Mništvc in ipasnišfuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti »sak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št, 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 67.	Maribor, cine 9. junija 1909.
naročnina listu:
Celo leto.......[2	k
Pol leta	.	.	.	-	.	.	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno......... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I,
Slovanska Liiga katoliških akademikov»
Lansko leto o binkoštih so se zbrali v Pragi delegati katoliškega slovanskega clijaštva. Zastopana so bila češka, hrvaška ter slovenska katoliška akad. društva; še ne organizirane brate Poljake je zastopal predsednik dunajske poljske akademične kongregacije. Napravili smo načrt za daljno organizacijo katoliškega slovanskega dijaštva. Sedaj se že lahko ponašamo z uspehi. Ustanovilo se je poljsko katoliŠ* ko akademiöno društvo v Krakovu: Polonia. Ravnokar smo pa izvedeli, da je potrditev pravil Slovanske Lige katoliških akademikov zagotovljena.
„Danica“ je prvo slovansko katoliško akademiöno društvo. Od Slovencev se je razširila organizacija med Hrvate, nato med Čehe, za naše ideale so se navdušili Poljaki, sedaj smo pa dogradili mogočno stavbo: enotna organizacija vseh slovanskih katoliških dijakov mora biti viden izraz naše vzajemnosti. Tem potom bomo združili izobraženstvo, ki bo vezalo bratske rodove, prepojeno katoliške in slovanske ideje.
Če ne bo nepričakovanih ovir,; se vrši ustanovni zbor koncem tega meseca, natančnejše sporočimo pozneje.
člani Lige so katoliški, slovanski vlsokošiolci, ki ne morejo biti v naših akaclemičnih društvih; in akademična društva so v Ligi kot taka.
Na vse prijatelje našega gibanja se obračamo a prošnjo, da, nas tudi gmotno jpodpro, da moremo izvrševati svojo vzvišeno nalogo:	Krepiti katoliško
zavest in slovansko prosvetno misel med slovanskim dijaštvom.
Naslova iFramc Steile, phi J.,. DunajXVIII., Lchnlgasfje 30.
Pripr. odbor.
Srednj©šolstvo v Avstriji.
Nikakor se ne čudimo, da so merodajni krogi izven šol napeli vse moči, da. bi dosegli vsaj nekak prevrat srednjega šolstva. Zahtevali šo in kričali v enomer, da se morajo preustrojiti srednje šole primerno narodnim razmeram, ki nastopajo v napredni državi. V javnem življenju je pač -navada, da dobijo prazne fraze, če so Še tako brez pomena, hitro svojih privržencev in največjjh zagovornikov.
Ravno padi tega umevamo dobro javni pritisk na srednješolstvo. Temu gibanju torej ničesar ne oporekamo, tem manj, ker je zares bila že nujna potreba, da se črtajo nekatere točke starokopiten e/ga učnega reda in se nadomestijo marsikatere nejasne in nepopolne strani učnih predmetov z novodobnimi skušnjami in rezultati raznih še pred 20 leti neznanih ved.
Nasprotjuikf gimnazij so imeli posebno' lahko stališče v boju proti humanističnim disciplinam. Tehnika je odkrila gotovo v državi marsikatero pot do blagostanja, najsibocle v obrtnem ali prometnem oziru. Inteligenca v Avstriji se nagiba v večji meri sedaj zadnja leta praktičnemu poklicu,, to je trgovstvu, veleindustriji in veleobrti, ker vsi pač hočejo na tem polju hitro obogateti in poskrbeti svojim otrokom za bodočnost neko omiko, ki bode za nje le sredstvo do boljšega ali recimo bolj premeteneiga gospodarstva, In za taka podjetja, trdijo vedno ti realisti, ni potreba gimnazij,, treba je šol, ki bodo praktičjno učila naraščaj, ki si bode uroči bolj polniti svoje denarnice.
Vlada je pod tem pritiskom hotela nekaj podati in preustrojila je kar črez noč srednješolstvo, samo da bi pomirila nezadovoljneže. Kakor je bila potrebna reorganizacija, moramo reči, da so se precej na Dunaju v vladnih krogih osramotili že zdaj sami s svojimi vkrepi.
Realist Marchett, prejšnji naučni minister dobrega spomina, je hotel zadati prvi udarec klasičnim jezikom; gimnazijsko šslstvo je postavil z uredbami na bolj realistična tla. Zadovoljnost je zavladala med znanimi krogi, toda uredba ni bila nobenega pomena. Glede zrelostnega izpita se je podal načrt, ki je gotovo slabši nego je bil prejšnji. Ta. uredba je vzela zrelostnemu izpitu vsaki pometo; ' boljše bi bilo, da bi se bilo ministrstvo odločilo takoj za odpravo mature.
Za Marchetitom nastopi nagibni minister grof Stiirgk. glavni zagovornik humanističnih študij. Kar jezikom; gimnazijsko šolstvo je postavil z |uredbami mi Stiirgk. Marchett je hotel olajšati študije zlasti glede staroklasičnm jezikov, Stiirgk pa še bolj obremeni posamezne razrede ravno v teli predmetih. Odtok za o! okrni gre iz pisar..e nauenega nunistrst va na vse deželne šolske svete v teku dveh let; vedno reformirajo in reorganizirajo; kar določi eden odlok, to popravlja in dopolnjuje drugi. /To se vrsti mesec za mesecem, tako da merodajni šolski krogi
morajo zares dvomiti o resnosti, s katero nastopajo najvišji krogi nasproti srednjemu 'šolstvu.
Vzrok tiči v tem, da se je gospoda na Dunaju prenaglila z reorganizacijo in je premalo preudarila prve vkrepe. Reorganizirati tako razvito in vkoreni-njeno Šolstvo ni mogoče tako hitro, kakor sestaviti na kakem javnem zborovanju dotične resolucije in jih prebrati. Prepričani smo, da bode minister, ki bode prišel za Stiirgkom, zopet popravljal sedanje določbe. Tako je postalo srednješolstvo v Avstriji v zadnjem času zares neki „Versuchskaninchen“ za razne ministre, ki bi radi postali popularni. Toda taka reformacija in reorganizacija bode le škodila sploštoemu šolstvu; toliko je gotovo.
Politični pregled.
Državni zbor.
Se nikdar sg> menda ni, avstrijski parlament zbral med tako napetostjo, takim razburjenjem in v tolikem številu.kakor včeraj. Manjkalo je samo 12 poslancev, štirje mandati so pa še prazni. V pondeljek zvečer se je vršila konferenca voditeljev poljskih strank in opozicije. Posvetovanja so trajala do treh zjutraj in so se v torek še nadaljevala. Bila so pa brezuspešna.
Ko je predsednik otvoril sejo, je storil obljubo dalmatinski poslanec Bulič, ki je ta dan prvič prišel v zbornico, da glasuje za dr, Šušteršičev predlog. Proti izvolitvi Buličev! je bil vložen ugovor, nakar je Bibič zastopal stališče, da toliko časa, dokler ugovor ni rešen, nima pravice priti v zbornico in vzeti dijeto.
Prešlo se je nato k nadaljevanju meritorne donate o dr. SusterSiičevem predlogu. Soglasno je bil sprejet predlog, da so debata konča. Za generalnega govornika za predlog je bil izvoljen dr. Adler, proti pa Slabinski. Končno besedo je govforil še dr. Šušteršič, nakar se je prešlo k glasovanju. Med glasovanjem ie prišlo večkrat do burnih prizorov, posebno takrat, ko je češki mi/nister-rojak Začek glasoval proti. Zato bo Začek najbrže odstopil. Ko je predsednik razglasil izid glasovanja, po katerem je bil odklonjen prvi odstavek z 242 proti 237 glasovom, je nastal velikanski hrup. Opozicija je kričala:	Proč
Bienerth! Proč z vlado! Dnugi odstavek je bil tudi odklonjen z 243 proti 227 glasovom, prav tako tretji z 241 proti 237 glasovom.
FODJLI8TBM.
Vodomet.
St. M.
Tlak je bil svetel kot polit z mlekom. Kandelabri kavarniške luči, električne sveče visokih oken, mesec in zvezde, lakirane kočije in pojicajske čake —■ vse, vse je odsevalo od asfalta, zmočenega pred pol ure od rahlega, prav po dunajsko parfumovane-ga dežja.
Spamski bezi v parku so vstali pol metra više iz senc in mrakov in iztegjfiili svoj,e medle cvete daleč v ohlajeni zrak, zakaj od zgoraj je bil balzam očiščene noči in hlad omitih, kot brušeno steklo svetlih zvezd. Včasi je švignila kočija mimo, na lahkem gumiju se je komaj slišal njeni prožni tek, zablisnil se je skozi okno briljant v ušesu, safir pod vratom — in že je bila elegantna prikazen kdovekje na promenadi.
Kam bi se človek dejal v taki noči, miru in oddiha polni — v izbah Še leži soparica dneva, ko so se oblaki zbirali v nevihto in so se drevesa trepečoč gnetla v gruče — v izbah je zaduhel zrak po knjigah iu neosnaženi obleki.
Torej kam? Domov na noben način ne -- najbolje na klop v park.
Bogomir Srebre jo je uri ral meti angleško vre* zanimi grmi in drevesi iz Indije, Kitajske in Japonske na prazno klop pred vodomet. Par kapelj je vihalo na naslonjalu, te so canknile v mokro travo, ko se je iztegnil v vsej svoji dolžini in potisnil klobuk na obraz.
Skozi mrežo noči je trepetal šum vode, dviga« joče se iz eovi in v( 'drznem loku padajoče — v tisoč
biserih — na pluskajočo gladino basena. Njemu se je zdelo, da pride iz sredine zemlje in gre do zvezd krepki žarek in da so zvezde zato tako svetle, ker jih brez prenehanja umiva in pere.
Včasi je vzdihnilo v grmu, tesno in tiho kakor iz globoke rane, in z lista je spolnila kaplja. Mogoče solza skritega, v temo in noč zavitega velikomestnega gorja?
Bogomir je postal sentimentalen.
Kdo bi ne posta’i, ležeč na klopi sredi milijona ljudi, veselečih se y sijajnih dvoranah, prekipevajočih dobre volje in močnih vin ob okroglih podzemeljskih mizicah, kdo bi ne postal sentimentalen sredi tega milijona sam s samotno mislijo v srcu kot z lučjo, ki ni našla gostov, sam s svojo močno voljo kot s stavbo, ld ni našla ljudi?
Kaj je človek brez gostov, kaj je človek brez ljudi? Naj se v njem odkreše misel kakor meteor od zvezde, potujoče med milijoni zvezd, če ga nihče ne ujame? Sama luč, sam refleks — to je list, ki ga vihar vrže črez plot.
Naj se v njem zgradi poslopje volje — v desetletjih se komaj zgradi taka stavba iz kamnov in kamenčkov, mnogo truda je treba in arhitektonskega znanja — naj se zgradi v njem stolp volje s strmimi stenami in neporušljivimi fundamenti, a z grebenom, segajočim do neba — Če se nikdo ne upa vanj, če vsak ostane zunaj in zunaj obstrmeva in občuduje, ko bi imel stopiti notri. Zakaj notri je pripravljeno zanj, kakor je za vsakega pripravljeno, ki pride in se nastavi in odloži orodje po policah in predalih, svoje moči pa pošlje med kolesa.
Cernu to vse, če ni ljudi, če ni delavcev! To je samo sistem, prazen, gol sistem — kolo v Pratru — kurijoziteta — ta železna volja,, fče ni ljudi.
Bogomir se je vlegel na drugo uho: v prsih je vstajala .grenka nevolja in nezadovoljnost s samim s,oboj.- Ni čuda, da je ob takih urah vrgel zadnje novce na mizo za par konjakov to noc in vse svoje žalostne misli pripeljal s seboj pod sveži grm, pod svetlo noč.
Za take ljudi, kot je on, je najboljša pijača konjak ali močna kava. Prosim vas: šole tako dobro izdelati, da so se starcu zalile oči veselja in da je stara mati sklenila roke kot pred paradižem, ko jo privihral domov z zadnjim spričevalom: odlika. In sestre, zaupajoče vanj kakor v Boga, okoli njega, ki ni varal njihovih nad, in bratje stran od njega, ra« dostno-jezni, da je močnejši ocf njih — in sosedje in znanci, romajoči k njemu kot k bodočemu „velikemu“, da jim ohrani ljubezen, ki oo kmalu obrodila tisoče-ren sad spoštovanje, ki bo kmalu zlata vredno in ime, ki bo kmalu lesketalo v zlatiih! črkah nad njihovimi glavami: rojaki
'Prosim vas: take spomine — in sedaj trda klop pod hrbtom —
—	Ce boš velik, pa ne pozabi na nas, ki smo
| ^	' P	-.1	'	1- r — '-1 O'	A Tf
Sl
k\ :	h - to so besedi niti 7
tri' m • r. temuČ gotovosti in lasnice, ki ni ti n i več, aa princ, .in tfctüi at jo jvOiiAti-j oC— toC-nasproti —
—	A sedaj je že velik in nas je res pozabil — res pozabil, ki smo ga ljubili —
—	Se panižnejši bi morali biti in brat — zakaj mu nisi stisnil roke? Mogoče ti je zamerite Zato na pride — mogoče zaradi tebe — nikdar vec. Njegova velikost ni vzrasla za nas, ki smo nevredni;
(Konec prihodnjič.)
Dr. Šušteršičev predlog je sicer odklonjen, a s tako neznatno večino, da še laliko reče, da so ministri sami sebe rešili s tem, da so glasovali proti. Vendar pa je vlada s tem dobila tako zaušnico, da je ne bo mogla prenesti.
Glavno pa je pri tem, da se je v petek in pa včeraj jasno pokazalo, da vlada ne sme in tudi ne more vladati preko Jugoslovanov, To je velik uspeh in ta uspeh so dosegli naši vrli poslanci.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu prosi, naj se vsi njemu samemu namenjeni denarni prispevki pošiljajo pod njegovim natančnim slovenskim, torej ne prestavljenim imenom, ali pa naravnost blagajniku gospodu generalmajorju Vincenc Kranjcu, Gradec, Körösistrasse 1, Predsednik tega društva pa je dr, Fr. Žižek, Ljutjhergasse 4. Pošil-jatve na vseučilišče delajo že zaradi tega zmešnjavo, ker se tam nahaja Podpirajlna zaloga za slovanske 'dijake (Unterstützungsfond für slavische Studierende), katero upravlja akademični senat.1 V zadnjem Času je pošta več našemu društvu poslanih prispevkov vrnila, Prosimo vse ude in podpornike, ki se jim je to zgodilo, naj vzamejo na znanje, 'da temu ni krivo društvo, in naj nam blagovolijo' javiti! svoja imena in podrobnosti, da se lahko pritožimo.
Srbija.
Kasacijsko sodišče v Belgradu je razveljavilo razsodbo nižje instance, ki je avstrijskega podanika MüiLlerja in sodrujge, obtožene Špijonstva, oprostila. Zato so zdaj Miillerja in ostale osumljence vnovič #a. prli. Afera je zato zanimiva,' ker je pri izdajanju srbskih listin ter političnih in vojaških odredb Avstriji, udeleženih mnogo visokostoječih srbskdi dostojanstvenikov, Listi zahtevajo, naj bo razprava javna, da se bo videlo, kakšni ljudje se nahajajo v Srbiji na odgGvornostipolmih mestih. Zahtevajo pa tudi, da Avstrija takoj odpokliče svojega poslanika grofa For-gacha ter uradnika Tanczosa, ki sta špijonstvo aranžirala in vodila. Ako se to ne zgodi, se utegne kaj nepričakovanega pripetiti.
Tepeni socialdemokrati.
Povodom otvoritve slavnosti v spomin na „osvoboditev“ Lombardije, je šel zadnjo nedeljo v Milanu velik sprevod mimo spomenika kralja Viktorja Emanuela. Vsa društva so v pozdrav vp .»gnila svoja zastave, samo socialdemokrati so demonstrativno obrnili svoje zastave. Ko je množica to zapazila, je napadla socialdemokrate, jih hudo pretepla, raztrgale zastave in zlomila droge. Pravtako se je zgodilo anarhistom, ki so imeli črne zastave.
Veleizdajniški proces.
Na vrsti razprave so priče iz okrajev Like in Krbave.
Poštar Josip Batušič iz Rakovice se zapriseže in izpove, da je v Rakovici pretežna večina prebivalcev pravoslavna. On biva v Rakovici od L 1871. ter se še spominja, da se ljudstvo prej nikdar ni nazivalo Srbi, temveč kristjani ali pa pravoslavni. Danes so razmere v Rakovici uprav neznosne, med tem ko je prej vladal po občini najlepši mir in red. Nas Hrvate nazivljejo miši, ter nas vedno smešijo in ru-vajo proti nam.
Predsednik ga izprašuje, ako je cul kaj govoriti, da je ta zemlja srbska in da če sedaj pasjti pod Srbijo.
Batušič pravi,, da je slišal o tem govoriti, pa tudi popevati. Vsekakor sem si mislil, da mislijo delati na priklopleuje naše zemlje Ek Srbiji. Suminje o tem so mi še posebno vzbudili tajni sestanki, na katere Hrvati niso imeli pristopa,
Nato priča zelo na obširno pripoveduje o zborovanju »v Topuskem, kako so Hrvatom napovedovali bojkot in način, kako da morajo Srbi pokupovati posestva, da odpravijo Hrvate iz dežele, Ako se Hrvatov ne morejo izlepa iznebiti iz občine, mu pa zapa-lijo kočo in ga tako s silo spravijo na beraško palico. Poslužujejo se v take svrhe prav radi tudi dinamita, kakor kaže nek slučaj, da so natrosili dinamit v drva, katera so potem v peči eksplodirala, ter tako uničila dotični hrvaški rodbini vse, le življenje so si mogli s težavo še rešiti. Tudi njemu so pred letom dni zapalili hišo.
Na vprašanje, kake razmere so sedaj v občini, pravd Batušič, da so zelo napete. Leta 1906 so se raznesle govorice po občini, da bo katoliška cerkev zletela v zrak. Ljudstvo se je radi tega oborožilo s puškami, da tako prepreči vsak sovražni naval na cerkev. Le pomirjevanju župnika se je zahvaliti, da ni prišlo do krvave borbe.
(Obtoženci dvignejo silno buko, predsednik jih najstrožje opomina, naj mirujejo.)
Batušič nadaljuje ter pravi, da on s krvavečim srcem tukaj priča. Kar se nadalje godi v občini, je že preveč. Predstojnik Musulin vedno govori, da je občina srbska in da so občani sami Srbi, Občinski napisi so samo srbski cirilski in uraduje se od leta 1904 sem tudi v sami cirilici.
Predsednik: Ali se Še sedaj uraduje v cirilici?
Batušič: Ne! Hrvati so se pritožili. Predstojnik je bil od višjih oblastij odstavljen in na njegovo mesto so postavili Hrvata, kateri je uvedel zopet latinico v uradovanje.
Na vprašanje, ako srbska zemljedelniška zadruga. daje tudi katoličanom posojila, de Batušič, da, takrat, ako je sigurna, da dobi potem dotično posestvo v svojo oblast.
Priča Franjo Vukelič, solicitator v Gospiću, izpove, da je opazil, da so se jeli -pravoslavni v naj-novejšem) času najzivlljati Strb.ej (tier jeli razobešati srbske zastave. V Gospiču so jo razobesili samo na cerkvi. Narod pravi, da mu bo z s. vladat srbski kralj Peter v najkrajšem času.
Radi Kalambera pravi Vukelič, da mu je znano, da hodi večkrat v Gospič, da je najbogatejši ak-cijanar srbske hranilnice, ter po mnenju vseh občanov eden glavnih kolovodijev, ki Širijo srbsko propagando po Gospiču in okolici.
Odvetniški koncipijent Ferdo Stilmovic iz Go-spiča izjavlja soglasno z drujgimi pričami, da se čutijo pravoslavni v Liki identičnimi z onimi v; Srbiji’ Sedaj ko je pa razprava proti obtoženimi, je pa vse mirno po celem okraju.
Raznoterosti.
Častna člana. Slovensko katoliško akademično društvo „Danica“ na Dunaju je imejnovaia dr. Šušteršiča in dr, Žitnika svojim častnim članom ob priliki ustanovitve slovanske lige katoliških akademikov.
Liberalna Zadružna zveza v Celju. Kakor posnamemo iz vabila na občni zbor, se bodo zopet iz-premenila pravila Zadružne zveze v Celju in sicer na ta način, da se bode izstop iz Zveze otežkočil. Ker je splošno znano, da se je število članov tekom zadnjih dveh let za polovico znižalo in ker še misli cela vrsta posojilnic, tako na primer vse koroške posojilnice, in mnogo štajerskih posojilnic iz Zveze izstopiti, je nevarnost za članice, da bodo morale Še višje letne doneske plačevati, kakor jih plačujejo sedaj, ker so stroški od leta do leta večji, dohodki pa so se vsled izstopa članic skoraj za polovico znižali. Zastopniki posameznih posojilnic; naj sij dobro, pret-mislijo, predno bodo glasovali za izpremembo pravil, ker sicer se zna zgoditi, če bo Zveza šla isto rakovo pot, kakor dosedaj, da bodo posojilnice morale ves čisti dobiček vsako leto odrajtati Zvezi. Večje posojilnice, kakor v Brežicah, v Slov,, Bistrici itd., se,naj vendar ganejo in na občnem zboru nastopijo zoper te nakane.:
Katoliki, Slovenci! Znano je radi delovanja Slovenske dijaške zveze celi slovenski javnosti, kakšno krvavo pomanjkanje trpi na tisoče Slovencev v Gradcu v verskem in narodnem oziru. Nad 20.000 Slovencev nima tukaj niti svoje slovenske službe božje. Tako izgubi vse svoj verski in tudi narodni čut ter vre k mednarodni socialdemokraški masi. Da le nekoliko temu odpomore in reši vsaj nekaj slovenskih graških delavcev? veri in narodnosti, ju slovensko katoliško dijaštvo ustanovilo v Gradcu pred petimi leti katoliško izobraževalno društvo („Domovina“, ki je s pomočjo katoliških akademikov Zarjanou cel čas uspešno delovalo ter sprejemajo prihajajoče in odhajajoče slovenske delavce v .svoje okrilje. .Toda kakor vam je znano, se je vrgla zadnji čas onemogla jeza združenih liberalno-radikalnih slovenskih dijakov v zvezi s celjsko Narodno stranko na to edino središče katoliških Slovencev v Gradcu. Preslepila je z mamurnom večino društvenega odbora, da je sprejel do petdeset liberalnih akademikov v druŠtvo.( In ko je imela liberalna stran dovolj močno večino, je črtala Iz društvenih pravil katoliški značaj ter ugrabila katoliškim slovenskim delavcem na grd, bratomoren način še (ta edini dom, ki so ga imeli v tujini, ter jih je vrgla na cesto iz društva, ki so. si ga vzdrževali sami pet let. Za te zapuščene, v trdi brezverni tujini se potapljajoče se zavzema sedaj pri vas, katoliki, rodoljubi, Slovenska dijaška zveza ter vas prosi, s jim pomorete po svoji moči do novega društva, ki se more v kratkem ustanoviti v zaščito zapuščenim. — Spominjajte se katoliških bratov s knjigami ali denarnimi prispevki! — Vsem dobrotnikom v naprej: Bog povrni! — Poklonjeno blagovolite poslati na naslov:! eand, iur, Anton Ogrizek, Gradec, Leechgasse 30, „Zarja.“ —. Obrambni odsek Slovenske dijaške zveze v Gradcu.
Slovenska delavska knjižica na Nemškem ne velja? Od vrlega slovenskega župana smo prejelisle-deže vrstice: Jako pogosto se sedaj zgodi, da pride delavec, hlapec, dekla, uslužbenci, ali pa tudi stariši tistih, ki so na Nemškem v službi, po delavske ali družinske bukvice v občinski urad. Ja, že lahko dobite. Pa prosim, nemško mi pač morate izpolniti, ker naš gospod, oziroma gospod, kjer naš služi, zahtevajo, da moram nemške bukvice imeti. Dobro, dragi prijatelj, ali potem jih pa danes (ne bova pisala. Naš občinski odbor je sklenil, da moram v interesu občine vse slovensko pisati, ker zastopam slovensko občino. Pa tudi jaz nisem zmožen storiti takega narodnega greha, da bi vam izpolnil kot Slovencu tako važen dokument v nemškem jeziku, ker bi vas potem takorekoč prodal. ,Ce hočete, napišem vam slovensko in vem, da vam ali komur že bodi ne bode šlo slabo, da ste le pošteni in pridni!. Semuradno tudi pride več nemških, madžarskih itd. bukvić, a jih ne smemo vrniti, ker vsaka zadržuje v sebi pravo naroda, narodovo samozavest iin ljubezen. Isto-tako moramo mi najprej sebe spoznati in upoštevati, če hočemo, da nas bodo tudi drugi. .Vsakokrat je stranka, z malimi izjemami bukvice slovensko pisane vzela in odšla, Ker se to sedaj pogosto zgodi, ne moremo si drugače misliti, kakor novodobna germanizacija skušal tudi na tem polju Slovencem Škodovati, kajti mislijo si, če je glavni dokument delavca
ali uslužbenca pisan v nemškemu jeziku, potem lahko z mimo vestjo istega smatrajo za svojega. Zahtevajte torej, slovenski možje, fantje in dekleta za svoje potovanje pri županstvih slovenske dokumente, ter pokažite, da vam je tudi na potu za krunom slovenska beseda najljubša spremljevalka. Zavedni župani slovenski, vam pa bodi sveta dolžnost, da vsake bukvice napišete slovenski in kakor krono črez vse to pritisnete slovenski pečat!
Slovenski župan.
Izstop iz celjske Zadružne zveze je razun večine koroških posojilnic sklenila tudi hranilnica) in posojilnica v Galiciji. Mnogo štajerskih posojilnic se pripravlja za izstop in odgovarjamo na razna tozadevna vprašanja, da je zadnji čas za izstop ta meseo in sicer se morajo odstopne izjave odposlati priporočeno tako, da pridejo še vsaj zadnji dan v mesecu V Celje.
Gorenjski motiv. Po Dunaju se popeva sledeča pesmica:
„Kaj pa se Bienerth, v nevarnost podajaš, čez Litvo v vas hodiš pa plavat ne znaš!
Občina Okoslavci ter javni 'deželni oskrbovalni zavod v Gradcu. Skoraj ga ne bi sprejeli, so dejale pri tukajšnjem županstvu v prav razburjenem tonu nekatere stranke, ki so imele svoje bolne sorodnike spraviti v javno deželno bolnišnico v Gradec (deželni oskrbovalni zavod). In zakaj bi ne hoteli sprejeti bolnika, vprašam radoveden? Zato ne, ker ste slovensko napisali domovinsko izkaznico, katere tam ne razumejo, skoraj bi morali bolnike nazaj domov peljati. — Le potolažite se, sem dejal strankam, in imejte prepričanje, da naša slovensko pisana beseda mora tudi našim ljudem 1 v javni deželni bolnišnici vrata odpreti, ker Slovenci za isto ravno tako davek plačujemo, kakor Nemci. Ker se to gotovo tudi drugim pripeti, obračuni se do vseh zavednih rojakov s prošnjo, da se v takih slučajjih poslužite vsakokrat le slovenskega jezika ter s tem dokažete, da se tam ne pustite sramotiti, kjer morate pomagati plačevati. Slovenski poslanci pa naj tu krepko nastopijo, da odpomorejo tem krivicam, da bodo naši ljudje s slovenskim izkaznicami brez težav vzeti v javno deželno bolnišnico.	N,
(Dopisnik: iz Brežic se v zadnji številki „Nar. Dnevnika“ zaletuje na prav robat in netakten način v oo. frančiškane v Brežicah! Ni naša naloga, oo. frančiškane v zaščit jemati; le toliko konstatiramo, da so oo. frančiškani obeh narodnosti in da morajo tudi obema narodnostima služiti; upamo, da bodo sami našli pravo razmerje. Odločno pa se mora zavrniti fa neotesani napad od lista ali dopisnika, ki nima nobene žal besede za ra$ne zaupnike', in hude pristaše liberalno-narodne stranke,, ki prav pridno nosijo denar najhujšim nemčurjem v Brežicah, med njimi posebno ultraliberalni Bizeljajnci. Tam pometajte, gospod dopisnik! Je prav hvaležno delo! Priporočamo vam, da se glede oblike dopisovanja Še veliko učite!
Bolnišnica usmiljenih1 bratov .v Gradcu. Te dni bo nabiral usmiljen brat iz graške bolnišnice po Mariboru darove. Predstojmišifvo bolnišnice) ' prosi znatne podpore tembolj, ker se je v tem letu število bolnikov iz Maribora in okolice znatno zvišalo. Brez razlike na narodnost in verd je bilo v pretečenem letu sprejetih 4934 bolnikov. Oskrbovalnih dni je bilo 104.8918, operacij pa se je izvršilo 2874 po veliki večini z dobrim uspehom.
V
Štajersko.
Pobrežje. Peter Vidovič, mlinar pri Francu v Mariboru, je celi zaslužek v nedeljo zapil. Pijan je prišel domu, a ker ga je žena radi tega posvarila in mu revščino predbacivala, jo je surovež zgrabil, na tla vrgel in jo s pestmi tako dolgo obdeloval, da so na krič sosedi prileteli in ubogo ženo iz rok ljubeznjivega moža rešili. Vsa potolčena je žena morala itd drugi dan v bolnišnico. Kaj vsega ne naredi alkohol.
Slivnica. Pred nekimi dnevi je jezdil 401etni težak Jakob Bohak konja posestnika Jožefa Kesa na Skokah' h kovaču. Ker pa Bohak ni vajen jezdenja, je padel raz konja in si pri tem zlomil desno roko.
Slov. Bistrica. Tukaj si je v nedeljo 241etni posestnik Franc Ratej iz Korpelj radi ene dekline z nožem prerežal vrat in se smrtno ranil, ker je prerezal tudi dihalnik in požirajnik. Samomorilca so prepeljali v Maribor v bolnišnico, kjer bode bržkone umrl.
Ploj in Kolarič na krožniku. iV Sikolah so kmetje drva vozili gostilničarju Mohorku. Gospodinja je pripravila pran (dobro kosiflh,. paš tajnik,; ki je kljub starosti letos izkaznice in glasovnice sam delil zraven liberalnih naukov, pripravil je voznikom tuđi liberalem prigrijzek: vsakemu jfe dal en par Plojev, in en par Kolaričev na krožnik. Sedaj pa Ploja kot deželnega poslanca ni nikjer, Kolariča pa tudi ne. Tajnik Matija je torej kriv, če so Ploja — pojedli. Dober tek!
Sv. Barbara v Halozah. Pri borlskem mostu so ujeli bosega utopljenca vojaka,, ki je najbrž v Mariboru skočil v vodo ali pa se ponesrečil, kar se Še le đožehe po komisiji. — Dosedaj vinska letijna dobro kaže, tudi starega vina je še dosti na prodaj. Na drevju pa nam gosenice, delajo precejšnjo škodo,
9. junija 1909.
vendar se od naprednih gospodarjev umno zatirajo. Sedaj je košarska delavnica pričela izdelovati celo sake po 20 v komad za lovljenje škodljivih metuljev. — Liberalci se od sramote, da so propadli pri volit-vah in jim grozijo Še drugi porazi„ po „Štajercu“ tolažijo, pa se jako motijo, misleč, da bodo ljudi premotili. Nikoli se ni pri cerkvi v tako kratki dobi toliko popravil izvršilo, kot pod župjnikovanjem Ö. g. Vogrina, kar še ni, pa pride na vrsto,
Rogaška Slatina. Oni dan sem se sprehajal po cesti, ki pelje v Cerovec, kjer izredno žlahtna vinska kaplja raste. Pred vilo Jankomir je šest .delavcev iztepalo in snažilo matrace. No, to bi pa lahko pred sesano opravili, jim rečem. Nato mi delavec odgovori, da so te matrace z vso posteljino, vseli vkup 90, bile o binkoštih v Celju tin da so se po njih valjali nemški burši. Zvedel pa sem drugod, da je 'deželni odbor iz Gradca zapovedal, naj se matrace po železnici pošljejo v Celje. ,To je nečuven škandal, da se tako gospodari z deželnim premoženjem, kakor da bi na Štajerskem bivali sami prusaki! — Zadnjič sena omenil, da bo dne 6. junija tukaj nekaj posebnega, namreč 2!51etnica tukajšnje podružnice nemškega _8chulvereina, Ali kaj posebnega, ni bilo. Na deželnih hišah so visele zastave,, gotovo na visoki ukaz deželnega odbora, samo da se Slovenci izzivajo, in gotovo na isti ukaz je pri slavnosti, ki se je ob pičil udeležbi vršila v hotelu „zur Post“, gratis muzicirala zdravilniška godba. Dr. Hoisel je imel slavnostni govor in slatinski veliki Nemci ‘so mu heilali, tisti Nemci, ki tudi slovenski in hrvaški znajo, ako le kaj nese. To tem Nemcem svetujem, ako že hočete napravljati nemške slavnosti, ne prirejajte jih v sesonl, ampak po zimi „pri ližolu in krompirju“!! In vi, Slovenci im brati Hrvati, ki si pridete semkaj zdravja iskat, nobene tombole, sploh nobene slavnosti se ne udeležiti, ne z vinarjem ne, ker vse se tukaj žalibog vrši in majorem Germaniae glomm.
Dramlje. Zadnji „Narodni List“ laže — kakor je to že njegova navada — da je naši gospod župnik prečrtal in prepisal devet liberalnih glasovnic in sicer svojevoljno brez dovoljenja. Resnica, da je goi spod župnik popravil dvema volilcema glasovnico ž njunim dovoljenjem. Sicer pa vsak razsoden (človek lahko takoj uvidi, da je nesramna trditev „Narodnega Lista"’ zlagana, kajti Če bi bilo le pičico tega res, bi liberalci po svoji stari navadi že davno ovadili g. župnika sodniji.
Dramlje. O našem občinskem tajniku in trgovcu Jarnoviču pripoveduje „Narodni List“ od 3. jun., da se je med volitvijo dne 7. maja vpričo drugih faranov prav grdo obnašal napram našemu župniku. Pljunil je pred njega in gja zmerjal med neznanskim kričanjem. Lep pečat to za našo inteBjgebco. in celo Narodno stranko! Sola mora biti ponosna na takega ogleda! In župan na takega tajnika! Zakaj ni „Narodni List“ raje molčal? Neprevidnemu dopisniku bo Jarnovio težko hvaležen - za odkritje njegove odurnosti.
Celje. '■ .Slaba prefdei naši liberali Zadružni zvezi. Najprej so izstopile skoraj vse kranjske in pa precej primorskih posojilnic, sedaj odstopijo koroške posojilnice, v Istri se nekaj kuha, pripravljajo se za izstop tudi mnoge štajerske posojilnice. Se celo go. spod Jošt hoče zapustiti liberalko Zvezo? in iskati drugod varne strehe. Govori se, da že prav pridno zabavlja črez liberalce, Črez mlade, nevedne konci-pijente, in pamerava popolnoma resno pristopiti h klerikalcem, seveda pod pogojem, da mu zajamčijo iste dohodke, katere uživa pri liberalcih v Celju. Za raznimi prvoboritelji Narodne stranke, ki so isti žo davno obrnili hrbet, o čemur pa „Narodni Dnevnik" zelo previdno molči, pride tudi Jošt, katerega edina duševna hrana je bila, odkar biva v Celju, „(Slov. Narod“, „Narodni List“ in „Narodni Dnevnik,“ Radovedni smo, če bo žalost v krogih celjske Zadružno zveze zelo velika, ko jo zapusti Jošt.
Tepež. Dne 5. junija t. 1. je nastal v krčmi J. Lešnika pri Sv. Miklavžu med težakoma Kirbiusom in Francetom Breznik od Sv. 'Miklavža prepir. Kir-bus je zagrabil kamen in vdaril ž njim Breznika po očesu. Breznik je težko ranjen.
Ložnica pri Žalcu. Odkar naša prijazna vasica stoji, ni Še prišlo do tako žalostnih razmer, kakor v sedanjem času. Nekaj mladine, .katera je v preveliki stiki z gnanimi Žalčani, je tako surova, da nam je v sramoto. Mi kmetje smo živeli v miru in slogi tudi z duhovniki, ter smo bili srečni, ako so kedaj prišli v našo sredino, a sedaj pa tej pokvarjeni mladini duhovnik preseda, čeravno mu še ni nikdar nihče kakšne krivice napravil, mogoče nasprotno. Kot takšne pokazali so se nekateri mladiči dan pred volitvijo, in zdaj se Še drznejo z dobro znanim dopisnikom v „Narodnem Listu“ napadati javno, ker ni dovolj, da so si pritisnili sramotni pečat zaničevanja in psovanja v domači vasi, ampak so celo javno razglasili' to svojo omiko kot „veLeizobražencl.“ Vodja teh surovežev je bil nekdo* katerega že itak' dobro poznamo, da zna psovati. No, dopisnik gotovo dobro ve, da je edem glas, ki ga vqlilec odda po lastnem prepričanju, več vreden, kakor vsi oni, kateri ravno tako letijo za liberalnim $asom, kakor v planinah voditeljica Črede na pašo. iTa ra.zsvitljeni 'dopisnik samo nasvetuje, da bi o binkoštih prosili sv. Duha, 'da zvezarje sreča pamet. Več pameti ima gotovo vsak izmed nas, kakor isti fant na Ložnici, ki je prišel k vodnjaku s košem po vodo. Prosili pa bodemo vseeno sv. Duha, da nam LožniČanom, posebno
_________________S T R A Ž rA.___________
pa onim, ki Še danes tavajo za liberalci, razsvetli pamet, ne samo da bi jih pamet srečala,' da zasije zopet tista srečna doba, kot je bila nekdaj, da utihne ta mladeniški sramotilni glas, ter se bode slišal glaa treznomislečih mož, kateri bodo gotovo tudi lahko ponosni na svoje sinove, ako bodo pristaši naših izobraževalnih društev, ter iztrebili liberalizem iz maše mirne vasi.
Iz Savinjske, doline. Volilni boj je končam, a nasprotistvo narašča/' dan za dnevom. „Jzobražetoi strankarji“, kakor se sedaj sami .imenujejo, divjajo kot besni, psovka nad psovko leti nad mirne pristaše Slovenske kmečke zveze. Evo ti dokazov. Učitelj Pristovšek, katerega je imenovalo c, kr., okr, glavarstvo v Selju za volilnega komisarja za občino Žalec, je rabil proti našemu mirnemu pristašu besedo, katere zapisati se nam pero ustavlja. Kaj ne, izobražen strankar je ta učitelj. Dan pred valitvijo kmečkih občin je prihrumel na Zgornjo Ložnico ter strastno agitiral za strankarske ka(ndidate,( Takšnemu strankarju, mislimo, 'da Še bode e. kr, okrajfno glavarstvo Celje večkrat podelilo to častno mesto! ? O tem bodemo Še govorili. Kar nas pa je pristašev S.
K.	Z., bodemo se tudi vsakemu napadu pošteno odzvali, 'da ne .bodete mislili vi, izobraženi strankarji, da smete z nam delati, kakor Turek s svojimi sužnji.! Ako smo mi drugače dobri, 'da plačujemo, gre nam tudi beseda v javnosti, katero bodemo tudi s ponosom izgovorili na dostojnejši način kot naši nasprotniki, brez psovk in osebnih napadov,
Brežice. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob treh popoldne v mali dvorani Narodnega doma javno predavanje. Vstop vsakomur prost.
Koroško.
Zadružni zvezi v Celju je zelo hudo, ker so koroški Slovenci sklenili, otresti se enkrat celjsko Zveze, ki je pomagala prevaljskemu županu spraviti slovensko posojilnico v nemškutarske roke. Ker tega ne morejo utajiti, skušajo odvračati javno pozornost od te zadeve na drugo r- politično polje. Natisniti so dali v celjskem „Narodnem Dnevniku“ pismo o koroških Slovencih. Iz tega pisma vsak razumen Slovenec takoj spozna, da'ga je pisala roka zelo slabega, nepremišljenega, zmedenega in nerodnega politika. Piše take budalosti, da bi se jim tudi najbolj priprost koroški kmet smeja. V zabavo ponatisnemo sledeči odstavek brez vsakega prisiavka, ki bi bil popolnoma odveo: „Dejstvo je, da je mlajša duhovniška generacija na Kjoroškeml ravno tako zagrizeno klerikalna, kakor ona na Kranjskem in Štajerskem. Imamo še nekaj starih in starejših duhovnikov na Koroškem, ki se z mladimi ne strinjajo, toda ti značajni možje so že v manjšini. Nekako takrat, ko je prišel na Koroško dr, Brejc, ta v slovenski (!) koroški politiki skrajno nesimpatična (!) prikazen, se Je pričel preobrat in danes smo na lem-, da je mlajši koroški duhovščini klerikalizem namen, narodnost pa Ji Je le Še sredstvo (!). Kot dokaze slovenskega klerikalizma koroškega navaja „Mir“1, Katoliško politično in gospodarsko društvo, najzagrizenejši kranjski klerikalci so agitirali pod zaščito koroških slovenskih voditeljev po Koroškem itd. Pozabil ie le Še povedati, 0a Je bilo naše politično društvo tudi že prej strahovito klerikalno, ko so sedeli v njegovem odboru še starejši duhovniki in le par kmetov in je imelo tudi prej ime katoliško, popolnoma] je prezrl* 'da je bil zlasti rajni Andrej Einspieler strahoviti klerikalec, ker je imel isti program kakor ga ima sedanje politično društvo in da se je tudi postuževal najprimernejših sredstev za popolno uničenje koroškega slovenstva. — Za;to bodo pa sedaj celjski strankarji in zadružni zvezarji začeli uganjati na Koroškem čisto novo politiko, s katero bodo pridobili koroške nemškutarje. Saj piše o njih: „Te ljudi se pa da pridobiti s pomočjo slovenske 'napredne politične organizacije.“ Najprvo je seveda treba vteeti klerikalcem posojilnice in jih izročiti nemškutarjem. V Prevaljah je že storjen začetek. Na ta način bodo rešeni koroški — nemškutarji in pa — celjska zveza, kateri je le za svoj obstanek in naj preide sčasoma tudi sama v nemškutarske roke. Žnjo vred bodo pa seveda postali nemškutarji tudi izvestni celjski krogi.
Kranjsko.
Hribar je zadnjo nedeljo zopet dobil, kar mu gre. Na zelo dobro obiskanem shodu S, L. S. vjjub-ljanskem hotelu Union je deželni odbornik dr. Evgen Lampe Hribarja kaj izvrstno orisal kot dičnega ve-leslovana, Opisal je natanko, kakšna je bila sloven-sko-nemška liberalna zveza. Dokazal je, da je liberalna stranka nenalrodna in da so liberalci izdali slovenske interese na celi črti. Tako stoji v pogodbi z Nemci, ki jo je sklenil in podpisal Hribar, da se liberalci zavežejo, da bodo v deželni šolski svet volili nemškega deželnega odbornika; ravno tako bodo postopali tudi pri volitvah v druge korporacije, kamor ima pravico pbšiljati deželni odbor svoje zastopnike. V pogodbi je Hribar, župan slovenske metropole, priznal Nemcem na Kranjskem, oziroma v Ljubljani, pravico do primernega zastopstva v občinskem odboru stolneg/a mesta Ljubljane'-' in v kranjski trgovski in obrtni zbornici.' En deželni odbornik ima vedno referat o občinah. O vseh kranjskih občinah, razven Ljubljane, je imel referat dr. Tavčar, ljubljansko občino pa so izvzeli, referat o njej je Imel vedno nemški veleposestnik. (Cujte!) In to jo jako
__________________________________________Stran 3.
važna zadeva. Občinski referent je nekak predstojnik županov, in Hribar je sebi in beli Ljubljani za predstojnika naredil — Nemca, Liberalci so se vedno bahali, da ne prepuste Nemcem nobenega mandata v občinskem odboru, ampak liberalna stranka je kriva, da je skozi celo dobo nad Ljubljano vladal — nemški Oberbürgermeister! To je treba povedati, da se bo vedelo, kako politiko je 'delala liberalna strank^ na Kranjskem, katere posestrina je tudi naša Narodna stranka. Tudi kmete so liberalci Nemcem prodali. Obljubili so jim „stalno in zagotovljeno zastopstvo“ v kmetijski družbi, oziroma v deželnem kulturnem svetu, če bi se tak ustanovil. Tako so izdajali liberalci slovenske interese, na čelu njim pa Hribar, ki ga liberalci povzdigujejo v deveta nebesa. Kakor na Kranjskem, taki so liberalci povsodi. Zato je treba neizprosnega boja proti njim.
Ljubljanski Orli so napravili lep izlet v Škofjo Loko in Soro. V Škofji Loki so se udeležili slavnostnega razvitja zastave Mladeniške Marijine dražbe ki se je vršilo v nedeljo dopoldne. Popoldne so pa napravili izlet v Soro. Iz Škofje Loke so prikorakali ob veselem trobentanju v Soro, kjer so se jim pridružili še Orli iz Št. Vida in Preske. Pri-sostovali so popoldanskemu opravilu v župni cerkvi, kjer je govoril duhovit pesnik domači župnik Finžgar o mladeniški organizaciji. Po opravilu je bila javna telovadba 32 telovadcev pod vodstvom načelnika J. T. O. Vojteka Jeločnika. Izvajale so se proste vaje namenjene za kamniški izlet, ter vaje na bradlji in na drogu. Velika množica ljudstva, katerih srca so pred par leti še tako razburjale strasti, je kipela navdušenja za mladino, ter glasno izražala svoje dopadanje nad vrlimi telovadci.
„Slovenski Narod“ se v pondeljkovi Številki zelo zaletava v „Mladost“, ki je glasilo vseh poštenih mladeničev in telovadcev. Ker ga jako jezi njen lep napredek, zato je pa posegel v svoj starodavni koš, ter pošilja iz njega zopet razne zbirke lepili psovk med inteligentni svet. Samo toliko ga opozorimo, da naj se varuje, da ga meščanski in kmečki ksindel ne bo pogreznil v ono brezno, kamor je že zdavnaj bil namenjen.
Primorsko.
Za ravnatelja na goriško realko je prišel Slop pl. Carenberg iz južnih Tirol, ki se šteje za Italijana. Vlada je upoštevala željo laških in lahonskih prebivalcev, naj bi prišel na goriško realko za ravnatelja kak Italjan, ker so učenci po večini Italjani. In pa na gimnaziji? Ali pa na ljubljanski realki ? Tam pa seveda vlada ne vidi slovenskih dijakov, ki bi potrebovali tudi svojega vodjo.
Morilec Födransperg pomiloščen. V pondeljek je dobilo presedstvo tržaškega deželnega sodišča obvestilo od najvišjega sodnega dvora na Dunaju, da je bil Julij Födransperg pomiloščen od cesarja in da mu je bila smrtna^ kazen spremenjena v dosmrtno ječo.
Čipkarska šola. V Sovodnjah pri gorici bodo v najkrajšem času otvorili čipkarsko šolo, ki bo pospeševala domačo obrt v Primorju.
Občinske volitve v Trsta se prično v nedeljo dne
13.	t. m. Za okoličane je postavilo politično društvo „Edinost“, štiri kandidate, za vsak okraj enega. Vplitve se vrše po novem volilnem redu. Okoličani bodo imeli vsega skupaj dvanajst zastopnikov.
Crez tri leta so šele prijeli v Pulju nekega prisiljenca Castrilna, ki je pobegnil pred navedenim časom iz ljubljanske prisilne 'delavnice.
Razgled po svetu.
MOrski roparji. V bližini grškega otoka Samotrake so morski roparji napadli dve jadrnci ter ju oropali. Oba poveljnika ladij in vse moštvo so ropaiji neusmiljeno potolkli. Nek parnik, ki se je peljal v smeri proti Carigradu je našel oropani ladiji, ter ju spravil v varno pristanišče. O roparjih ni duha ne sluha.
Redek slnčaj se je dogodil te dne v Parizu. Neka mlada dama je ustrelila svojega soproga inženirja zato, ker je bil — prelep. Vzbujal je namreč prevečkrat pozornost drugih dam, kar je napravilo mlado soprogo tako ljubosumno, da ga je ustrelila.
Najstarejša ženidbena pogodba. Med papirusi, katere so našli leta 1906 v Elephuntini in kateri se nahajajo sedaj v kraljevem muzeju v Berolinu, se nahaja tudi neka ženidbena pogodba, sestavljena v čisti grščini. Berilo je popolnoma dobro ohranjeno, ter se glasi: „V sednem letu kraljevanja Aleksandroda, sina kralja Aleksandra, v štirinajstem letu satrapije Ptolomejeve (311—310 pr. Kr.) v mescu Diosu. Ženidbena pogodba Heroklejida in Demetrije. Hero-klejides jemlje Demetrijo iz Kose, polnoletno hčerko, za ženo, a od njenega očeta Leptida iz Kose in njene matere Philete celo njeno opremo in dragulje za 1000 drahem. Vse kot svoboden človek za svobodno ženo“. Potem slede pogajanja glede volitve stanovanja in ustanovljenje sodišča v slučaju zakonolomstva. Sodišče si izvolita lahko oba soproga jednako. To sodišče obstoji iz treh oseb. V slučaju zakonolomstva sledi v vsakem slučaju razveza zakona. Na sodišču je, da določi, kdo je krivec.
Belega tigra so vjeli v indijski državi Dhenkanal. Beli tigri so jako velika redkost, ravno tako kakor beli sloni, kateri uživajo posebno v Siamu božjo čast. Barva vlovljenega tigra je bila popolnoma bela s temno - rdečimi progami. Raja iz Dhenkanala je dal kožo tega redkega tigra razobesiti na najodličnejšem mestu svoje rezidence. Lovci, kateri so zasledili tigra, so dejali, da je to prvi beli tiger, ki so ga videli v svojem življenju.
Listnica uredništva.
Slov. kat. narodnim dijakom : Z veseljem smo Vam vedno na razpolago za vse oficielne in druge novice.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Gospodje dobe takoj dobro plačano in stalno službo, če so sposobni za obisk zasebnih odjemalcev. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro „Eksistenca“.	115
Prodajo se novi in stari enovprežni vozi, kakor kočije, faetoni, (lahke kočije) in gospodarski vozi po oajnižji ceni. Sprejmejo se tudi ' ozi v zameno pri Pergler Franc, tovarna vozov, MühlgasBe 44, Maribor.	119
Učilišče in vzgsjališče Ketzelsdorf pri Svitavi (Moravsko) sprejme oeklice, ki se hočejo izvežbati v šolski stroki in drugih rečeh, kakor v ženskih ročnih delih, vezanju, pletenju, šivanju, prikrojitvi obleke, rizbi kroja, v modernih jezikih (tudi slovanskih), godbi, kuhanju, likanju, gospodinjstva itd. Vzga-jališče je v gozdnatem kraju in ima radi tega jako zdravo lego. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	118
Platneni izdelki Rudnih gor so oa dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so f? j cenejši pri izdelovatelju Jožef Auderšek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. 40 m najboljšega sukna stane 16 K.	112
SMRT
Mladenič išče v okolici Maribora stanovanje s hrano in perilom. Plača po dogovoru. Natančneje podatke poda upravništvo. 113
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
Zelo ugodna prilika I
Prodam prostovoljno žags in mlin na potoku, 5 miuut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Zilanmost je oddaljen 1 uro, trg Radeče V, ure. V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Yeč pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platna m. . . Slovensko platna m. . . Savinsko platno m. .	.
Vojašto platno m . . Domestih platno mthko m. Gorsko platno debelo m. Iätrija tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. go 46 y. po 48 v. po 60 v. po 54 y. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
I
Italijanski jezikovni kurz
po sistemu Berlitz s	mesečno za 10 K.
üasnanila se sprejemajo do 15« ft. m. Šolska ulica št. 5, I. nadsft., Maribor.
,Okrajna posojilnica y LJUTOMERU4
vabi na
izredni občni zbor,
ki se vrši
13. junija 1909 ob 8. nri dopoldne v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru.
Dnevni red: Izstop iz „Zadružne Zveze v Celju“ ter pristop k „Zadružni Zvezi v Ljubljani“.	451
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. :
“ Slikar in pleskar
Frane Diwjjak
v MARIBORU, župnijska ulica šft. 7
prevzame vsa dela dekovacijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
Restavracija XXXX^
arodni dom
ÄXXXX
las
w fHarife@rm
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.

»»>
i ud«
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
M«Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji C6ni.
UrTO m nfVvn A 8 Slovenskimi ploščami, čistim in VA A cfcillulUIIC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
... d
Cerkveni in sobni slikar in pitskar V
Franjo Horvat
H\ A R18 O R, Kaslnogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	63
P P
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica slew. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
.Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov*
V Mariboru, Grajski trg Št. 3 pri črnem orlu.
Edina narodna steklarska trgovina
Frasi Strupi, Ceife
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejsa In točna postrežba!
la debelo.	Mm drobno.
sc
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
::	Postrežba čista, točna in solidna. ::
Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
50.000 parov črevljev, 4 pari samo K 7.
Radi nakupa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih.
S. Urbach, Krakov. ~3m
Pošilja se le po poštnem povzetju. 107
J3SB“ Cerkveni slikar *3BsG
Peter Plsricsirić
akadem. slikar v Rožeku oa Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov, 55 J? občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ ^ fresko-podob altarnih in bandernih slik, križevih jr ♦♦ potov itd. vse na posebno trpežno platno in v ^ ♦♦ jako stanovitnih barvah 5 popravlja umetniško sta-55 re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- ^ kanje cerkva v različmh slogih, cele notranje 55 38E poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- ^ du j e vse druge umetnike in rokodelce). Cene po jr ^	dogovoru in brez vse konkurence.	gg ^
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!