s t i n a R e k a r. „ A1 b i n a S a r k. Odbor moškega zbora. Načelnik in zastopnik celega zbora: prof. Anton Štritof. Namestnik: Anton Razinger. Tajnik: Dragotin Šebenik. Namestnik: Anton Lovše. Blagajnik: Fran Knific. Namestnik: Avgust Š t a m c a r. Arhivar: Vinko Stegnar. Namestnik: Ivan Završan. Odbornik: dr. Janko Bezjak. Pregledovalca računov: Janko Col n er, Karol La ss bach er. Veselični odsek: Dragotin Šebenik (načelnik); gospici: Pavla Bole, Mici Krejči, gospa Danijela Pavčič, gospice Milica Praprotnik, Ema Rozman in Karla Šinkovic; gospodje: Mirko Gruden, Fran Knific, Fran Marolt, Andrej Rape, Vinko Stegnar in Ivan Završan. Društveni upravitelj: dr. Robert Eržen, c. kr. finančni koncipist. Društveni hiši: v Vegovi ulici št. 5 in v Gosposki ulici št. 8. Društveni sluga in hišnik: Mihael Torelli. \