/H ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE leto XXV. — Številka 79 Cena 70 par Uitanovlteljl: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka to Tržlfi — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton MiklavčiC Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socia Združitev ni sporna V ponedeljek dopoldne se je v Kranju pod predsedstvom Franca žvana sestal svet gorenjskih občin in azpravljal o pobudi In gradivu za združitev skupnosti Zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov na Gorenjskem. Svet se I® strinjal, da se začne akcija in da bi prihodnji mesec zavarovanci na Gorenjskem na referendumu odločili, Ce so za združitev. Od okrog 160 tisoč prebivalcev Gorenjske je trenutno se okrog 11 tisoč kmečkih zavarovancev. To pa fe tako malo, da bi bilo za izenačitev pravic pri zdravstvenem zavarovanju glede na sedanje prispevke treba fagotoviti le okrog 1,5 milijona novih dinarjev na vsej gorenjski. Denar bi zbrali tako, da bi se prispevek zaposlenih povečal do 0,15 odstotka, medtem ko bi ostal danji prispevek kmetpv v prihodnje nespremenjen. Po ponedeljkovi seji bodo zdaj občinske konference socialistične zveze in občinski sindikalni sveti na Go-J^'jskem skupaj s Komunalnim zavodom za socialno ^»varovanje Kranj pripravili vse potrebno za izvedbo eferenduma. Razen tega pa bodo o združitvi in o tem, nkx° UresnJčiti predlog, razpravljale tudi vse gorenjske °Očinske skupščine. A. Zalar kranj, sreda, 11. 10. 1972 1947 kot tednik, kot pgjjfciiik. sko, [dnik, b Ptfa h, gorenjsko Marjan Rožič v Kranju Včeraj se je mudil v Kranju sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič, ki se Je s tem obiskom odzval vabilu Občinskega sindikalnega sveta Kranj. Dopoldne se je v Tekstilindusu pogovarjal z vodstvom podjetja in političnim aktivom o položaju in perspektivah tega kolektiva v sedanjih pogojih gospodarjenja, ki niso nič kaj rožnati za tekstilno industrijo. Popoldne pa je sekretar Zveze jugoslovanskih sindikatov v prostorih občinskega sindikalnega sveta predaval o stališčih in nalogah sindikata na različnih nivojih pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Pri tem je poudaril, da se moramo pri načrtovanju poslovne in ekonomske politike tako v podjetjih, kot občini, republiki in federaciji zavedati, da je ta politika tesno povezana z razvojem sa-moupravidh odnosov in v zve- zi s tem uresničevanjem ustavnih amandmajev. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti tudi stalnemu In previsokemu naraščanju življenjskih stroškov, nelikvidnosti, omejevanju potrošnje, odpravljanju socialnih razlik, inflaciji in ekonomsko politiko za prihodnje leto začrtati tako, da bo vsaj delno že omejila pomanjkljivosti raz- voja letos oziroma nadaljevala tam, kjer smo letos že dosegli uspehe. Dosledno pa mora bili vezana na cilje srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije. V nadaljevanju pogovora j« Marjan Rožič odgovarjal na vprašanja predstavnikov osnovnih organizacij sindikata kranjskih podjetij. 1. b. 17. STRAN : flSBKMHiflBHHflKiSSMHMI ■hhHBHBKbIHH Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Ob osnovni Šoli Cvetko Golar v Frankovem naselju na Trati so v soboto dopoldne predali namenu nov vrtec, ki vsekakor Predstavlja veliko pridobitev za ta del mesta, hkrati Pa pomeni začetek pred dvema letoma zastavljenega, programa razvoja otroškega varstva v občini. *e pred tem je na Trati deloval vrtec, ki pa so ga saslhio uredili v stanovanjskem bloku in bi lahko sprejel le nekaj Čez dvajset otrok, vendar se lih Je v njem nagnetlo že skoraj 100. V novem pa oo dovolj prostora in tudi možnosti za vzgojo in Varstvo bodo veliko boljše. Vrtec je zgradilo do-ttlače gradbeno podjetje Tehnik in Je stal okoli milijona dinarjev. To i« za varstveno ustanovo, ki bo lahko sprejela 130 otrok, razmeroma poceni. "M — Foto: F. Perdan obveščanju o delu ZRVS Republiški odbor Zveze rezervnih vojaških starešin SR Slovenije ugotavlja, da je in-formativno-propagandna dejavnost pri občinskih in krajevnih odborih ZRVS, pa tudi pri drugih organizacijah, ki so kakorkoli udeležene v obrambnih pripravah dežele premalo razvita. Vodstvo ZRVS opozarja, da je v zadnjih letih bilo za izboljšanje borbene sposobnosti prebivalstva vloženo veliko naporov (in seveda sredstev), vendar to ni naletelo na ustrezen odziv v dnevnem časopisju, v radiu in na televiziji. Obenem meni, da bi morali dobiti posebne dopisnike, ki bodo skupini novinarjev, zbrani v komisiji za tisk in informa- cije, posredovali obvestila O akcijah v posameznih mestih in vaseh. Reporterjem potem ne bo težko spremljati dogodke ter pisati poročila, članke in reportaže. Republiški odbor ZRVS nadalje poudarja, da mora zveza navezati tesnejše stike Z mladino, z Zvezo borcev ter s planinci, strelci in gasilci, katerih vloga pri obrambi domovina utegne biti izredno pomembna. O vsem naštetem in še o celi vrsti drugih vprašanj naj bi tekla beseda med napovedanim petkovim posvetom v Ljubljani, na katerega so povabili predstavnike vseh lokalnih odborov ZRVS ter številne časnikarje. -ig JESENICE £ Na delavski univerzi so pričeli z enomesečnim seminarjem za mlade komuniste. Udeležilo se ga bo okoli 30 mladih bodočih komunistov, ki bodo po seminarju opravljali teste znanja. 0 V petek, 6. oktobra, se je sestal sekretariat aktiva kulturnih delavcev. Domenili so se, da bodo še oktobra organizirali posvet o glasbeni dejavnosti v občini, v prihodnjih mesecih pa obravnavali aktualna vprašanja o knjižničarstvu, muzejski dejavnosti itd. Spregovorili so tudi o kadrovskih problemih v kulturni skupnosti in v nekaterih drugih kulturnih institucijah. D. S. KRANJ O V četrtek popoldne se bodo na skupni seji sestali izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, predsedstvo občinskega odbora Zveze združen j borcev, komite občinske konference Zveze komunistov in predsedstvo občinske konference Zveze mladine. Obravnavali bodo srednjeročni program stanovanjske graditve, financiranje stanovanjske graditve in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu kranjske občine. £ Kranj, 10. oktobra — Dopoldne je bila v Kranju seja skupnosti slovenskih občin. Razpravljali so davčnem sistemu. A. Ž. RADOVLJICA 0 Radovljica, 10. oktobra Popoldne se je na izredni razširjenj seji sestal komite občinske konference Zveze komunistov in na podlagi pisma izvršnega biroja predsedstva ZKJ obravnaval aktualne naloge zveze komunistov v tem obdobju. Razpravljali pa so tudi o organizaciji televizijske tribune Mi med seboj in o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih. 0 V petek in v soboto bo na podlagi sklepa izvršnega odbora občinske konference Socialistične zveze v Bohinju seminar za vodstva krajevnih konferenc in organizacij Socialistične zveze. Razpravljali bodo o vlogi SZDL v krajevni skupnosti, o ustavnih spremembah, o pripravah na volitve in o nekaterih organizacijskih vprašanjih Socialistične zveze. A. Ž. TRZIC £ V četrtek, 5. oktobra, je bila seja predsedstva ZRVS. Razpravljali so predvsem o opravljenem delu in o bodočih nalogah, ki jih narekuje sprejet akcijski program. Najpomembnejše med njimi bo izobraževanje rezervnih starešin. •jp 0 Včeraj popoldne je bila v Tržiču razširjena seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so obravnavali delovanje občinske organizacije ZKS v Tržiču v preteklem obdobju. Gradivo, ki ga je pripravila posebna komisija, bodo obravnavali tudi na zasedanju konference ZKS. -jk Občinska konferenca SZDL Skofja Loka je bila v petek popoldne gostitelj delegacije poljske^ komiteja fronte ljudske enotnosti, ki jo vodi Januzs Groszkovvski. Goste so pred hotelo*" Transturist sprejeli predsednik OK SZDL Tone Rakovcc, predsednik občinske skupščine Too Polajnar in član predsedstva skupščine SRS Zdravko Krvina. V krajšem razgovoru so J1 seznanili z razvojem kmetijstva in kmečkega turizma v občini, nato pa so jih odpeljali o* ogled nekaterih preusmerjenih kmetij. — Fo to: F. Perdan Sej '.'i obrti prvič Kranj, 10. oktobra — Predstavniki uprave Gorenjskega sejma so dopoldne seznanili novinarje o letošnjem V. sejmu obrti in opreme, na katerem bodo prvič sodelovali tudi tuji razstavljalcl. Tako bo na sejmu okrog 80 domačih razstavljavcev in okrog 15 podjetij iz Italije, švedske, Avstrije, Indije in Zvezne republike Nemčije. Na sejmu bo velika izbira kovinske galanterije, tekstilne in usnjene konfekcije, plastičnih izdelkov, pohištva itd. Razstavlje- ni bodo tudi manjši stroji in orodje za obrt in domačo uporabo. Vsak dan ob 17. uri bo tudi modna revija, na kateri bodo domača in tuja podjetja prikazala okrog 140 modelov za jesen in zimo. Sejem bodo odprli v soboto, 14. oktobra, ob 10. uri v Savskem logu v Kranju in bo trajal do 22. oktobra. Vsak dan bo odprt od 9. do 19. ure, vstopnina za ogled sejma in modne revije pa bo enotna — 5 dinarjev. A. Z. Fluorografiranje v radovljiški občini Danes se bo v radovljiški občini začelo fluorografiranje vseh nad 24 let starih prebivalcev. Dve ekipi Inštituta za tuberkulozo Golnik bosta do 24. oktobra opravili 17.950 pregledov. V tej akciji, ki so jo pripravili upravni organi skupščine in občinski odbor RK, bodo sodelovali tudi aktivisti rdečega križa. Pobirali bodo prostovoljne prispevke. Polovico prispevkov bo Inštitut porabil za nakup aparatur, preostali denar pa bo namenjen za socialno šibke otroke za letovanje na morju Občinski odbor RK vabi občane, da se tej človekoljubni akciji odzovejo v čimveč-jem številu. JR GLOBUS Delegacija KP Francije v ISKRI Kranj, 10. oktobra — V okviru mednarodnega sodelovanja ZKJ Je obiskala našo državo 5-članska delegacija komunistične partije Francije, ki jo vodi namestnik generalnega sekretarja KP Ge-orges Marchais. Med obiskom v Sloveniji je delegacija dopoldne obiskala tudi kranjsko Iskro, kjer se je govarjala s predstavniki ^ stva tovarne in družbenop tičnih organizacij. I>e,cgS sta spremljala tudi pred ^ nik CK ZKS Franc P°P"-^ sekretar komiteja ODČJL" „c konference ZK Kranj ** Rogelj. A Ogledalo tržiške in<' ist rije i J^.em' ko so uredili vse komunalne naprave in priključke, so začeli delavci Cestnega pOd- ^ la Iz Kranja pred dnevi polagati grobo asfaltno plast v okolici veleblagovnice Globus v ranju. Ce bo vreme ugodno, bodo v nekaj dnevih položili tudi vrhnjo plast finega asfalt-jetona. Vodja gradbišča inž. Edo Fleišer nam je včeraj povedal, da bodo asfaltirali 3800 m1 Trušča in 1300 m? pločnika. Ko bodo dela pri Globusu končana, se bo spremenil tudi sedanji Prometni režim v mestu, (jk) — Foto: F.Perdan Trziski potrošnik ne bo prizadet knierika sekcija pri Jonski konferenci SZDL v v ,Cu je na svoji zadnji seji, , cejrtek. 5. oktobra, obrav-S*i«ia ^^šanje združitve .^iskega Mesarskega podjet-s Kmetijskim gospodarim v Skofjj Loki. Dirck-^ Mesarskega podjetja on Deinojzes je ponovno Rudari!, da je taka zdru?ji. d nujna saj podjetje brez Izdelovalnega ob™\a, ki ga J>rlarePUbliŠka inšPekciJa za-bbr' ne rnore normalno kovati. Kmetijsko gospo- pR0JEi -KTIVMO J°DJETJ E J R A U J izdeluje Nacrte za stanovanjske HlšE in VSE vrste OSTALIH gradenj darstvo Škofja Loka bo pomagalo graditi nov tržiški predelovalni obrat, v katerem bodo klali predvsem prašiče. Obrat bo l«hko dnevno izdelal več kot 3 tone mesnih izdelkov, če pa bo potrebno, bo proi7.vod1.jo lahko tudi podvojil. Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka hkrati obljublja dobro kooperacijo s tržiški mi kmoti pri pitanju prašičev. Ta loška delovna organizacija ima namreč izredno dobre proizvodne ko-operacijske odnose z zasebnimi kmetovalci Na seji kmečke sekcije smo slišali, da bo tržiško Mesarsko podjetje postalo po združitvi z loškim Kmetijskim gospodarstvom temeljna organizacija združenega dela s pravico odcepitve, če bo to potrebno. Prav tako ni bojazni, so zagotovili predstavniki Mesarskega podjetja Tržič na četrtkovi seji, da tržiški trg v prihodnje zaradi združitve ne bi bil dobro založen z mesom in mesnimi izdelki. Čeprav bodo goveje meso in druge Izdelke vozili iz škofje Loke, le-ti ne bodo dražji. Prav tako bo zagotovljen normalen odkup, goveje živine v tržiški občini. Dokler ne bo urcieno novo odkupno mesto v Križah, bodo živino odkupovali vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pred Mesarskim podjetjem v Tržiču. Po potrebi bodo prišli po živino tudi na dnm. Gospodarske analize torej opravičit jejo združitev Mesarskega podjetja Tržič s Kmetijskim gospodarstvom škof- ja Loka. Druge rešitve za tržiško podjetje ni bilo. Seveda pa je ob tem upravičena zahteva, da tržiški trg (in potrošnik) zaradi združitve ne sme trpeti! J.Košnjek Predsednik tržiške občinske skupščine, Marjan Bizjak, je sklical v četrtek posvetovanje predstavnikov tržiških delovnih kolektivov, na katerem so se pogovarjali o ureditvi starega središča mesta, kjer stojijo sedaj hotel Pošta, občinska skupščina, nekaj stanovanjskih hiš, garaž in ostankov nekdanje vrtnarije. Pogled na ta del mesta, ki ga urbanisti imenujejo predel T-5, je precej klavrn, s skupnimi močmi pa bi se ga dalo primerno urediti. Zazidalni načrt T-5 prcddvldeva, da bi v tem delu mesta zgradili manjši hotel s približno 65 posteljami in restavracijo, v kateri naj bi bilo okrog 120 sedežev. Razen tega nameravajo Tržičani v tem delu mesta zgraditi tudi manjše trgovine, v katerih bodo razstavljeni izdelki tržiške industrije. Te trgovine naj bi bile tako nekakšno ogledalo Izdelkov tržiške industrije. Na četrtkovem posvetovanju se je pokazalo, da so tržiške. delovne organizacije pripravljene soflnansirati gradnjo takih trgovskih lokalov. Za gradnjo hotela in restavracije pa bo najverjetneje treba iskati Investitorja drugje, saj domače podjetje Zelenica finančno ni dovolj močno. Idejni projekt T-5 bodo ustrezne občinske urbanistične službe še natančneje opremile In dopolnile s podatki ter jih poslale v obravnavo prizadetim delovnim organizacijam. Vse predvidene nove stavbe v starem delu Tržiča bodo grajene tako, da ne bodo ka-zile sedanjega videza starega mesta. Vzporedno z gradnjo hotela in trgovskih lokalov bodo urejevali tudi obrežji Bistrice. j. Košnjek Priznanji za Peko in Almiro Na 13. mednarodnem sejmu »Oblačenje — moda v svetu« je v ponedeljek strokovna žirija razdelila priznanja za nove modele obleke in obutve. Med drugimi podjetji o diplomo beograjskega sejma prejela tudi tovarna Almira iz Radovljice, posebno priznanje za otroško obutev pa tržiški Peko. -jg v okviru akcije za izgradnjo osnovnih šol v radovljiški občini gradijo tudi osnovno šolo v Bohinjski Bistrici. Dela potekajo po programu in bo šola najbrž letos pod streho. Prihodnje leto jo bodo odprli, vendar bo podobno kot pri drugih osnovnih šolah v občini, tudi pri tej šoli telovadnica zgrajena do tretje faze. Na občinski skupščini so nam povedali, da pravkar preučujejo možnosti, kako bi dobili dodatna sredstva, da bi čimprej dogradili tudi telovadnico in začeli graditi šolo v Begunjah. Za šolo v Begunjah so načrti že gotovi, zemljišče je zakoličeno, opravili pa so tudi že delen izkop zemlje ca začetek gradnje. Po dograditvi šole v Bohinjski Bistrici in v Begunjah bo program izgradnje^ šol, za katerega so se pred leti na referendumu odločili tudi občani radovljiške občine, končan. Na sliki: gradnja osnovne šole v Bohinjski Bistrici. — A. 2. — Foto: F. Perdan GLAS * 4. STRAN SREDA - H. oktobra 1971 Delovni načrti mladih kranjskih občanov Glavna skrb ZLIT je modernizacija proizvodnje V torek, 3. oktobra, je predsedstvo občinske konference ZMS v Kranju obravnavalo in sprejelo delovne programe konference in njenih organov za čas od septembra letos do aprila prihodnjega leta. Na teh programih je poudarjena ustvarjalna prisotnost aktivistov ZM v gospodarstvu, krajevnih skupnostih in vzgojnoizobražcvalnih u stanovali, pa tudi opredelitev položaja občinske konference v prihodnje. V njih zavzemajo vidno mesto pomembna družbena dogajanja, kakršna so priprava na deveti kongres ZMJ in ZMS, volitve prihodnje leto, druga faza ustavnih sprememb, občinska kadrovska politika, srednjeročni program razvoja kranjske občine, stanovanjsko vprašanje in pa še posebej priprave na tretjo sejo ZKJ, katere glavna tema bo prav mladinsko vprašanje. Tudi idejnopolitična dejavnost je zastavljena dovolj široko, med drugim predvideva celo ustanovitev marksističnega centra. Poleg tega naj bi ponovno obudili klub kranjskih študentov, ustanovili aktiv mladih kmetovalcev in si dokončno zagotovili lokacijo za centralni mladinski klub. Nič manj pomembna ni vse temeljitejša vzgoja mladih za splošni ljudski odpor, povezana z dejavnostjo specializiranih organizacij — tabornikov, ljudske tehnike ... Dela bo torej. dovolj, da bo opravljeno, pa je seveda potrebno pridobiti nove delovne moči in jih usposobiti. Veliko je odvisno tudi od čim popolnejšega obveščanja na vseh ravneh, zato je čisto naravno, da se pri občinski konferenci poraja center za obveščanje, ki bo poskušal zagotoviti stalno kroženje informacij znotraj organizacije in navzven. A. Božič Združena lesna industrija Tržič je podjetje, ki je nastalo z integracijo bivših podjetij »LIP« Tržič in Tovarne finega pohištva, z bogato tradicijo pri predelavi lesa. Bivši podjetji sta se ukvarjali predvsem s primarno predelavo lesa. Z razvojem lesne industrije v povojnem času je podjetje razširilo svojo proizvodnjo tudi v polizdelke in v končne izdelke. Sem sodi predvsem izdelava kolonialnega pohištva v gorenjskem stilu in tapetništvo. Njihovi izdelki so zelo iskani po celi Evropi, predvsem pa v Franciji, Holandi-ji, skandinavskih deželah ter Italiji, saj izvozijo v te dežele od celotne proizvodnje kolonialnega pohištva kar 95 odstotkov. Da je proizvodnja uspešna, potrjuje podatek, da je 270-članski delovni kolektiv v preteklem letu ustvaril 27,480.000 dinarjev celotnega dohodka, v prvem polletju letos pa 17,260.000 dinarjev. Delovni kolektiv tovarne ZLIT si močno prizadeva, da bi z modernizacijo še povečal in izboljšal proizvodnjo. Tega vprašanja so se lotili že pred tremi leti, ko so pričeli V okviru priprav na zasedanje občinske konference SZDL v Tržiču na katerem bodo obravnavali uresničevanje programa gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v tržiški občini, se je sestal v torek odbor za gradnjo šol, ki mora pripraviti podobno poročilo o tej problematiki. Le-to ne bo obsegalo le strokovnih podatkov o gradnji, temveč bo tudi osnova za politično akcijo pred predlogom za podaljšanje samoprispevka. Ta poteza je nujna, če v Tržiču želijo izpolniti program gradnje šol in vrtcev in obljube, ki so jih dali volil-cem ob razpisu p nega referenduma. Takrat je prevladovalo stališče, da je treba graditi vzporedno šole in vzgoj*-no varstvene ustanove. Zasedanje občinske konference SZDL bo torej začetek po'i-tične akcije za podaljšanje samoprispevka, obenem pa je je treba med tem časom seznaniti občane z doslej opravljenimi deli in nazorno prikazati, da z denarjem, zbranim s sedanjim samoprispevkom, programa gradnje šol in vrtcev ni mogoče uresničiti. Če bodo ti pogoji izpolnjeni, ni bojazni, da občani ne bi gla> sovali za podaljšanje, saj ureditev šolstva in varstva tržiški občini eden prvenstvenih občinskih problemov. Konferenca SZDL bo morala tudi odločiti, kakšna bo oblika podaljšanega samoprispevka in koliko časa naj bi leta trajal (2 ali 4 leta). Na seji odbora za gradnjo šol so gradbeniki seznanili prisotne s potekom gradnje Šole na Bistrici. Zagotovili so, da teče gradnja brez zastojev in večjih problemov in da bo stavba do 15. decembra pod streho. Po ponovnih analizah in posvetovanjih jc tudi- o električni stimulaciji Na Bledu se je v soboto začel štiridnevni simpozij o funkcionalni električni stimulaciji. Simpozij je pripravil zavod SRS za rehabilitacijo invalidov, udeležilo pa se ga je okrog 100 strokovnjakov, med njimi tudi okrog 70 iz Italije. A. 2. odpadla možnost, da bi šolo dvignili za eno nadstropje, čeprav bodo načrte za nadzidavo izdelali in jih, če bo potrebno, uresničili v prihodnjih letih. Nadzidava zaenkrat ni potrebna, ker bodo gradbeniki in projektanti z manjšimi spremembami notranje ureditve šole omogočili enoizmenski pouk. S tem se stroški gradnje ne bodo povečali! Na seji odbora so prav tako sklenili, da je treba čimprej izdelati načrt zunanje ureditve šole in rekreacijskega prostora pred šolo. Člani odbora so zahtevali, da se rekreacijski prostor pred šolo ne sme krčiti, ker ga bodo uporabljali tudi občani Bistrice, urejen pa naj bo šele po posvetovanju s telesno-vzgojnimi delavci. Gradbeniki so na torkovi seji povedali, da bo kabinetni trakt bistriške šole sezidan do 15. no-'vembra in pripravljen za montažo strešne konstrukcije, da se večnamenski prostor pokriva z železnimi nosilci in da delavci gradbenega podjetja Tržič že postavljajo jekleno konstrukcijo za telovadnico. Gradbeni odbor je pri Slovcnijalesu tudi že naročil načrte za opremo kuhinje in telovadnice. j. Košnjek z dozidavanjem in povečevanjem, obrata pohištva in žage ter obnovo strojnega parka. Investicije v preteklem letu so znašale okrog 2,600.000 dinarjev, v letošnjem letu pa se investicije nadaljujejo ter bodo presegle vrednost lanskoletnih. V avgustu so odprli v Krizah nov obrat tapetništva, pred kratkim pa so pričeli graditi sodobno sušilnico lesa. Nadaljujejo se investicije tudi za obnavlja- nje strojnega parka. V tenj mesecu so pričeli z deli prf regulaciji Tržiške Bistrice, * čimer bodo pridobili okoli 2.400 kvadratnih metrov prf> štora. Naslednje leto bodo gradnjo nadaljevali, dela p* bodo obsegala predvsem šir* jenje proizvodnih prostorov za zaboj arno in povečevanje skladiščnih prostorov na te* renu, ki ga bodo pridobili t regulacijo Tržiške Bistrice. -ip i Čevljarske zdrahe Sta v Sloveniji res potrebna dva čevljarska šolska izobraževalna centra? Letos se je v prvi letnik čevljarskega šolskega izobraževalnega centra v 2h*eh vpisalo rekordno število učencev. Te dni obiskuje žirovsko šolo kar 112 učencev, od tega jih je 51 poslala na šolanje tovarna obutve Jadran-Ciciban iz Mirna pri Novi Gorici, ki bo v kratkem odprla dva nova obrata: v Kalu nad Kanalom in v Cero-vem v goriških Brdih. Zanimivo je, da se večina šola za potrebe tovarne obutve Alpina iz žirov in Ratitovca iz Železnikov. Iz drugih krajev Slovenije je učencev zelo malo. In zakaj? Vzrok je treba iskati v tem, da se večina fantov in deklet zaposli v večjih podjetjih, ki so v domačem kraju. ».".lorda nezanimanje izvira tudi iz tega, da mr.ogl ne poznajo čevljarskega poiJica,« pravi direktor čevljarskega šolskega izobraževalnega centra v 2irch ing. Janez Zavrl. »Kljub temu, da se pri nas lahko šolajo že učenci z dokončanimi najmanj šestimi razredi osnovne šele, jih je kar osemdeset odstotkov s popolno osemletko. Seveda to predavateljem v mr.ogočem lajša delo, prepričan pa sem, da se v tem primeru učenci s popolno osemletko nekoliko dolgočasijo, saj jc kriterij na šoli prav zaradi šokirjev z nepopolno osemletko nekoliko nižji. Morda bi stvari lahko uredili s pomočjo delavske univerze — z večernimi šolami. In morda Je pomanjkljivost šole tudi v tem, da gojenci ne poslušajo predavanj iz zgodovine, geografije, spoznavanja družbe in ekonomike, program slovenskega jezika Pa jc zelo okrnjen. Naj bodo to bodoči samoupravšjavci?* Težave? »Dokler so učenci jih pravzaprav ni,« pravi ing. I* nez Zavrl. »Nc vemo pa, koliko ča.sa bo še tako! Vs« btfjti so pritiski, naj bi se v Sloveniji ustanovil še drugI čevljarski šolski izobraževalni center — v Kranju. Pre" pričan pa sem, talca je tudi mnenje republiške izobraževalne skupnosti, da je en center v republiki več kot dovolj. Seveda mislim, da bi ta moral imeti dislocirane oddelke po večjih čevljarskih centrih. Lahko trdim, da se veliko število učencev vpiše v našo šolo prav zato, ker so stroški šolanja po večjih centrih v zadnjem času izredno narasli. Internat v žlreh je prav gotovo med najcenejšimi v Sloveniji. Celomescčna popolna oskr znese komaj petdeset starih tisočakov! Trenutno je in' ternat poln, od januarja dalje pa bo zaradi odhoda učenk iz Mfrna spet dovolj prostora. Za prihodnje leto smo v veliki negotovosti. Vedeti je namreč trebi, da večina tovarn obutve še nima načrta glede vpisa učencev.« In kako se učenci, bodoči čevljarji, počutijo v reh? »Dogčas jim zagotovo ni. Zelo hitro se namreč vžl-vijo v novo okolje. In da jim ni dolgčas pripravljanj še razna predavanja, izlete, plese, sami pa prav zdaj pod vodstvom vatiiteljice pripravljajo dramsko predstavo.« Čevljarski šolski izobraževalni center je torej tfe* nutno v negotovosti. Vprašati pa se je treba, če je trebno, da nekateri posamezniki hočejo spraviti šf'°.0 majhnega kraja v center, kjer niti za druge Šole nimal ustreznih prostorov. J. Govekar Posvet o programu razvoja turizma V sredo, 4. oktobra, je bil v Tržiču posvet o sedanjem stanju in bodočem razvoju turizma na območju tržiške občine. Posvet je sklicalo Predsedstvo skupščine občine, udeležili pa so se ga med drugimi predsednik komisije g» turizem SRS inž. Franc Razdevšek, republiški sekretar za urbanizem inž. Boris Mikoš, direktor Cestnega Sklada SRS inž. Jože Blcnkuš to direktor GG Kranj inž. Metod Vizjak. Po uvodnih besedah Marja-na Vizjaka, predsednika ob-Cine, ki ttienu je spregovoril o po- len posveta, občinski re-ent za turizem Mirko Ma-l*f podal široko obrazložitev Programa razvoja turizma v Občini. Prikazal je dosedanje UsPehe in možnosti za nadaljnji razvoj. Z uresničitvijo Programa razvoja turizma se bo občina lahko uspešno Vključila v mednarodni prodam Zgornji Jadran in turizem bo postal lahko druga Najmočnejša gospodarska dejavnost občine. Za to bi potrebovali velika finančna Sredstva, katerih pa občina toma. Zato iščejo investitor- ja, ki bi prevzel delo. Toda tu ne gre vse gladko, kajti politika kreditiranja ni najbolj ugodna, ker je rok vračanja kredita zelo kratek in ne ustreza koristnikom. To velja še posebej za kredite zasebnikom, katerih odplačilni rok je pet let in enajst-odstotna obrestna mera. Zavzemajo se za daljši odplačilni rok in nižje obrestne mere. Pri dodeljevanju zasebnih kreditov kaže veliko razumevanja GG Kranj, ki je ustanovilo kreditno službo in jo uspešno uveljavlja prav v tržiški občini. Kredite dajejo prosilcem v skladu z načrti preusmerjanja gorskih kmetij v gozdarstvo, živinorejo in turizem. Osnovni namen pa je obdržati gorske kmetije. Poseben problem pri razvoju turizma predstavljajo v občini ceste. Tudi tu ima GG velike zasluge, saj je zgradilo že več gozdnih cest, ki bodo lahko služile tudi v turistične namene. Seveda pa obstajajo možnosti, da pri financiranju gradnje pomembnejših cest sodeluje republiški cestni sklad, kar pa naj sloni PAVILJON murke NA SEJMU OBRTI IN OPREME V KRANJU razstavljamo in prodajamo POHIŠTVO OKNA VRATA GRADBENI MATERIAL GOSPODINJSKE STROJE OPREMO ZA CENTRALNO KURJAVO na skupnih programih gorenjskih občin. Regionalna cestna povezava narekuje gradnjo cestnih vpadnic Bistrica—Tržič, Tržič —Cegclše in priključek za motel pri Lajbu v Podljube-lju. Te ceste bi bile povezane z mednarodno cesto E-94. Naslednja bi bila cesta Bled— Zasip—Breg—Moste—Završnica—Zelenica. S to cesto bi se sezona zimskega turizma na Bledu lahko podaljšala, ker bi bila razdalja med Bledom in Zelenico krajša in bi omogočala uporabo smučarskih terenov tudi še ob koncu maja. Naslednja cesta bi potekala od Jezerskega mimo Ka-nonirja čez Javorniško sedlo, mimo doma pod Storžičem ter skozi Lom v Tržič. Člani IS so bili mnenja, da se da prednost razvoju stacionarnega turizma ter cesti »pod gorami«, ki bo povezovala kar štiri gorenjske občine: Bled, Tržič, Kranj in Kamnik. Povezovala bo širša območja mest ter naselbin, kot turistična cesta bo odpirala predvsem gorska turistična območja, hkrati pa bo tudi panoramska cesta. Na posvetu so se dotaknili tudi tolmačenja srednjeročnega programa, ki vsebuje vrsto spomeniških akcij na področju občine. Obnova in restavriranje kulturnih spomenikov naj bi bila naloga širše družbene skupnosti. Obravnavali so tudi probleme lovstva v občini, sedanjega stanja turizma in turističnih ponudb na Ljubelju in Zelenici ter važnost tega centra v okviru programa Zgornji Jadran. Vsi prisotni na posvetu so bili mnenja, da imajo Tržiča-ni najbolje izdelan program in vse pogoje, da razvijejo vse vrste turizma, tako zimskega kot letnega, tranzitnega, stacionarnega kot tudi rekreacijskega. —jp Premalo rešitev Pred javno razpravo o gradivu za družbeni plan razvoja kranjske občine Gradivo za družbeni razvoj kranjske občine od 1971. do 1975. leta je sestavljeno in pripravljeno za javno razpravo. V kratkem bo o njem razpravljal klub odbornikov občinske skupščine. Pred zbori volivcev v krajevnih skupnostih, ki bodo predvidoma od 3. do 11. novembra, pa se bodo sestali tud predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze. Občinski svet bo imel o tem posebno sejo. Obravnavali pa ga bodo tudi pred-satvniki vseh samoupravnih organov v delovnih organizacijah in klub gospodarstvenikov. V torek pa sta o gradivu razpravljala izvršni odbor občinske konference SZDL in sekcija za gospodarstvo. Ugotovljeno je bilo, da so predvidevanja optimistična, da pa je nakazanih premalo rešitev za nekatere kritične probleme. Tako ni jasno, kako bo rcSen problem dva tisoč manjkajočih delavcev. Težava jc, ker se vsiljuje mnenje, da bo tudi na tem področju v prihodnjih letih veljalo pravilo ponudbe in povpraševanja in kot je nekdo rekel, preplačevanaj kadrov z boljšimi osebnimi dohodki. Glede na optimistična predvidevanja celotnega kranjskega gospodarstva in tudi negospodarstva pa bi bilo uresničevanje programa po tej poti slabo predvsem za tiste delovne organizacije, ki trenutno še nimajo možnosti, da bi lahko povečale osebne dohodke. Skratka, če bodo nekatere delovne organizacije reševale primanjkljaj delavcev na račun drugih v občini, potem že zdaj lahko napovemo, da bodo pri uresničitvi programa nastopale precejšnje težave. Ce pa bi prišlo do tako imenovanega uvoza delavcev od drugod, kar bi tudi bila rešitev, bo to potegnilo za sabo celo vrsto družbenih problemov. Potrebna bodo nova stanovanja, katerih že sedaj primanjkuje, povečale se bodo potrebe po otroškem varstvu, večjih komunalnih delih itd. Glavna neznanka v programu so torej potrebni novi delavci in stanovanjska izgradnja. Ravno na tem področju pa bo kranjsko gospodarstvo v prihodnjem obdobju moralo napraviti zral->s«i>| izpit. Kot rečeno, v programu sicer ni nakazanih rešitev. Že zdaj pa Je jasno, da bodo tisti, ki predvidevajo močan porast zaposlenih, morali računati tudi na dodatna sredstva za stanovanja in druge oblike družbenega standarda. Rešitev pa je morda tudi v tem, da bi v kranjski občini končno le našli skupni jezik, katere panoge oziroma gospodarske organizacije so perspektivne in katere ne. Po tej poti bi najbrž lahko tudi doma rešili problem pomanjkanja delavcev. Kakorkoli že, prav bi bilo, da bi se že v javni razpravi ta vprašanja izkristalizirala. A. žalar 15 let računskega centra v Železarni Pred dnevi so v Železarni Jesenice pripravili skromno proslavo ob 15 letnici Centra za obdelavo podatkov v Železarni. Leta 1957 so dobili v Žele-zarnizarni prve stroje za strojno obdelavo podatkov. Stroji so bili sicer klasični, vendar za tiste čase tretji po velikosti v Sloveniji. Kmalu pa so začeli razmišljati o novejših, modernejših strojih, predvsem so želeli zamenjati nekatere luknjalne in verifi-cirne stroje. Že leta 1960 so podvojili število strojev in obenem razširjali prostore. Kot mnogi računski centri so tudi v Železarni začeli uvajati strojni obračun osebnih dohodkov in se že organizacijsko pripravljati na vodenje evidence obračuna prometa materiala. Kmalu je bil jeseniški računski center z novimi modernimi napravami zgled drugim. Razen tega, da so vodili podatke o Železarni, so za tuja podjetja uvedli obračun stanarine in komunalnih dajatev za Stanovanjsko podjetje Jesenice in obračun davka na osebne dohodke za občino Jesenice. Tehnologija strojne obdelave podatkov z visoko tehniko jc bila nova, zato so se delavci morali nenehno dodatno izobraževati, seveda pa so pomagali tudi strokovnjaki specializirane šole iz Radovljice in drugi. Danes imajo v Centru zaposlenih 45 oseb. V prihodnje nameravajo Center še bolj izpopolniti, predvsem pa si prizadevati za izobraževanje analitsko-pro- graincrskega kadra. Letošnja jesen bodo obiskali nekaj organiziranih centrov v Jugoslaviji, da bi izmenjali iz* kušnje in medsebojno sodo lovali. D. S. pDli DO 22. OKTOBRA 1972 f NOVI SEJEMSKI HALI ^SAVSKEM LOGU V KRANJU C! VS 4 ft. STR A M SREDA -11. oktobra 1973 Problematiko dijaških domov je treba reševati kompleksno I razstav. Zmaga Jeraja v ealerljl Prešamo«, his. v Kranju. - Folo: F.P.rdan Zmago Jeraj v galeriji Prešernove hiše v Kranju Predstaviti likovnega umetnika v nekaj uvodnih besedah, ki naj v celoti zajamejo njegovo fiziognomijo, prav gotovo ni lahko, še posebej, če skušamo na tak način dejansko približati tudi njegovo razmerje do realnosti, do vidnega in tistega sveta, ki je s tem v neposredni psihološki zvezi. V zvezi, pravzaprav bolje v napetosti — če velja ta označitev prav za Jeraja. Slika, grafika — dva izrazna in povsem enakovredna medija sta značilna za Jerajevo interpretacijo, za nov integralni aspekt sodobnega figuralnega slikarstva, aspekt, ki predstavlja sublimat intenzivnega notranjega psihološkega doživljanja, dane in, kot smo že napovedali, slutene realnosti, polne še nepredvidenega, nenadnega, povsem nepričakovanega dogajanja. Ostra, jedka fraza, ki jo specifično izbrana Jerajeva monohromija psihološko podpira in tudi utemeljuje, Želi tedaj odgovoriti na številna vprašanja. Jcrajcv likovni izraz je torej posvečen vsakdanjemu, v določenem smislu zastalemu trenutku. V temni sivini, ostri rdečini, nemirni modrini, v teh očitnih barvnih akcentih, ki obkrožajo predmete, s katerimi nas slikar seznanja, občutimo vso tisto grozljivo napoved. Napoved, Od 6. do 26. oktobra vzeto kot iz neke reportaže, ko zastanemo pred nedoločenimi in večsmiselnimi področji življenjske negotovosti, pred praznim, daljnjim, zaprtim, živalskim, mračnim, nočnim, smrtnim. Dopolnjujoči objekt k vsemu temu jc živa, organska priroda, njeni stvaritelji in pasivni elementi v njej — kompleksna človeška nrav, preplet travmatičnih, , fobiČnih momentov, tehnokratskih, diktatorskih, agresivno predestiniranih dimenzij. Jera jeva krajina je zato dejansko nedoločljiva, odprta navzven in navznoter, prepihana po čudnih, v absurdu modernega sveta porojenih vetrovih. Njen fotografski portret, kot ga Jeraj vedno znova odkrije v njegovi dokumentarni zastalosti, večnosti bi dejali, zato še enkrat znova potrjuje željo, da bi avtorska intervencija povsem odpadla. Da bi se »likovno oblikovano tesno srečal z življenjskim danim. Saj človekova skrivna nagonska tež lja po popolni identifikaciji z naravo ni tako skrita« — je Zmago Jeraj nedavno tega Sam zapisal. O mnogočem še pripovedujejo Jcrajeva dela. Ce Jim bO-mo posvetili vsaj del našega hitrega, trenutnega razmišljanja, bo mogoče vzpostaviti marsikateri intenzivnejši In za našo likovno zavest odločujoči stik. Aktivnost v taki meri pa je sodobni likovni umetnik od nas vedno upravičen zahtevati. A. Bassin ' »Vsebinski problemi dijaških domov so po mojem mnenju trenutno večji kot pa so materialni, ki pa tudi niso majhni,« je v začetku razgovora poudaril ravnatelj dijaškega doma v Kranju prof. Mirko Galeša in usmeril pogovor na problem, ki mu je kot strokovnemu delavcu posebno pri srcu in za katerega rešitev si živo prizadeva. »Ni dovolj, da mlademu človeku nudimo stanovanje in oskrbo. V času, ki ga prebije v domu, ga je treba tudi osebnostno oblikovati. Tega pa ob dosedanjem konceptu domske vzgoje še nismo uspeli.« Ali hočete reči, da je ta koncept pomanjkljiv? »Takole menim: dijaki ne potrebujejo le pomoč pri učenju, pač pa je za njihov razvoj in osebnostno rast še kako potrebno intelektualno in osebnostno svetovanje.« Ali to pomeni, da od vzgojiteljev tega ne dobe? Glasbeno - ritmični krožek na Javorniku Tako kot vsako loto tako so tudi letos začeli na Javorniku z glasbOTO-ritmičnim krožkom, ki ga vodi Marija Malejeva. Krožek deluje pri DPD Svoboda Javornik-Koro-ška Bela. V krožek, ki je v četrtek že začel z delom, se lahko vpišejo otroci, ki so starejši od petih let. Otroci se bodo učili petja in plesa v prostorih delavskega doma na Javorniku. D. S. »Tako je. Vzgojitelj v ca5" svojega študija ni dobil z& nja s področja intelektual^ ga in osebnostnega svetoj^ nja, zato ne more zadovo!J:j te dijakove potrebe. Veste* strokovnega delavca ni Iahty če mora opazovali, ko mlaj ljudje ne dobe kljub V«*| prizadevanju in dobri vO'jj vzgojiteljev, še kaj več k ob-j kovanju njihove osebnos-To, kar pravzaprav družba 0 vzgojiteljev in tudi od m!ad< pričakuje.« To je malce grenka UgO*jl vitev. Kako pa bi po va&1 dopolnili to vrzel? »Ce vsa prizadevanja m L ni bilo malo, niso dala 1*8 nih rezultatov, potem JC l'* ba nekaj spremeniti. Sw* • primer že imajo pedag0^ psihologe, itd. Za dijaške 1 move pa svetovalne slu: I1-' jih sestavljajo taki s t.~'V delavci, še niso p red p: s1" j in jih kljub velikim PotrL^( ne moremo organizirati-menim, da vzgojno vprašan; v dijaških domovih ne mp: biti rešeno, če samo predp'^ mo za vzgojitelje višjo |Z bilo f4 brazbo. Doh:a leta j* rjetrt"8 perečih P področje dola zanemarjeno zdi P;! radi drugih nov. Zdaj pa se mi • 0 merno, če ga že za*eBj*J reševati, da ga rešimo * pleksno. Verjemite, da sem 0* 4 prizadet, ker se v glavn 0 govori le o materialni Pl00:.$, mat i ki dijaških domov. -ven"' ta je najbolj vidna, pa sem prepričan, — ^ uspeha vse dotlej, dokler mo na ta problem gledali FJjjjj rescv da nc V soboto zvečer so v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo gorenjske kmečke noše v preteklem obdobju. Odprta bo do 26. oktobra. — Foto: F.Perdan mo na ta pi cialno in ga tudi rt"-. ( Poglejte dijaški domovi institucije niti niso definirani, in prav i-manjkljivost nosi s seboj kup drugih problemov v finančnih kot kadrovskih- W to domovi . tudi ne mof«J izpolnjevati svojega vzgOJg izobraževalnega smotra, * nam primanjkuje katlrCJ urejenih prostorov, urejen^ financiranja. Cc sama cepcija dijaškega doma razčiščena, potem je te'^ govoriti tudi o program«* la. Ce bi bila vloga domov jasna, bi družba unste ie najbolj privlačen stari del Budimpešte, koder se srečujejo različne kulture jeilJh gospodarjev. Danes so časi, ko ima vsakdo, ki si želi ogledati svet, za to neštete priložnosti. Potovalne agencije prirejajo različne izlete. Eden izmed mnogih je tudi zelo priljubljen izlet v Budimpešto. Ker pravijo, da je Madžarska lepa in zanimiva dežela, me je na izlet pritegnila radovednost. Potovanje se je začelo v Tržiču ob peti uri zjutraj. Pot nas je vodila prek Trojan, Celja, Pragerskega in naš prvi postanek je bil v Čakovcu na Hrvaškem. Pot smo nadaljevali čez mejni prehod Letenje. Carina in obmejna milica na obeh straneh je bila zelo hitra in naš avtobus je že ubiral prve kilometre po madžarskih cestah, proti Nagvkanizsi in dalje proti Blatnemu jezeru, katerega imenujejo domačini Balaton." Tja smo prispeli okoli štirinajste ure. Po vsej dolžini jezera, dolg je namreč 75 kilometrov, se vrstijo počitniški domovi in parki. Jezero je znano po zelo topli vodi, saj se giblje temperatura v poletnih mesecih okoli 29 stopinj, njegova globina pa ne preseže treh metrov. Prijetno bi se bilo osvežiti v jezeru, toda pred nami je bila še precej dolga pot. Ob sedemnajsti uri smo končno prispeli v prestolnico Madžarske. Začutili smo utrip evropskega velemesta. FORINTE KUPIŠ LAHKO KAR NA ULICI Vsakdo, ki prestopi jugo-slovansko-madžarsko mejo, mora na meji zamenjati dvanajst starih tisočakov v forinte. Ce pa si. udeleženec or-gamziranega izleta, te možnosti nimaš. Ker pa želi vsakdo imeti nekaj žepnine v tuji valuti,, se z njo oskrbi že v Čakovcu. Kdor pa tega ne stori, ker ima slabe izkušnje s cariniki, lahko v Budimpešti dobi forinte celo po ugodnejši ceni kot na meji. Včasih ustavljajo domačini naše avtobuse kar na ulici in ponujajo forinte. Torej, kadar boste potovali na Madžarsko, si ne belite las, kje dobiti valuto. TOČNI KOT URA Ogledovali smo si zanimivosti starega dela Budimpešte. Po ogledu so si nekateri hoteli privoščiti kozarec toka j ca in so se napotili v bližnjo restavracijo. Ker jc bila nedelja, so odpirali lokale ob enajsti uri. Do enajstih je manjkalo še nekaj minut, restavracija pa je bila odprta in natakarji so čakali na »start«. Ko so vstopili gostje in naročili pijačo, so jim vljudno povedali, da manjka še dvanajst minut do enajstih in da naj počakajo. Ker se je žejnim gostom mudilo nazaj v avtobus, so ocfšli v sosednjo restavracijo. Tudi tam so jih vljudno zavrnili, češ da naj pridejo čez pet minut, ko bo ura enajst. CENE V TRENUTKU POSKOČIJO Točnost je lepa čednost, toda Vselej se je Madžari 1«» ne držijo. Posebno ne trgovci s spominki. Cene spominkov so zmerne. Zato je ponavadi okoli kioskov vedno gneča. Vsakdo se oddahne, ko se prerine do prodajalca v kiosku in mu s prstom pokaže, kaj želi kupiti. Z veščo potezo ti prodajalec porina pred nos, kar si želel. Ce si pred tem pripravil toliko denarja, kolikor stane spominek, je kupčija kar poštena. Ce pa nimaš drobiža, pa cena poraste v trenutku za deset ali še več forintov. Pri tem so prodajalci zelo odločni in se ne pogajajo. Ce se s ceno ne strinjaš, ti ostane le, da poizkusiš srečo pri drugem kiosku. SLEDOVI VOJNE S$ SE VIDNI Budimpešta je zelo zanimivo mesto. Vsakdo, ki jo obišče, si prav gotovo ogleda zgodovinske spomenike, ki so jih zapustili Rimljani in Turki, pa tudi tiste, ki so bili zgrajeni v vrtoglavi tekmi za prestiž Ogrske nad Avstrijo. Posebno lep je petintrideset metrov visok spomenik na vrhu griča Budima, tik ob Dravi, ki je bil postavljen v čast ruskim osvoboditeljem. Takšnih spomenikov je v mestu še več. Vse je lepo in veličastno. Ko pa zanese obiskovalca pot v Pešto in se sprehodi po levem bregu Donave, se podoba bistveno spremeni. Vzdolž obale v dolžini nekaj kilometrov, stojijo veličastne stavbe, katerih zidovi kažejo rebra. Omet, raztrgan od krogel, je kaj malo privlačen za turiste. Ker je od vojne preteklo žc 27 let, bi med tem časom fasade lahko dobile novo podobo. Verjetno pa želijo obiskovalcem pokazati vse tisto, kar so jim pustili zavojevalci vse od Rimljanov do danes. Verjetno imajo luknje v ometu dvojen pomen. SKRB ZA PORAST PREBIVALSTVA Madžarska je prostrana dežela in šteje 10 milijonov prebivalcev. Od tega pa jih živi kar 2 milijona in 200 tisoč v njeni prestolnici. Zaradi nizkega standarda je novorojen-ček pravi »luksus« za Madžara. Povprečni osebni dohodek se giblje okoli petdeset rut&ib starih tisočakov, kar jim omogoča zelo skromno življenje. Ker je število prebivalstva zadnjih nekaj let stagniralo, so se oblasti odločile za naslednji korak. Ko se fant in dekle poročita in če podpišeta pogodbo, da b6sta v dveh letih imela otroka, dobita stanovanje. Drugi ukrep, ki naj bi pospešil naraščanje števila prebivalstva pa je ta, da ostane mlada mamica doma pri otroku do treh let in prejema šestdeset odstotni mesečni dohodek. Ta zakon, ki je stopil v veljavo v preteklem letu, še ni prinesel posebnih uspehov. Toda, kdor čaka, dočaka. Verjetno se držijo te ljudske modrosti. j. Piškur J era I ovo brezno Na novo odkrita jama, ki smo jo našli pofjsem naključno ob raziskovanju na Gorenjskem, je brezno, ki leži v hribu nedaleč od Jeralove kmetije v Nemiljah. To je bil le majhen vhod med smrekami in skalami, ki frtno ga morali še razširiti. V prvem spustu smo premagali 20-motrsko brezno, ki se konča s toboganom. Naprej pa je rov poln kaminov, ki se končajo tik pod površino zemlje. Na. dnu enega smo našli okostje živali (zajca), ki je padla v brezno, ko površina še ni bila prekrita z vejami in listjem. Rov $e po skoro 50 metrih odpre" v dvora- KAMA ŽIVIL./V nico prelepih stalagnitov, na levem koncu pa je razpoka, ki nas je pripeljala do ozkega jezera, ki se konča s sifonom. Iz te dvorane smo se splazili v drugo nekoliko manjšo, po njenem dnu pa se pretaka med stebri voda v ponvicah. Drugo jutro smo raziskovali jamo naprej. Pregledali smo brezna, ki so v drugem kraku jame, in se spustili 25 metrov niže. Kratek rov pa nas je pripeljal do novega brezna, za katerega smo porabili še 10 metrov lestev, in prišli v veliko dvorano, kjer smo pretaknili vsak kot: vodni rov, na desni prekrit s sigo in zavesami, nas je po 40 metrih pripeljal do blatne ožine, kjer smo se premočeni od visok« stoječe vode obrnili. Srečali smo se z Dragom in tovarišem, ki sta našla nadaljevanje v drugem koncu, .čeprav utrujena, sta nas navdušila, saj je menda prelep zaključek jame. Splezali smo nekoliko više in se med kapniki zrinili v dvorano, kjer sem obstal in si ogledoval, kar si jamar, želi ogledati: v eni dvorani okoli mogočnega stebra so ponvice, ki nas pripeljejo do velikih zaves in takoj smo imeli v jami glasbo zvenečih plošč, različnih tonov. Dvorana se hitro spušča, toda kamorkoli pogledaš, so prelepe raznobarvne oblike kapnikov. Zaključi jo stena iz sige, zato smo skozi luknjo, ki je še ostala, vrgli v globino kamen. Zmetali smo še nekaj kamenja in deset metrov pod nami smo slišali, da pade v vodo. Ko smo se naslednja dan vrnili, smo nekaj metrov stran našli prehod, ki nas je pripeljal do dna. Toda v naših očeh je bilo začudenje, saj jezera na dnu ni bilo. Našla pa smo sledove jezera, do koder je segala gladina, saj je ostal dobroviden rob. Odtok vode je sprožilo naša kamenje, tako da je skozi dno odteklo 0,5 metrov viso-ka voda iz jezera, ki je meril 5X5 metrov. Jama se s to dvorano tudi zaključi. Zato smo vzeli v roke meter, kompas in naklo. nometer in jo merili, med* tem ko smo sc vračali pod modro nebo in k večerji, ki so nam jo pripravili v dolini M. Martinjak Bre::no, nedaleč od Jeralove kmetije v Nemiljah 12 Matlaž Zigort DRUGO ROJSTl Prav kmalu se je vrnil iz nezakurjene spalnice z mrzlim stenskim zrcalom v rezljanem, pozlačenem okvirju. Brkon ga jc pograbil, kar z rokavom obrisal zaprašeno steklo, ga podržal Alešu pred usti in nosom, in da bi lahko opazil tudi najmanjšo sled po tistem, kar je iskal, jc naravnal ogledalo ter pogledal iz take smeri, da je videl v njem zrcalno podobo nizko spuščene stropne svetilke: steklo se je — sicer rahlo, a vendar — orosilo! 2iv je, zagotovo jc še živ! A se je le predobro zavedal, kako je zadeva resna. Z brizgalko, prekuhano v skledici z okru-šeno glazuro, na razbeljenem štedilniku, je vbrizgnil ranjencu v levo ramo, pod bledo kožo, ki jo je z rahlo tresočimi se prsti nabral v debelo gubo, cepivo zoper otrpni krč. Priletni bolničar je po njegovem navodilu, jemaje vse potrebno 8 kredence, posul ranico na sencu z rumenim praškom, jo pokril s koščkom mrežaste tkanine ter vešče obvezal glavo s širokim 'dim povojem, tako da je ostal prost le trikoten del upadlega, komaj za spoznanje bolj sivega obraza med obrvmi in brado — nato pa je zdravnik s prav nič ukazovalnim glasom naročil svojim pomo6> nikom: — Fantje moji, koj ga odpravile — pa tiste, ki čakajo, z njim! Jakec jc še zapel Alešu siajco, suknjič in usnjeni pas, tega bolj narahlo, in ga v naročju, kakor trdno spečega otroka, odnesel ven. Na dvorišču jc slal lojtrnik, nastlan z debelo plastjo sena, z že vpreženim parom dremajočih konj. Mehko je položil nezavestnega na voz, na hrbet, z glavo spredaj, obrnjeno na zdravo stran, ga skrbno pokril s pripravljenimi koci, se domislil še nečesa, stopil nazaj v hišo, sc hitro vrnil z debelo pernato blazino z uvezenima začetnima črkama gospodinjinega imena m mu jo podložil pod glavo. Drugi so medtem prinesli iz hiše še nekaj ranjencev; enega, z nogo, povito od prstov do kolena, so položili na zadnji del lojtrnika, troje lažjih pa so posadili na še en čakajoči voz s košem. Brkon, ki je stal ob strani m nadzoroval zadnje priprave, se je zdaj zamisl.i in si pogladil tolsto brado. Po kratkem omahovanju je odločil: — Jakec moj, ti pojdeš z njimi! Hotel jc pravzaprav reči... z njim, a se je še pravi čas ovedel, da beseda v ednini zaradi drugih ranjencev, ki so pri zavesti, nc bi bila primerna. Težko te bom pogrešal, Jakec moj, je mislil zraven — ampak le nate se lahko popolnoma zanesem ... Dal mu je še nekaj nasvetov glede Aleša — bolničar ga je pozorno, silno resno se držeč, poslušal, prikimovaje sproti — končal pa je z napotkom, ki je potrdil, da ni pozabil na nikakršno nadrobnost: — Ko boste pa tam, proti koncu poti, vozili venomer navzdol, ga preloži tako, da bo imel glavo zadaj, razumeš, na višjem, da kri ne bo pritiskala! Rdeče!ičen pobič iz vasi. ki je dotlej sedel na skladovnici drv ob hiši in bingljal z nogami, v ogromnih pošvedranih čevljih, je skočil dol, počil z dolgim bičem, kot da bi hotel opozoriti vso okolico, kako imenitno delo mu je zaupano, ter pognal lisca in rjavca. Konja sta zarezgetala in potegnila — za lojtrnikom Jakec v kratkem površniku, z veliko, platneno bolničarsko torbo, v njej tudi okrepčilo za tistih nekaj varovancev pri zavesti — za bolničarjem drugi voz s svojim voznikom — vsi v breg. — Pa previdno — ne preveč tresti! je za slovo zaklical postarani doktor, ves v brigali gledajo za njimi. — Zzz — zze ... be ... ze-be ... zebe ... To so bile prve Aleševe besede, ki jih je Jakec razumel, čeprav jc žc lep čas imel priliko poslušati fanta, ki se je počasi prebujal iz omamice. Se za belega dne je med vožnjo prvič nekaj za-mrmral in petem od časa do časa spet, vendar so bili ti glasovi neizoblikovani, kakršni so včasih v sanjah glasovi otroka, kateri je doživel prejšnji večer nekaj silno razburljivega, po barvi momljanja veš, da sanja nekaj napetega, vznemirljivega, morda tudi hudega — a kaj beseduje, ne moreš ugotoviti. In če je marni spremljevalec tudi skušal kdaj poprej izvleči iz mrmrajočega Aleša, kaj želi, na kaj se morda toži, je bilo vse zaman. Duša v glavo zadetega je bila kakor obdana z oklepom, ni se in se ni odzvala klicu od zunaj. Zdaj pa je dal nebogljenec prvikrat kolikor toliko jasen glas od sebe, in čeravno tO še ni bil zbran odgovor na spremljevalčeva vprašanja, le samonikel vzdih je bil, je bolničarju* ki se je v vojni marsičesa naučil, vseeno budil trohico upanja. Skrbno mu jc popravil volnene odeje, ki nO zaradi neprestanega potresovanja voza /lezle nekoliko dol. Ni čudno, da ga zebe, je dejal sam pri sebi, strupen veter se zaganja z grebena, f sunkih nosi pršič v obraz — do kosti sem Prt> mražen jaz, ki sem zdrav pa hodim, kaj šel« takle ... Ranjenec je nato potihni] in se z zaprtimi očmi, a zdaj pa zdaj podrhlavajočih vek, počasi, težko dihaje skozi usta, znova izgubil v" svojih, vsaj Jakcu se je zdelo, blodnih sanjah. A Če bi bil lahko odgmii zastorčke in rnu) poukal v notranjost, bi bil spoznal, da to ni bil več lc sen, nestvaren sen, o ne, Aleš je zdaj *e nekaj dejansko zaznaval, čutil jc topo, neizrazito čud- bolečino, nekje v glavi, nekje tam v čelu, in na slabost, kakršne dotlej še ni poznal, ga J° obhajala, kakor da bi ga močna roka odzad po prijela za možgane in mu jih počasi, kapljico z« kapljico, izcejala. Cez čas je zaznal ludi, da se po celem telesu, od glave do nog, potresava; zatem, da se enako trese tudi nekaj spodaj, nekje pod njim — i kaj naj bi to vztrajno tresenje pomenilo, mu nI prišlo na misel. Dosti, kdo ve koliko časa je spet pretekle, preden je počasi odprl oči: nekaj črnega, k0**?! tega, z belim pregrinjalom, je bežalo nad nJirtl* drugo za drugim, njemu od glave proti petam in za tem visoko visoko zgoraj črno siv obok • •• posejan tu, tam z modrikastimi ali ramenkastrj**' pičicami, migljajočimi kor . .. kakor zvezde migljajočimi ka* LJUBLJANA ••••••••••••• RAZSTAVLJA IN PRODAJA NA GORENJSKEM SEJMU OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. X. C TANOVANJSKO POHIŠTVO STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE OBLOGE GRADBENI MATERIAL DOSTAVA NA DOM POPUST ZA STANOVANJSKO POHIŠTVO KREDIT DO 10.000. -din ISKRA Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka — Reteče vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za razna dela v proizvodi i Tovarna nudi primerne osebne dohodke, povrnitev potnih stroškov, možnosti izobraževanja in pridobivanja polkvalifikacije in reševanje stanovanjskih problemov. Za večje skupine prevoz zagotovljen z uvedbo posebne avtobusne proge. Zaposlitev je možna za nedoločen in določen čas. Vse informacije lahko dobite v splošni kadrovski službi tovarne osebno, pisi^no ali po telefonu štev. 85-673. ALPLES tovarna pohištva Železniki Objavljamo prosto delovno mesto organizatorja za nagrajevanje Pogoji: I. stopnja ekonomske fakultete ali Višje šole za organizacijo dela. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD in drugih merilih. Interesenti naj k vlogi prilože dokazila o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah. Prijave sprejema organizacijsko kadrovski sektor. Rok prijave velja 15 dni od dneva objave. Tovarna tipk, vezenin In konfekcije vezenine objavlja prosti delovni mesti dveh vzdrževalcev a) mehanika b) obratnega elektrikarja Pogoji: a) poklicna šola, kvalificiran mehanik, ključavničar, strugar ali drug ustrezen poklic; b) poklicna šola, kvalificiran elektrikar ali drug ustrezen poklic. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Stanovanja ni. Kandidati naj vložijo prošnje na naslov: Vezenine Bled, komisija za kadrovska vprašanja in naj prošnji priložijo ustrezne dokumente. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi oglase Od 9. do 20. oktobra 1972 Velika reklamna prodaja nogavic v Prešernovi ulici 14 ženske, moške in otroške nogavice, ženske hlačne nogavice - hola hop v III. in IV. kvaliteti po znatno nižjih cenah Ne odlašajte z nakupom nogavic za jesen in zimo pri Nogavičar Kranj Miš ljubljanska banka Ljubljanska banka poklanja svojim varčevalcem v mesecu varčevanja zabavno glasbeno prireditev RADIJSKI RADAR ki bo v nedeljo, 15. oktobra ob 18. uri v radijskem studiu RTV Ljubljana. Prevoz iz Kranja in nazaj oskrbi banka. Ker je število omejeno, naj se interesenti zglasijo v banki v Kranju, Cesta JLA 4 ali na Koroški cesti 2, kjer bodo dobili vstopnice in podrobnejša navodila. Želimo vsem varčevalcem urico prijetnega razvedrila ob poslušanju oddaje radijski radar. P r •m I o a • Izkoristite kopanje v ogrevanem bazenu s 50 % popustom za 10-kratno kopanje! (Vsak dan — razen ponedeljka — od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. ure dalje) • Savna — podvodne m suhe masa" O Frizer • V jeseni nudimo posebno ugodne turistične vikend in 7-dnevne pakete • Vsak četrtek in soboto ples od 20. do 24. ure! • Ob petkih in sobotah so na voljo spe-cialitete madžarske kuhinje! G Priporočamo naše klubske in sejne prostore za seminarje, tečaje in konference hotel Iranslurisl škofja lok Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Jesenski izlet izžrebanih Glasovih naročnikov Letos, ko proslavljamo 25-letnico izhajanja časopisa Glas, smo se odločili, da najprej izžrebamo 25 takih naročnikov, ki so naročeni na Glas že najmanj 20 let. 8°lei jai^U Sm° P°vabi,l lov- Črtomira Zorca, ki je naš dol-lotij staJru" sodelavec in ki naše naročnike že vrsto let t0v /° na8radnih potovanjih. *orec je izžrebal tele naročnike: rtu?!? Ro2aHJa- Partizan-Jcnsk ' B,ed *uti° ,anez- 7% Desnica 18 v^ranj Cra' Silar^a 20, iS* T°nčka, Kidričeva 5, Ku Ccrklt18^3' Zadružnl dom' jj^ezje nko' Črnivec 9, J°Že' Predos,Je m> st'k*'' Franc, Golnik 32 Itnko T?' DvorJe 50, Cerklje Klin, *■Jama 8, Kranj niCc *e' Janina 39, Jesc- Ndar » C' Sp< Gorle 105 ^c* L tarbara» NTak,° ?9 O*' Z«' Dobrava 3, ,Tlna Rorlca Fišer Jožica, Žale 2, Radovljica Klanjšek Marica, Tupaliče 64, Preddvor Kremžar Valentin, C. talcev 19, Kranj Jenko Stane, Trboje 42, Smlednik Krmelj Marija, Zminec 27, Šk. Loka Šifrar Franc, Stara Loka 1, sK Loka Perdan Milka, Sr. vas II, Šenčur Potočnik Urban, Dorfarje 35, žabnica Praprotnik Antonija, Potoki 22, Žirovnica Kenfnc Rok, C. St. Bokala 6, Jesenice Valjavec Milan, Brezje 8, Tržič 'mena ostalih izžrebanih naročnikov °omo objavili v prihodnji številki. Za vse pripravljamo 21. oktobra *animivo potovanje. Podrobnosti bomo še objavili. To pot, v soboto 21. oktobra, bomo potovali na Dolenjsko in v Bdo Krajino. Ogledali si bomo Jurčičevo deželico tam okrog Višnje gore. Stične in Muljave, potovali bomo ob Krki, mimo Žužemberka, pod Kočevskim Rogom, skozi Dolenjske toplice do Novega mesta. Od tod nas bo vodila pot še čez Trdinove Gorjance v srce Bele Krajine, v Metliko. Ob obisku Pokrajinskoga muzeja, nekaterih oddelkov tovarne trikotažnih pletenin Beti in slovite belokranjske vinske kleti, v kateri dozoreva stotine vagonov žametne črnine in vrsta žlahtnih belih vin, bo daljši oddušek pri skupnem kosilu v hotelu Bela krajina v Metliki. Najbrž bomo potem stopili še do kake bližnje zidanice, da utešimo radovednost in sc razvedrimo. Po slovesu od gostoljubne in vesele Bele krajine se bomo vračali spet čez Gorjance; a še pred Novim mestom bomo zavili proti Šentjerneju in Kostanjevici na Krki. Tu si bomo ogledali svetovnozna-no Formo vivo, razstavišče velikih lesenih plastik na prostem. Sc nekaj kilometrov vožnje in že bomo na skrajni* točki našega popotovanja, v Drno-vem. Tu je nekoč stalo rimsko pristaniško mesto Nevio-dunum, kajti stara struga Save je takrat segala prav do tu, do sredine Krškega polja. Se zdaj so tu dobro vidni temelji nekdanjih stavb in naprav, cela vrsta marmornih spomenikov priča o stari kulturi, ki je ni več. Preplavil jo je čas in savski prod . .. Pri Drnovem se bo naš obisk pri Dolenjcih pravzaprav že končal. Kajti vrnili se bomo na gladko avtomobilsko cesto in hiteli mimo Otočca £ Hmeljnika proti domu v našo gorenjsko stran. Prav gotovo se bomo vračali srečni jn zadovoljni, kajti med potjo bomo spoznali toliko zanimivih krajev — tako ali drugače navezanih na našo zgodovino, književnost, narodnoosvobodilni boj in povojni razvoj — pa tudi Dolenjsko v dnevih vinske trgatve! Kot pred vsakim našim potovanjem, bom tudi tokrat kot vodnik na izletu, na kratko opisal kraje, skozi katere nas bo vodila pot. Tako bodo izžrebanci že vnaprej spoznali nekatere zanimivosti in bodo med potjo nanje bolj pozorni. RAZTRGANA VIŠNJA GORA IN ZAKRPAN ŽUŽEMBERK Kdo od načitanih rojakov ne ve za Jurčičevo povest pod tem naslovom? Res, podajamo se v deželico pisatelja De- Pridi, Gorenj'c, z mrzle planine, vabi Dolenje te v tople doline! setega brata, Josipa Jurčiča (1844-1881). Ko bomo hiteli po lepa in gladki dolenjski cesti, se nam bo po kakih 25 km vožnje od Ljubljane na desni odprl presenetljiv razgled: kot golobje na vrhu griča se stiskajo hiše in hišice starodavne Višnje gore, enem naših najstarejših, a tudi najmanjših mest; saj ima »mesto« komaj 400 prebivalcev. Toda po svoji zgodovinski slavi — že od 1. 1478 ima mestne pravice — še bolj pa po slovitem »polžu« je Višnja gora znana mnogim Slovencem. Tu, kjer zdaj stoji in vztraja Višnja gora, je bilo nekoč rimsko mestece Magniana. Višnjegorski graščaki pa so bili pozneje zelo veljavni gospodje, saj je njihov rod izviral prav od blažene Heme, koroške grofice in vladarice. Višnjegorski plemiči so tudi ustanovitelji samostana v Stični. Še nekaj kilometrov vožnje in že zagledamo na levi mogočno samostansko poslopje belih monikov — stiskih ci-steroianov. Naša pot pa prav tu, pri Ivančnj gorici, zavije ostro na desno, skoro natanko proti jugu in že postojimo pred Obrščakovo gostilno na Muljavi. Tu je bil'doma Josip Jurčič, pa tudi njegov Deseti brat in navihana Krjavelj. Prav v gostilni pri Obrščaku — tako trdi povest — je Krjavelj večkrat pravil, kako je presekal hudiča na dva kosa... Zanimiva slikarija na stenah gostilniške sobe vso zgodbo o Desetem bratu še bolj ponazori. Gotovo pa bo med izletniki tudi več častilcev Jurčičeve besedne umetnosti — ti bodo obiskali pisateljevo rojstno hišo, ki je zdaj urejena kot spominski muzej. Domačijo nam bo razkazal pisateljev pranečak Ciril Jurčič, ki zdaj tu gospodari. še nekaj kilometrov poti po lepi asfaltirani cesti in že bomp nad strugo Krke, ki velja po vsej pravici za eno najčistejših rek na Slovenskem. V spodnjem toku pa tudi za skrivnostno in nevarno vodo, kjer monda šc vedno domu je otožni povodni mož... Iznenađeni pa bomo obstali-pred mogočnim turjaškim gradom sredi Žužemberka, tik nad Krko. Njegov nastanek sega že v 9. stoletje. Med osvobodilno vojno so bili tu hudi boji in grad jc bil po-žgan in porušen; zdaj pa ga spomeniško varstvo obnavlja, OB ZELENI KRKI IN POD PARTIZANSKIM ROGOM Poslej nas bo vodila pot kar zdržema ob reki. Videli bomo naravne jezove, ki pogojujejo najboljši ribolov. Na levi strani pa se dvigajo 9 trto obrasla pobočja. Prav v dneh našega potovanja bo v številnih zidanicah, ki se bele v bregu, vse živo in veselo —• vinogradniki bodo slavili svoj trdo zasluženi praznik — vinsko trgatev. Ko nadaljujemo z vožnjo skozi Dvor, bomo postali pozorni na razvaline starih fužin. V teh krajih je namrefi že v prazgodovinski in rimski dobi cvetelo železarstvo. V letu 1803 je brla tu ustanovljena velika livarna železa, kf je kmalu zaslovela po vsej takratni Avstriji. Zaposlovala je okoli 170 delavčev — za one čase kar precej. Livarna na Dvoru je izdelovala najrazličnejše železne izdelke: topovske krogle, parne kotle, železne mostove, štedilnike, strojne dele za tovarne in zelo mnogo nagrobnih k rižev, ki so jih stara vaška pokopališča še vedno polna. Leta 1806 je srbski vladar Karadjordje poslal v livarno na Dvoru posebnega odposlanca, da bi naročil'za njegovo vojsko 60 topov in mornarskih pušk. Potovanje bomo nadaljevali še vedno po cesti tik ob KrkJ^ ki se od Dvora dalje že umiri in postane pri Soteski že prava globoka reka. Na desno se bo pričelo dvigovati z go> stim gozdom poraščeno hribovje — čez tisoč metrov visoki Kočevski Rog. Marsikomu od popotnikov bo prišlo na misel, da moramo biti prav tem temnim hostam hvaležni za gostoljubje, ki sO ga nudile našim borcem, kd so se moralii v njihovem okrilju spočit} od trdih bojev zđ svobodo in za lepšo bodoč« nost. ' (Se bo nadaljevalo) CZ. V Imenu prebivalcev Bodešč pri Bledu nam je Jože Valant poslal v uredništvo tole pismo: »Sredi naše vasi stoji stari zgodovinski spomenik — cerkvica, ki je zaščitena. Vendar je tako zanemarjena, da se bo zvonik vsak čas podrl. Prosim, da pride novinar, si to ogleda in slika.« — Med nedavnim obiskom smo opazili, da je cerkvica obnovljena, medtem ko bo zvonik res treba Čimprej popraviti. — Foto: A. Žalar Učenci o požatni varnosti en prost spis iz vsake občine. Občinska gasilska zveza bo sestavke sprejemala do 15. oktobra. Pri občinskem gasilskem vodstvu pričakujejo, da bo akcija uspela vsaj tako dobro kot je vsa prejšnja leta. D. S. Tudi letos bodo učenci jeseniških osnovnih šol pisali Spise na temo o požarni varnosti. Najboljše proste spise, ki jih bodo pisali tudi člani pionirskih desetin pri gasilskih društvih, bodo nagradili fn jih poslali gasilski zvezi Slovenije, ki bo nagradila po Kdo skruni tržiško okolje? V Bistrici pri Tržiču se je že večkrat zgodilo, da so neodgovorni ljudje oskrunili naravne lepote, ki naj bi dajale Okolici mesta mikavnejši videz. V mislih imam svet okrog sv. Jurija in razvaline nekdanjega gradu Alt Gutenberg, tako-imenovanega Hudega gradu. Na hribu sv. Jurija stoji cerkvica, ki je zaščiten kulturni spomenik. Pod njo se nahaja vila Bistrica S privlačnim parkom, ki jo upravlja republiški IS. Bližnje ruševine so tudi »aščitene. 1 Očitno ni dovolj, da je pred leti zaradi nenadzorovanega od važan ja peska prišlo v peskokopu sredi Bistrice, tik pod vilo, do podora. Kopanje gramoza pod ostanki gutenbcrške graščine so morali ustaviti. Zdaj kratkovidneži začenjajo (ne Vem s čigavim »blagoslovom«) uničevati eno od najbolj privlačnih poti okoli vzpetine sv. Jurija, ki pelje k vili Bistrica. Ta pot vodi tudi v samo Bistrico pod Sv. Jurijem. Nekulturno početje mora prizadeti slehernega občana, ki Ima vsaj malo smisla za naravo. Saj prav letos na široko govorimo in pišemo o varstvu narave, o zakonski zaščiti okolja ter o ohranjanju turističnih posebnosti slovenske zemlje. Storimo vendar kaj in ne ostanimo le pri brezplodnem govoričenju! A. C. Dvoje vprašanj L. P. iz Kranja nam je v uredništvo pred kratkim poslal pismo z naslednjima vprašanjema: 0 »Zakaj je bila ukinjena postaja v Kranju pri mostu na relaciji Ljubljana-Kranj. Postaja je bila tam več let, zdaj pa je le leto in pol ni. Odgovori šoferjev so različni; da je prevelik zastoj, da je nerodno ustavljanje, da je ustavljanje prepovedano, da je Crcina to prepovedala zaradi lokalnega avtobusa. Če je res slednje, potem moram pripomniti, da je promet z lokalnim avtobusom neurejen. Zanima me, ali pri mostu sploh bo še kdaj postaja in kdo jo je ukinil. 0 Kdo bi moral urediti Vodopivčevo ulico. Prebivalci te ulice so se le lani pritožili na občini. Kasneje so navozili zemljo in jo zravnali. Od takrat naprej pa dela stojijo. Tako je zdaj Vodo-pivčeva ulica podobna poti na Triglav. Pričakujem odgovor.« Jesenska sezona B!cd te dni ni prazen. Odšli so sicer Nemci, Avstrijci in drugi poletni gostje, vendar so hotele zdaj napolnile angleške in holandske skupine. V hotelih nimajo skrbi, da med tako imenovano mrtvo aH jesensko sezono ne bi imeli dela. Na Blčdu bo namreč do začetka zimske sezone še vrsta simpozijev in seminarjev ter drugih prireditev. Še cel mesec pa pričakujejo številne skupine iz drugih republik. V sredo je bilo na Bledu skoraj tako živahno kot v poletnih mesecih. V hotelu Jelovica se je začel tradicionalni' bridgc turnir mestnih reprezentanc, na katerem sodeluje 25 reprezentanc iz različnih evropskih mest. Danes in jutri pa bo v festivalni dvorani na programu mednarodni bridge turnir parov. Poleg številnih šolarjev iz drugih republik, ki so bili ta dan na Bledu, pa je bil v fe-stivani dvorani tudi simpozij o varstvu okolja. Parkirni prostori so bili polni in prav tako tudi restavracije. Tudi čolnarji so imeli kljub hladnemu vetru precej dela. Le grajsko kopališče je samevalo. Namesto kopalcev pa so ob obali plavali beli labodi — že nekaj let znanilci blejske jeseni. A. 2. V Hrastah zasadili j prve lopate Novo tržiško zimsko-športno in rekreacij* sko središče v Hrastah bo obsegalo dve smučarski vlečnici, sankaško progo, drsališče, skakalnico, prostor za letne igre' restavracijo, razgledne ploščadi ter spre* hajalno in kondicijsko stezo Potem, ko so odborniki tržiške občinske skupščine spre je odlok o potrditvi zazidalnega načrta zimsko-športnega kreacijskega središča v Hrastah nad Tržičem, se je k0.11^ dolga in vsestranska razprava o tem prepotrebnem objekt • saj so o njem razpravljali sveti občinske skupščine, športni in organi kulturne skupnosti. Načrti za novo središče so začeli pripravljati že leta 1964 in so bili sprejeti tudi v ffjPP* nalni prostorski projekt Zgornji Jadran. Tržič tako sredis_^ potrebuje. To, kar sta Tržičanom nudila in nudita Zelenica Kofce, ni dovolj. Vrzel so občutili tako smučar j i-tekmova^ (in teh v Tržiču ni malo) kakor tudi občani, ljubitelji $P°\J, rekreacije in smučanja. Hraste bodo to vrzel v marsičem °* pravile. Ne bodo dograjene prek noči, vendar bo že letos s kla v Hrastah prva vlečnica. Denar zanjo je zagotovlJe ' j Delavci Splošnega gradbenega podjetja Tržič in Gozdneg gospodarstva Kranj so v sredo zasadili prve lopate, P° gali pa jim bodo tržiški smučarji s prostovoljnim delom- Kakšna bo dokončna podoba športnega in rekreacijski središča v Hrastah? 0 0 Načrt predvideva zgraditev dveh vlečnic. Prva, *m,ejj£j vana »Novina« bo stekla že letošnjo zimo in bo stala 56j- , dinarjev. Dolga bo 450 metrov, višinska razlika pa znaša metrov. Na uro bo lahko prepeljala 617 smučarjev. Drug vlečnica »Hraste« pa bo stekla v prihodnjih letih. 0 V Hrastah bodo urejene tudi 4 smučarske proge Skttpni dolžini 2540 metrov. Potekale bodo po gozdovih j travnikih. Uredili jih bodo tržiški smučarji ter Gozdo darstvo Kranj. Urejevanje smučarskih prog bo »vzelo« 1** E1 dinarjev. Za grobo ureditev smučarskih prog so sredstva zagotovljena. ... • vnetih 0 Ker ima v Tržiču sankanje tradicijo ter precej vi» privržencev, predvideva zazidalni načrt v Hrastah tudi ^ ditev sankaške proge. Nova proga bo dolga 850 metrov- w> ^ bo 105 metrov višinske razlike in 13-odstotni naklon. Za p^j go bo potrebnih 30.000 dinajev in bo lahko ob pomoči t ^ škega sankaškega kluba ter občinske zveze za telesno ku gotova že prihodnje leto. 0 Sestavni del zimsko-športnega središča je tudi dr,sa.j^va ki ga je zasilno že uredil hokejski klub. Program-predvi^. 60 metrov dolgo in 30 metrov široko naravno drsališče, ti ne, športne prostore in sanitarije. Za ureditev tega bo trebnih 850.000 dinarjev. sni 0 Tudi sedanja smučarska skakalnica je del novega dišča. Dopušča skoke do 35 metrov, vendar jo bo tre# noviti ter prekriti z umetno snovjo, da bo °odo m tudi letni skoki. Obnovitev skakalnice bo terjala 20.UW narjev. * 0 Posebna privlačnost rekreacijskega in športnega ^ šča v Hrastah je prireditveni prostor na slikovitem tP Sv. Jožefa nad Tržičem, kjer naj bi dobile svoj prostor ^ dicionalne letne igre, ki so z izjemo letošnjih na tem i h it? že bile. Tržičani želijo v prelepem naravnem okolju , dovinski cerkvici zgraditi še tribune, oder, prostor za iS1' zgornjesavske Vo,'nc lovski ples s srečolo- •-•". pripravili pa so tudi zanimivo lovsko razstavo, ki b,° odprta do 12. oktobra. Obiskovalcem lovskega plesa &(> Postregli z okusnimi lov-»kithi specialitetami, ki bodo |Qstom hotela Spik v Gozd Mrtuljku na voljo še ves •Men. D. S. vanj krajevnega praznika so na slovesen način izročili namenu 1500 metrov modernizirane ceste od Poženika do Ccrkelj. Slovesnosti se je udeležilo več kot občanov, med njimi republiški poslanec Martin Košir, predsednik OK SZDL Tone Volčič in odborniki tega področja. Domačini so pripravili tudi krajši kulturni program. Po otvoritvi ceste so si ogledali še sodobno urejeno kmetijo Franca Sodnika v Poženiku. Pri modernizaciji ceste so domačini naredili kar 1377 prostovoljnih delovnih ur in prispevali 60 dinarjev. -an Krajevna skupnost Senično zavrača obtožbe »Kdo je odgovoren za črno gradnjo« je naslov pisma, ki nam ga jc poslal Janko škr-janc iz Scničncga 15. Pismo se glasi takole: »Minulo leto je naredilo Cestno podjetje iz Kranja novo asfaltno cesto od Kriz do Seničnega. To je za naš kraj velika pridobitev in smo vaščani zato zelo zadovoljni. Od ceste je bilo treba narediti v vas nov odcep. V vasi je nastalo nesoglasje, ker se je delalo po volji le nekaterih, želja drugih vaščanov pa se ni upoštevala. Vprašanje zase je škarpa ob novem odcepu v vas. Vaščani se sprašujemo, kdo je dal pobudo za tako gradnjo. Vsak tujec, posebno če pride z avtomobilom, pravi: 'Škarpo so vam pa postavili skoraj sredi ceste.' Ker je bila škarpa grajena na črno in ker se niso upoštevali predpisi o komunalni gradnji, bo morala vsekakor o tem odločali občina.« Menili smo, da na tako pismo lahko da najpopolnejši odgovor svet krajevne skupnosti Senično, oziroma njen predsednik Janko Ribnikar. škrjančevo pismo je obravnaval svet krajevne skupnosti Senično na seji v četrtek, 5. oktobra, in dal naslednji odgovoi, ki ga je podpisal predsednik Janko Ribnikar. Tako kot škrjančevo pismo smo dolžni pbjaviti tudi njihov odgovor. »Svet krajevne skupnosti Senično je na seji dne .5. 10. 1972 med drugim razpravljal tudi o pismu, ki ga je napisal Janko Škrjanc, Senično 15, z naslovom »Kdo je odgovoren za črno gradnjo« in sprejel naslednje stališče. Člani sveta so menili, da je bila zadeva rešena že na zadnji seji sveta, ko so sklenili, da oporni zid pred hišo št. 10 ostane. Ta oporni zid ni bil zgrajen na črno, kot omenja avtor pisma. Za zgraditev opornega zidu smo se odločili predvsem zaradi zavarovanja hiše, last Majde Colaj rič, ter preprečitve drsenja zemlje. Oporne zidove si je ogledal referent za komunalne zadeve občine Tržič in izjavil, da je vse pravilno urejeno. Zato ni res, da je to črna gradnja. Omeniti moramo tudi, da je bila cesta v vas Senično zaradi klanca prestavljena in znižana. Po-sestnico Majdo Colarii smo na zboru občanov prosili, naj nam odstopi potrebno zemljišče. Colaričeva je na to pristala in dala zemljišče brezplačno. Plačali smo ji le posekana sadna drevesa, tudi trditev, da želja vaščanov ni bila upoštevana, ne drži. To je bil sklep zbora občanov. Med gradnjo teh zidov je avtor pisma šel večkrat mimo, pa ni imel pripomb. Ko je bil zid zgrajen, pa so začele prihajati pritožbe, da je pre- več na cesti in da se mora podreti. Zaradi teh pritožb smo sklicali sejo sveta krajevne skupnosti, vendar je svet sklenil, da zid ostane in da je cesta dovolj široka. Enakega mnenja je bil tudi strokovnjak z občine.« Pripravil: J. Košnjek ŽIVILA GLOBUS Ajda je dozorela V teh dneh so kmetje na Gorenjskem pričeli z žetvijo ajde. Napovedi glede pridelka so se uresničile. Kot je bilo zaradi slabega in hladnega vremena pričakovati, je leti- na slaba, če pa ni ajde, tudi ni ajdovega medu. Čebelarji bodo morali, namesto, da bi točili med, čebele krmiti s sladkorjem. POMANJKANJE DRUŽBENIH STANOVANJ V RADOVLJICI — Tako na seji komiteja občin-ske konference zveze komunistov kot na torkovem celodnevnem posvetu sekretarjev organizacij ZK in predstavnikov vodstev zveze komunistov iz radovljiške občine so ugotovili, da se program izgradnje družbenih stanovanj v občini prepočasi uresničuje. Poudarili so, da je začetek uresničevanja drugačne stanovanjske politike v občini,ena osnovnih nalog komunistov In drugih organov v občini. — Trenutno gradi splošno gradbeno podjetje Gorenje Rr.dovliica na zgornjem delu Radovljice proti Lescam (pod V-ičjim hribom) večji stanovanjski blok, v katerem bodo stanovanja za trg. Večina stanovanj v Jeni bloku je prodanih. V okolici bloka pa gradijo občani zasebna stanovanja. — Foto: A. žalar Soldier blue-klavcl v modrem Joe, tudi to je Amerika, Jogode in kri, Plavi vojak, Valter brani Sarajevo... so filmi, ki bodo v naslednjih tednih dvignili kvalitetno raven predvajanih filmov Med boljšimi jilmi, ki fih bomo v prihodnje lahko vide. U v Kranju, je najboljši in najzanimivejši (za moj okus seveda) Plavi vojak (Soldier blue). Ob tem filmu so se mnenja kritikov precej delila, saj je v njem preveč odkrito prikazano nasilje, sadizem najhujše oblike, posilstva in podobne stvari. Režiser Ralph Nelson je s temi prizori precej tvegat. Toda kljub vsemu, če realno pomu slimo, so vse te grozljive scene le voda na mlin komercialnega uspeha j Uma. Namen vsakega filma, ali skoraj vsakega, je komercialni uspeh. Plavi vojak je po tej plati verjetno zadovoljil svoje ustvarjalce. Tveganje se je splačalo. Vpis v hokejsko šolo Pri hokejskem klubu na Jesenicah so že začeli vpisovati v prvi razred pionirske drsalno - hokejske šole. V prvi razred se lahko vpišejo otroci od osmega do desetega leta, morajo pa imeti tudi dober šolski uspeh. Starši morajo otrokom preskrbeti drsalke, socialno šibkim pa jih bodo preskrbeli v klubu. Otroci se bodo lahko vpisovali v klub do 15. oktobra, D. S. Na V. sejmu obrti in opreme od 14. do 22. oktobra v Kranju vam s posebnim sejemskim popustom nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi. Kern Stanko, modno čevljarstvo, j. Kranj, Par!ižanska cesta 5. Plavi vojak nudi poleg grozljivosti nekoliko nenavadno Zgodbo, ki je dokaj zanimiva in če ne drugega, dovolj dobra za oko. Zgodba ameriškega vojaka (igra ga Peter Stauss) je nekakšna medi-gra, nekakšno umirjanje gledalcev med dvema pokoloma. Prvi je delo Indijancev. Drugega rodi maščevanje in je izvršen nad njimi. Motiv prvega je borba za obstanek, borba prvobitnih prebivalcev ameriškega zahoda za svojo zemljo, za pravice. Drugi je posledica prvega. Nekoliko čudaški ameriški general zahteva maščevanje, hoče krvni davek za izgubljene vojake. Ne priznava rdečekožih ljudi. Napade indijansko vas, v kateri je največ žena, starcev in otrok. Njegovi vojaki pobijejo in pokoljejo vse, kar je v vasi živega. Vojaki v modrih uniformah nasajajo otroke na kole, režejo glave, roke in noge, posiljujejo ženske. Maščevanje je popolno. Toda to maščevanje je zločin, ki se je rodil v glavi samovoljnega generala. Na začetku filma piše, da je to največji zločin v analih ameriške zgodovine. Je res največji? Morda je največji med tistimi, ki jih Američani priznavajo. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je film nastal v času, ko so bili svetovni javnosti že poznani zločini ameriških vojakov nad nedolžnim vietnamskim prebivalstvom. V Vietnimu se dogajajo mnogo bolj zločinske stvari. Nasilje se s tem v filmu ne more primerjati. Plavi vojak nas skuša odvrniti od razmišljanja v tej smeri, skuša biti opravičilo za »največji« zločin. Zdi se, kot da so ustvarjalci filma zbežali realnosti, zbežali so pred resnico, ki njihovemu ljudstvu ni v čast. Zato moramo sprejeti pokol nedoll-nih rdečekoicev kot zločin v vrsti zločinov »veČvrednega ljudstva«. Glavni junak (plavi vojak) je v obeh pokolih prisoten. Jaha v koloni, ki se leno in neoprezno pomika preko ozemlja Indijancev. Spremljajo skrivnostno žensko, o kateri vedo samo to, da je nekaj let Uvela med rdeče-koŽci in bila celo poglavarjeva žena. Sedi na vozu in zakriva obraz. Vojaki bi sadi videli njen obraz, čeprav čutijo do nje odpor. Radovednost je na višku ko zasl'šijo bojne krike .. . Modre un forme so na po j ene s krvjo. Vsi razen žene m glavnega hwa ka so mrtvi. Misel na >eš>Jev se prepleta z mislijo na mrtve tovariše. Povsod naokrog je pesek, grmičevje, vi j raz-ličnejše nevarnosti. Sovraštvo do poglavarjeve žene se sprevrže v prijateljstvo. Rde'e-kožci so jo naučili mnigih spretnosti in prav to obema rešuje življenje. Vojak je vse preveč neizkušen, da bi si lahko pomagal. Njegovo življenje je v rokah žsnske. Njuna pot se konča sredi po., kola nedolžnih Indijancev. Vojak skuša preprečiti nadaljnja grozodejstva, a njegov krik se izgubi med kriki ljudi, ki končujejo pod sabljami vojakov v modrih uniformah. Film je vsekakor vreden ogleda. Ni primeren za tiste s slabimi živci. Igra je dovolj dobra, zgodba zanimiva, zločinski pokol pa je dejanje, ob katerem se lahko samo zamislimo. M. GabrijelČič ZP ISKRA Elektromehanika Kranj želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: 25 delavk za delo v montaži ali obdelovalnici 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali v oddelku plastičnih mas Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 30. oktobra na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64009 Kranj, Savska loka 4. Komisija za delovna razmerja TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Heroja Bračiča la objavlja prosta delovna mesta, učno mesto in štipendijo: 1. trgovskega vajenca za trgovino z osebnimi zaščitnimi sredstvi) 2. vratarje - čuvaje 3. dve štipendiji *a: a) konfekcijskega tehnika, b) čevljarskega tehnika Pogoji: pod L: zaključno spričevalo osemletke, rojstni list, zdravniško spričevalo in lastnoročno napisana prošnja; pod 2.: interesenti morajo predložiti ustrezno listino o nekaznovanju. Zaželeno je> da so kandidati odslužili vojaško obveznost. Delovno razmerje sc sklene za nedoločen čas s tem, da je prve tri mesece poskusno delo; pod 3.: kandidati za štipendijo naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo. Prosilci so lahko iz kateregakoli letnika. Vsi zainteresirani naj pošljejo svoje prošnje ua zgoraj navedeni naslov do 20 oktobra. Ostali pogoji so po določbah Samoupravnih aktov podjetja. Vsakih 6 sekund se nekdo obrne na BEATE UHSE — in to z vsega sveta. Beate Uhse je največja specializirana trgovina tega kontinenta za zakonsko higieno in spolnost. Vabi vas na obisk prodajalne v Lipnici — Lcibnitz — Avstrija, dr. Leo-Kleingasse 3 (blizu železniške postaje). Stalna razstava vsak dan od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 13. ure. Na nas se vedno lahko obrnete tudi pismeno In veselilo nas bo, če si bomo pridobili vaše zaupanje. Zahtevajte kataloge! mali oglasi Prodam Ugodno prodam kvaliteten Magnetofon znamke phi- lips. Ima štiri kanale in dve hitrosti. Informacije po telefonu vsak dan od 9. do 12. ure, Tržič 70-280 5155 Prodam rabljeno KREDENCO in dva UMIVALNIKA. Sajn Stane, Korbarjeva 9, Kranj 5160 POMIVALNI STROJ za posodo znamke zoppas, nov, še 0e Priključen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5223 !zdaja in tiska ČP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Mpše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Tclefo-nl* glavni urednik, odgovorni urednik In uprava 21-190, uredništvo 21-833, novinarji 21-860, maloogla-*nJ in naročniški oddelek 21194. — Naročnina: letna °°» polletna 30 din, cena eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda 1 din, "aročnikj imajo 10% po PUsta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Suha bukva DRVA po 110 din za prm dobite pri Sokli-ču, Cešnjica, Podnart 5012 Poceni prodam 1400 kosov ETERNITA 40 x 40 za streho in tri BALKONSKA OKNA 120 x 100 cm. Petcrnelj Viljem, Bistrica 38 pri Tržiču 5262 Prodam KRAVO po izbiri, s teletom ali brez. Rovte 9, Podnart 5263 Prodam PRAŠIČA za pitanje. Cerklje 35 5264 Prodam PRAŠIČA za zakol in borove PLOHE. Zalog 34, Cerklje 5265 ZAMENJAM 1500 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 12 mm za palično železo istega premera. Zg. Brnik 74 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič teletila. Doli-nar Peter, Sv. Duh 47, škofja Loka 5267 Prodam starejšega KONJA ali zamenjam za goved. Pivka 15, Naklo 5268 Prodam FIAT 750, PLTN-SKO PEC in PSE mladiče (nemške ovčarje). Kranj, Štirnova 10 5281 Prodam PUNTE in BANKI-NE. Britof 102 motorna vozila Prodam FIAT 750, letnik 1964. Maček, Partizanska 3, Škofja Loka 5177 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Avto je prebarvan in ima nov motor. Cena 9500 din. Informacije vsak dan od 9. do 12. ure po telefonu, Tržič 70-280 5181 Prodam osebni avto FORD TAUNUS C ARA VAN, letnik 1966 za 38.000 din ali zamenjam za VW kombi kesonar. Lovro Markelj, Lesce, Gorenjska cesta 48 5185 Prodam delno karamboli-ran FIAT 850, letnik 1969. Ogled pri Stanetu Jerebu, av-tokleparju v Lescah 5189 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Ogled od 15. ure dalje. Stane Oman, Ulica Mladinskih brigad 9, Kranj 5192 Prodam FIAT 750. Klemen-čič Branko, Pristava 76, Tržič, telefon 70-322, od 15. ure dalje 5311 Prodam poltovorni AVTO FIAT. Demšar, Stražiška 13, Kranj 5269 Kupim dobro ohranjen avto RENAULT 6. Naslov v oglasnem oddelku 5270 Prodam FIAT 750, letnik 1968. Poizve sc od 18. ure dalje. Žagar, Moša Pijade 44, Kranj 5271 Nujno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Erznožnik, Pristava 55 Tržič 5272 Ugodno prodam poltovorni avto FIAT 620 BL, nosilnosti 2 tone. Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 5273 Prodam MOPED tomos na dve prestavi. Vopovljc 17, Cerklje 5274 V Kranju na Cesta St. Žagarja prodam GARAŽO. Do-linar, Partizanska 42, Škofja Loka, telefon 21-687 5275 Prodam FIAT 750, letnik 1966. Zarnik Alojz, Klanec 26, Komenda 5276 Prodam FIAT, letnik 1963, prevoženih 8000 km po generalni za 3000 din. Naslov v oglasnem oddelku 5277 AMI8, letnik 1970, s 40.000 prevoženimi kilometri. prodam. Porenta, Breg ob Savi 58, Kranj stanovanja Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »redni obroki« 5278 Mlad par išče GARSONJERO ali sobo s souporabo kopalnice. Možno predplačilo. Ponudbe poslati pod »začetek« . 5279 izgubljeno V četrtek, 5. oktobra na Zlatem polju izgubljeno DENARNICO z dokumenti vrnite Janezu Kozjcku, Zg. Bes-nica 22. Denar obdržite za nagrado 5280 Združenje šoferjev In avtomehanikov Kranj sklicuje sestanek na katerem bo vpis v večerno šolo, za vse šoferje »C« kategorije, ki še nimajo spričevala o strokovni izobrazbi (kvalifikacije. Sprejeto bo tudi nekaj šoferjev, ki imajo že »B« kategorijo. Sestanek bo v nedeljo, 15. oktobra ob 9. uri dopoldan v Delavskem domu v Kranju, vhod št. 6. Kranj CENTER 12. oktobra amer. barv. film PLAVI VOJAK (ni primeren za mladino) ob 16., 18.. in 20. uri 13. oktobra amer. barv. film PLAVI VOJAK (ni primeren za mladino) ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 12. oktobra amer. barv. film JOE... TUDI TO JE AMERIKA ob 16. in 20. uri, premiera alban. filma GVERILSKA ENOTA ob 18. uri 13. oktobra angl.-ital. barv. film SESTANEK Z BREZ-ČASTNEM ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 12. oktobra amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 17.30 in 20. uri škofja Loka SORA 11. oktobra nem. barv. film KAKO POVEDATI SVOJI HČERKI? ob 18. in 20. uri 12. oktobra ital. barv. film SLED MAŠČEVANJA ob 20. uri 13. oktobra amer. barv. film OKUSI DRAKULINO KRI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 11. oktobra kinoteka: SEDMI KRIŽ ob 20. uri 13. oktobra nem. barv. film KAKO POVEDATI SVOJI HČERKI? ob 20. uri Radovljica 11. oktobra franc. barv. film KDO JE MORILEC? ob 18. uri, ital.-španskj barvni film SLADKOBNI KOLT ob 20. uri 12. oktobra franc. barv. film BLAŽEN MED ŽENAMI ob 20. uri 13. oktobra amer. barv. film KJE JE POT ZA FRONTO? ob 20. uri Jesenice RADIO 11. oktobra amer.-ital. barv. CS film MOSTIŠČE 12. oktobra amer.-itai. barv. CS film CJAMANGO 13. oktobra amer.-ital. barv, CS film CJAMANGO Jesenice PLAV2 11. oktobra franc. film ŽENSKA JE USTVARILA LJUBEZEN 12. oktobra franc. film ŽENSKA JE USTVARILA LJUBEZEN 13. oktobra amer.-ital. barv« LS film MOSTIŠČE Kranjska gora 4 11. oktobra Šved. barv. film VRNI SE, LJUBEZEN 12. oktobra amer. ital. barv. CS film MOSTIŠČE Javornik DELAVSKI DOM 12. oktobra i tal.-špan. barv. film BES VETRA Ljubljana, Poslovalnica Kranj Prodaja na sejmu obrti in opreme v Kranju od 14. do 22. oktobra ® MOTORNE ŽAGE HOMELITE - 7 "bPOPUST 9 AGREGATE — 7 % POPUST 9 HLADILNE SKRINJE IN OMARE BAUKNECHT - 5 % POPUST 9 ELEKTROMOTORJE, MEŠALCE ZA BETON, RAZNA ORODJA, VELIKA IZBIRA LESTENCEV S SEJEMSKIM POPUSTOM Novost v našem paviljonu: PLETILNI STROJI IN MLINI ZA KORUZO Izredni popusti — možnost nakupa na kredit! OTROK SKOČIL PRED AVTO V petek, 6. oktobra, popoldne je v vasi Dobračevo voznik Osebnega avtomobila Oto Zaje iz Dobračevega zadel 4-letnega Branka Mlakarja, ki je nenadoma skočil pred vozilo. Ranjenega dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na cesti tretjega reda med Visokim in Ccrkljami se je V soboto, 7. oktobra, popoldne pripetila prometna nezgoda fcaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Ciril Vajs s Češnjevka je privozil po vaški poli na prednostno in pri tem izsiljeval prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Ivan Šafranič iz Dvorij. Da bi se izognil trčenju, je voznik Šalranič zavil v desno in trčil v smernik ob cesti. 6kode je za okoli 15.000 din. VOZIL BREZ LUČI V soboto, 7. oktobra, ob 18.30 se je pri gostilni Lakner na Kokricl pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Pavel Starič iz Kranja je pri gostilni Lakner zavijal v levo proti Naklem, tedaj pa je iz nasprotne smeri V smeri proti Kranju pripeljal na motornem kolesu brez luči Franc Kokalj iz Kranja. Pri trčenju je bil voznik Kokalj huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Škode je za 10.000 din. i KOLESAR POVZROČIL NESREČO V nedeljo, 8. oktobra, okoli 23.45 je na cesti drugega reda med Lahovčami in Nasovčami pred srečanjem z avtomobilom, ki ga je vozil Marjan Ahčin iz Domžal, padel s kolesom ca levi polovici ceste neznani kolesar. Da bi preprečil nesrečo, je voznik osebnega avtomobda močno zavrl, zaradi mokre ceste pa ga je zaneslo, tako da je trčil ob panj in je na avtomobilu nastalo za okoli 10.000 din škode. Po padcu je po vsej verjetnosti vinjeni kolesar pobegnil in pustil kolo. NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v ponedeljek, f. oktobra, pred šesto uro zjutraj voznik osebnega avtomobila Davorin Mikula z Jesenic na prehodu za pešce zadel Ivico Ključevič z Jesenic, ki je z leve strani pritekla pred njegov avtomobil. Huje ranjeno Ivico Ključevič so prepeljali a bolnišnico. PREHITEVANJE Na Ljubljanski cesti na Bledu je v ponedeljek, 9. oktobra, popoldne voznik osebnega avtomobila Franc Jcmec iz Zasipa pri Bledu skušal prehiteti nek avtomobil, v tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Grandušek z Jesenic. Kljub zaviranju voznik Jemec nesreče ni preprečil, zapeljal je v obcestni jarek in trčil v Granduškov avtomobil. V nesreči je bil lažje ranjen sopotnik Janko Hausman z Bleda. Škode je za 18 000 din. l. m. Otrok padel pod avtobus Kranj, lf. oktobra — SL noči, malo pred 19. uro, se je pred osnovno šolo Simon Jenko v Kranju zgodila smrtna nesreča. Po nepopolnih podatkih se je nesreča zgodila, ko Je Šolski avtobus pripeljal pred šolo, da bo učence odpeljal domov. Učenci so se menda prerivali, kdo bo preje prišel do vrat avtobusa. Takrat pa je padel pod kolo avtobusa 12-letni učenec osnovne šole SL mon Jenko Iztok Rešek z Golnika. Iztok Kešek Je bil takoj mrtev. A. 2. Nenadoma nas je zapustil'sin in brat Anton Pire uslužbenec občine Kranj Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 12. oktobra ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Trboje. Žalujoči: oče Janez, brata Ivan in France ter sestra Francka z družinami Kranj, 10. oktobra 1972 Zaradi izsiljevanja prednosti osebnega avtomobila Je v križišču Ceste Staneta Žagarja In Old* hamske ceste v Kranju prišlo do trčenja. Dve osebi sta v nesreči dobili lažje poškodbe, škod« na avtomobilih pa je za 20.000 din. — Foto: F. Perdan Nenadoma nas je zapustil dolgoletni član naše delovne skupnosti Anton davčni izvršitelj Dolgoletnega, vestnega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Delovna skupnost upravnih organov Osnovna sindikalna organizacija in samoupravni organi SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Zahvala Zahvaljujeva se vsem, ki ste najino nepozabno sestro, teto in svakinjo Marijo Benedik upokojenko tolažili in ji lajšali trpljenje med njeno težko boleznijo. Najtoplejša zahvala vsem gospodom duhovnikom za nenehno duhovno pomoč, prelep pogrebni obred in nepozabne tople besede ob.odprtem grobu. Iskrena hvala dr. Armeniju za večletno zdravljenje in vsem, ki ste jo spremili na njeni poslednji poti, ji s cvetjem in venci zagrnili njen grob in nama v dnevih žalosti prijateljsko stali ob strani ter vsem, ki ste nama ustno ali pismeno izrazili sožalje. Lepa hvala pevcem za lepe žalostinke. žalujoči sestri Ana in Helena ter drugo sorodstvo Kranj, 9. oktobra 1972 in Naš komentar Le Triglav delno Jeseničani Končano je letošnje tekmovanje v I. moški A in ženski slovenski košarkarski ligi. Naslov prvaka v moški konkurenci je osvojila ljubljanska Ilirija, drugi pa so bili Celjani. Obe moštvi pa sta bili uspešni tudi na kvalifikacijah v Splitu, saj sta zasedli prvo oziroma drugo mesto in se tako plasirali v II. zvezno košarkarsko ligo. V ženski konkurenci pa je najvišji naslov osvojila ljubljanska Olimpija. Bera Gorenjcev v obeh ligah je dokaj slaba. V moški «gi so lep uspeh dosegli le Triglavani, ki so osvojili četrto mesto. Zanje velja, da bi bili na lestvici lahko Se višje. Na domačem in tujem terenu so po nepotrebnem oddali precej točk. Delno so zadovoljili tudi Jeseničani. Le-ti so v ponovnem dvoboju za deveto mesto v Kranju odpravili igralce Trnova. Pripomniti pa je treba, da je jeseniško moštvo letos pomlajeno in da niladi igralci v začetku jesenskega dela še niso bili kos svojim nasprotnikom. Ekipa je našla samo sebe Sele v zadnjih kolih, škoda pa je, da je njihov igralec Ludvik Bunderla prav v Kranju odigral poslovilno tekmo za svoje moštvo. Popolnoma-pa so razočarali košarkarji loškega Kroja. Po nekajletnem uspešnem startu so letos izpadli iz lige, kar je prava škoda ne sa*mo za Loko, temveč tudi za vso gorenjsko košarko. V ženski ligi se košarkarice Jesenic in Škofje Loke lahko »pohvalijo« z istimi neuspehi. Za Jeseničanke je opravičilo le, da so zamenjale in pomladile skoraj celotno vrsto in na koncu tekmovalne sezone jih zasledimo na šestem mestu. Tako kot člani so tudi članice Kroja na zadnjem mestu in so se morale posloviti iz eJite slovenske ženske košarke. D. Humer Problem skakalcev je oprema Gorenjska nogometna liga Šenčur : Jesenice 2 : 1 Minulo soboto je hilo odigrano peto kolo v gorenjski no-| metni ligi. V podzvezni ligi so preskrbeli za presenečenje ncurjani, ki so premagali doslej vodeče Jesenice. Presene- 1 Pa so tudi igralci Naklega, ki so v gosteh porazili Alples. Rezultati: Šenčur : Jesenice 2:1, Korotan : Bohinj 2:3, Tržič *>esce 6:0, Alples : Naklo 1:2. LESTVICA: Tržič 5 3 1 1 22: 3 7 Jesenice 5 3 1 1 16: 7 7 Alples 5 2 1 2 13: 9 5 Šenčur 4 2 1 1 12: 8 5 Britof 4 2 1 1 16:14 5 Lesce 4 1 2 1 8:11 4 Naklo 4 1 1 2 7:11 3 Korotan 4 0 2 2 6:10 2 Bohinj 5 1 0 4 4:31 2 Kon-Pod- V T d0r /-razredu so bili zabeleženi naslednji rezultati bre?-: Kropa 3:3, Preddvor : Primškovo 0:0, Sava B . ^Je V vodstvu sta Kropa in Kondor, ki imata po 6 točk. Boh; finski ligi so se posamezna srečanja končala takole: &av V Jesenice 1:5, LTH : Sava 1:5, Lesce : Tržič 0:2, Tri-irn-, o AIPles 9:0. Vodi Triglav z 10 točkami pred Tržičem, ki Pri t0Čk\ piija Pionirjih so bili doseženi naslednji rezultati: A sku-Lesce*JAlples : Naklo 2:2, Šenčur : Jesenice 0:1, Tržič : LESTv ICA: 'Jak • 1*S*VICA: Jesenice 5 4 1 0 18: 4 9 Lesce 4 4 0 0 11: 5 8 Bohinj 4 2 0 2 15: 6 4 Alples 4 1 2 1 4: 5 4 Naklo 4 1 1 2 15: 8 3 Tržič 4 1 0 3 10:10 2 Šenčur 3 1 0 2 4: 8 2 Britof 4 0 0 4 1:32 0 Jak . T,s^uPini so bili doseženi naslednji rezultati: Oš L. Se-■ Preddvor 2:0, Sava : Primškovo 4:2, LTH : Triglav 4:0. Sava Triglav Primškovo LTH Oš L. Seljak Preddvor 20: 6 17: 8 20:11 7: 9 5: 9 2:28 P, Novak V soboto popoldne je bil na Goropekah pri Zireh sestanek predstavnikov plani-ških skakalnih šol. Udeležili so se ga predstavniki vseh klubov z izjemo Triglava in Logatca. Najprej so udeleženci ugotovili, da slovenski skakalni šport sloni le na ramenih klubov in posameznih podjetij. Veliko upravičene kritike je bilo izrečene tudi na račun republiške smučarske zveze ;n smučarske zveze Jugoslavije. Največje težave imajo trenutno skakalci z opremo. Prav zato se je sestanka udeležil tudi predstavnik Elana in vse kaže, da se bodo stvari le obrntle na bolje. V nadaljevanju so predstavniki planiških šol spregovorili še o enem izmed najbolj perečih problemov skakalnega športa: prehodu pionirjev k mladincem. Menili so, da je tak prehod mnogo prehud. Zato je bilo sklenjeno, da bodo že letos na stroške smučarske zveze petnajst pionirjev povabili na priprave na plastično skakalnico v Mo-stec pri Ljubljani. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih še o pomlaje- Gorenjski kolesarji uspešni V petek, soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu državno kolesarsko prvenstvo v dirki na kronometer, gorski dirki in dirkah na velodromu. Sodelovali so tudi člani kole-.sarskih klubov Save iz Kranja in Bleda. Na gorski dirki na Sljeme je bil pri članih 2agar (Sava Kranj) peti, pri mladincih pa je bil Lokar (B!ed) šesti. Na velodromu na 1000 metrov je bil Rakuš (Bled) odličen drugi. Isti kolesar jc bil na cestnem državnem prvenstvu v Kranju tretji. Uspešen je bij tudi Tulipan (Sava Kranj), ki je pri članih na 1000 metrov z 200 metri sprinta zasedel drugo mesto. V glavnem je bila s tem državnim prvenstvom kolesarska sezona končana. Sicer bo še nekaj manjših dirk, od katerih je treba omeniti republiško gorsko prvenstvo na Krim. Kako bodo"startali, gorenjski kolesarji prihodnjo sezono bo odvisno že od zimskih priprav. Leto-, niso bili slabi. M. Iludovernik Hokej Kr. gora : Olirnpifa 3 : 6 V prijateljskem srečanju sta se na Jesenicah pomerili ekipi mladinskih vrst Kranjske gore in Olimpije. Po bolj-' Si igri so zasluženo zmagali Ljubljančani. Gole za Kranjsko goro sta dosegla Berlisk 2 in Kern L bel vanju med pionirji. Križani se namreč še vedno ne morejo pomiriti z dejstvom, da morajo vrniti lepo bero kolajn in pokalov. Ob koncu sestanka je bil izvoljen tudi nov upravni odbor planiških skakalnih šol. Vanj so bili izvoljeni predstavniki vseh klubov. -jk Mesec-50 metrov Na novi 50-metrskl plastični skakalnici v Kranju so že začeli z rednimi treningi poleg kranjskih skakalcev tudi ostali klubi. Med vsemi pa je doslej najdlje poletel Marjan Mesec, ki je pristal pri 50 metrih. Kot vse kaže, je naprava zelo dobra za treninge, saj o tem pričajo lepi skoki in pohvale posameznih tekmovalcev. Medtem pa so se organizatorji otvoritvene tekme kranjske skakalnice tudi že dogovorili s skakalnim smučarskim klubom Ilirijo iz Ljubljane o otvoritvi kranjske In ljubljanske skakalnice. Kot je znano, bo otvoritev kranjske skakalnice v soboto, 21. oktobra ob 14. uri, ljubljan- ske pa naslednji dan, to je v nedeljo, 22. oktobra, prav tako ob 14. uri. Prireditvi na obeh" skakalnicah bosta izredno kvalitetni, saj bodo nastopili najboljši skakalci iz CSSR, ZRN, Avstrije, . Italije, Madžarske in Jugoslavije. Oba organizatorja računata, da bo v Kranju in Ljubljani nastopilo več kot 60 skakalcev. Najštevilnejše tuje zastopstvo bo iz Italije, saj se je prijavilo kar 12 skakalcev. Iz Češkoslovaške bo prišla odlična ekipa, v kateri bo po vsej verjetnosti tudi Jifi Raška. TI dve prireditvi bosta poleg planiške prireditve najmočnejši tekmovanji v skakalnem športu v Jugoslaviji. J. J. OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — Kranjski Triglav je spet razočaral. S tako igro, kot so jo prikazali v zadnjem kolu pred domačimi gledalci, Triglavani ne morejo uspešno nastopati v najvišji slovenski konkurenci. V igri proti celjskemu Kladivarju so se trudili, toda po nepotrebnem so v zadnjih 15 sekundah dobili gol, in si s tem zapravili prvo prvenstveno zmago. V ZCNL pa sta oba Gorenjca kranjska Sava in loški LTH osvojila 3 točke. Pomembno je, da sta oba odlično zaigrala v gosteh. Rezultati: Triglav : Kladivar 2:2 (1:0), Jadran : Sava 2:3 (0:1), Slovan : LTH 2:2 (1:1). Pari prihodnjega-kola: Koper : Triglav, Sava : Slovan, LTH : Adria. (Tekme bodo odigrane 22. oktobra). ROKOMET — Edini gorenjski predstavnik v moški republiški ligi Tržič je tokrat gostoval v Šoštanju, kjer je moral priznati premoč prvemu na lestvici. V ženski konkurenci pa Kranj čanke niso bile dorasle nasprotnice ekipi Slovana. Rokometašice Alplesa pa so bile v tem kolu proste, kljub temu pa so še vedno na vrhu lestvice. Rezultati — moški: Šoštanj : Tržič 17:12 (9:61; ženske: Sava : Slovan 8:17 (4:8). Pari prihodnjega kola — moški: Tržič : Izola; ženske: Alples : Simplex, Borec : Sava. KOŠARKA — Z zadnjim ženskim kolom se je končalo letošnje tekmovanje v ženski košarkarski ligi. Uspešne so bile igralke Kroja, ki so v Ljubljani premagale Slovana. V borbi za deveto mesto pa so Jeseničani v moški ligi v Kranju premagali Trnovo. Rezultati — ženske: Slovan : Kroj 54:55 (29:27); moški: Jesenice : Trnovo 83:81 (34:39). • OD30JKA — V II. zvezni odbojkarski ligi so Karn-ničani v gorenjskem derbiju na Jesenicah presenetili domačine. V slovenski ligi je Bled doma i/gubil z Branikom, odbojkarji kroparskega Plamena pa so izgubili v Izoli. Jeseničanke so v ženski ligi gostovale na Ravnah, kjer so morale priznati premoč Fužinarja. Rezultati — moški: Jesenice : Kamnik 2:3, Izola : Plamen 3:0, Bled : Branik 2:3; ženske: Fužinar : Jesenice 3:0. Pari prihodnjega kola — moški: Kamnik : Čajcvec, Borovo : Jesenice, Plamen : Novo mesto, Trebnje : Bled; ženske: Jesenice : Brestanica. KEGLJANJE — Na kranjskem kegljišču se Je končal prvi del letošnjega republiškega prvenstva za moške v parih. V vodstvu sta Steržaj-Melanšek (Maribor) s 1954 keglji. Prvenstvo se bo nadaljevalo to soboto in nedeljo, -dh GLAS SREDA -»11. oktobra W V Babnem vrtu v krajevni skupnosti Trstenik je bila v nedeljo manjša slovesnost. V okviru tedna požarne varnosti so s sodelovanjem nekaterih okoliških gasilskih društev pripravili vajo pri novem požarnem bazenu. Bazen so zgradili prebivalci krajevne skupnosti In člani gasilskega društva s prostovoljnim delom, vrednost vseh del pa znaša skoraj 18 tisoč novih dinarjev. Ker v krajevni skupnosti, katere predsednik je Edo Bečan, Sedanja prostovoljna akcija ni prva in kot pravijo tudi ne zadnja, smo se pogovarjali s tremi prebivalci, ki so največ prispevali k izgradnji bazena. TOMAŽ LOMBAR, 72 let, iz Babnega vrta: I »Za razna prostovoljna ifjela sem sicer že prestar, £ato pa sem tokrat odstopil zemljišče, da so na JDa njem lahko zgradili polarni bazen. Ko so me predstavniki krajevne skupnosti in gasilskega društva poprašali, če dam zemljo, sem bil takoj za to. Bazen smo namreč žeto potrebovali. Potok, ki teče skozi vas, je tako majhen, da ob morebitnem požaru ne bi mogli Jcaj prida gasiti. Zdaj bomo pa vsaj kar se vode tiče brez skrbi. Prepričan Sem, da bodo prebivalci krajevne skupnosti tudi v prihodnje rndi podprli podobne akcije.« JOŽE LOMBAR, 4* let, Iz Babnega '»rta, zaposlen kot skladi.lnlk pri pod- jetju Perje produkt (ki ima sedež v Beogradu) v Kranju: »Kar precej dela je bilo s tem bazenom. Izkop je bil precej težak. No pa je prav, da smo bazen naredili. Ce se sami ne bi lotili gradnje, ga prav gotovo danes še ne bi imeli. Sicer pa je pri vseh stvareh tako. Ce se vsi nečesa lotimo, potem tudi skupnost laže primakne kak dinar. Tako smo zgradili že škarpo, most na poti proti Preddvoru, zdaj pa razmišljamo o razširitvi pokopališča in o asfaltiranju ceste. Ce nam bo uspelo asfaltirati cesto, bo to za krajevno skup nost velika pridobitev.« JOŽE ZUPAN, 37 let, b Babnega vrta, zaposlen v obratu Jelovice v Kranju: »Pri požarnem bazenu sem opravljal bolj strokovna dela, sicer pa sva skupaj z očetom opravila prav gotovo prek 60 prostovoljnih ur. Prav nič mi ni žal, da sem sodeloval. Veste, če človek vidi, da tudi drugi delajo in da so enotni/ potem ni nobeno delo pretežko in gre hitro od rok. In v naši krajevni skupnosti so ljudje takšni, da radi sodelujejo pri raznih prostovoljnih delih. Tako smo že marsikaj zgradili in prav gotovo bomo tudi še v prihodnje.« A. žalar Gorenjska protestira zaradi izpadov avstrijskih šovinistov Komaj postavljeni dvojezični krajevni napisi na Koroškem, ki predstavljajo uresničitev le enega od določil avstrijske državne pogodbe In ki jih je bila vlada te dežele dolžna Izpolniti že pred dvema desetletjema in pol, so ponovno vzpodbudili divjanje nacionalistov, ki žele za vselej odpraviti dvojezičnost na tem področju. Takšna dejavnost, ki ponekod že dobiva obeležje množičnega terorja, ponovno ustvarja ozračje napetosti in s tem, ko ogroža obstoj slovenske manjšine na Koroškem, ogroža normalne jugoslovansko-avstrijske odnose In predstavlja nevarnost za mirno sožitje in sodelovanje v tem delu Evrope. Tudi tokrat gre za organizirano protislovensko akcijo tistih nacionalističnih organizacij in sil, ki kljub določilu državne pogodbe, katera to deželo obvezuje, da jih prepove, že desetletja nemoteno delujejo in napadajo Sloven- ce. Zato je še toliko bolj upravičeno ogorčenje jugoslovanske in slovenske javnosti ter oblasti zaradi neodločnosti in tolerantnosti avstrijskih oblasti do šovinističnih izpadov. Protestom zaradi izpadov nacionalističnih skrajnežev na Koroškem se v zadnjih dneh pridružujejo tudi družbenopolitične in delovne organizacije, združenja In občani Gorenjske. Delavci Združenega podjetja Iskre Kranj, udeleženci NOB iz leta 1941, med njimi tudi koroški partizani, ki so sc se v nedeljo zbrali na Vo-dlški planini na Jelovici, so s svojega zborovanja poslali predsedniku Zveze koroških partizanov Karlu Prušniku-Gašperju solidarnostno pismo v katerem med drugim pravijo: »Več kot četrt stoletja sta demokratična miselnost in spoznanje avstrijske družbe in njenih predstavnikov ob Neredi na Koroškem CELOVEC, 10. oktobra — Danes ponoči je okrog 2000 pripadnikov organizacije Hel-maldiensl odstranilo na Koroškem še zadnje dvojezične napise. Najhuje so ekstremisti rovarili v Bilčovsu, Št. Jakobu, Velikovcu in okolici, danes dopoldne pa so pred zgradbo koroške deželne vlade in hlSe koroškega deželnega glavarja Hansa Sime v Celovcu pripravili celo demon- stracije. Na osrednji proslavi ob obletnici plebiscita, ki je bila danes v Celovcu, je koroški deželni glavar Hans Širna ostro obsodil zadnje dogodke in pozval Korošce k strpnosti. Menil je, da bi lahko prav zadnji dogodki veliko prispevali k poslabšanju dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo in odnosom z vseini ostalimi državami. -jg Tehnični zbor v Lešah V nedeljo, 8. oktobra, je organiziral koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Tržič v sodelovanju z odsekom za narodno obrambo in štabom za SLO v Lešah tehnični zbor za vaščane te krajevne skupnosti. Zbor je trajal tri ure in sc ga je udeležilo 45 članov odbora krajevne skupnosti in drugih vašČanov. Na zboru so se se- znanili s pehotnim orožjem: polavtomatsko puško, novo brzostrelko, pištolo in rnau-serico. Po tehničnem delu so vsi udeleženci streljali z mau-serico. Z drugim orožjem pa so jim streljanje samo pokazali. Do sedaj so imeli takšen tehnični zbor v Podljubclju, izvedli pa ga bodo še za krajevno skupnost Lom. -jp Elan in Alpina na sejmu športne opreme v Kijevu Pred dnevi so v Kijevu v Sovjetski zvez} zaprli prvi specializirani sejem Športne opreme. Na njem je sodelovalo 115 razstavljaleev Iz IS držav. Jugoslavijo je kot četrti največji razstavljalec na sejmu zastopalo ljubljansko podjetje Slovenjjales in pod njegovim okriljem žirovska Alpina, Elan Iz Begunj, Borovo in zagrebški RIS. Slove-nijales je že sklenil pogodbo za dobavo smuči, Čevljev, čolnov in potapljaške op'reme v vrednosti pol milijona dolarjev. < -Jg Vaši nenehni borbi in protestih Vas in nas potrebovali za to, da so ugotovili, da imate svojo materinsko besedo in svoja imena Vaših krajeV in domov in da so Vam hiH to pripravljeni delno priznati. Več kot četrt stoletja pa sO se ob nerazumljivi tolerantnosti VaSih oblasti krepili fašistični, šovinistični ostanki hitlerizma, da bi sedaj sprostili svoje sovraštvo do demokracije, svobode in napredka In ne nazadnje tudi svoje strasti do uničevanja in ubijanja koroških Slovencev, tako kot so to delali v nedavni preteklosti I" kot sedaj dokazuje njihovo vandalsko skrunjenje partizanskih grobov, uvajanje nacističnega terorja, groženj t bombnimi atentati in terorfaf ran je Vas vseh in posa-ne*" nikov.« Protestom se je z zahtevo po ostrejših ukrepih avslriJ* sklh oblasti proti nacionalistom in šovinistom pridružila tudi občinska konferenca ZMS Radovljica, ki Je svoje pismo naslovila na avstrijski konzulat v Ljubljani. Na isti naslov so svoj protest naslovili tudi komisija za zamejske odnose pri OK SZDL Radovljica, ZZB NOV Iz Radovljice, osnovna organizacija sindikata v železarni Jeseni' ce, dijaki in profesorji jeseniške gimnazije, svet kraje** ne skupnosti Cerklje kakof tudi številni občani. Zgodovinsko društvo za Slovenij0' ki je v teh dneh pripravilo XVI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v škofji W» pa je s tega zborovanja P0* slalo resolucijo v kateri zahtevajo, da odgovorne flV' strijske oblasti zaščitijo pravice slovenske narodnosti manjšine. A