55. številka.
3 nć.
Izdanje zet nedeljo 9. maja 1897.
(v Trstu, v soboto zvečer dno 8 maja 1897.)
i
Tečaj XXn.
riJ93Dli9fOk99*> tchaja po trikrat da teden t Šestih i»> dvojih rb torkih, £«t>x>t»efife
ia noboteh. /jutranje izrtnnjo <v oh 8. uri zjutraj, Teoernc pa g«; 7, ar- večer, — Obojno ixdan.fr	:
rt. jede.naiMsr. . (. i.—, izv«,i	:. i.51:
»a trt moaoe , . 3.— ,
pol let*, . . . t*.— , , , v,— « >«to . . . li!.- . , . Ntrtcnlnt |e plsčevtt? nsprsj it ■•rtih« trvz priložene taroonlne te uprava nt ozlrt.
i .•■•-•• ilir' številko *v dobivajo t pio-Jfc;. .i tobaku v 7r.it« no 39 utč, Tr*ta po 4 utS.
Oclapi se radnuo po tatifn t petite 1 t«
na-;'OTi- t debelimi irK-uar' se pJa^uj«1 prostor. koMkor ob*?gR 'iav>dni^ vritic. Pcnlsurt oumrlnioe iu juvne nahvalo, domači otr'am itd. računajo po pogr abi.
Vsi dopisi naj so pobijajo nr-jdr.iitvu olicH r^nprnia 5t. IS. V>afco piaivo mrrf biti frnstkovano, ker nefrank07ana i" nt •prtjdinajo. Rokopisi so ne Tra^ai«.
Nas-ićnino, reklanmoijo In ogla«: «pr'> jerca u^rftvniitvo ulioa Molino piv" oolo h*t. .i, i i. nadet. Haroflniao in oglase je plačevati loco Trat. Odprta roklaTna jjoije to proste poftt.une.
Slavilo tlovsntkega političnega d^u^tva za Pcimorikn,
,r «<NhnM J• tmor"
našim 99.
Pričeli smo razpošiljati nakaznice vsem onim gg. naročnikom, kateri niso se doposlali naročnine za tekoče četrtletje. Iz nakaznice je tudi razvidno, koliko dolguje vsak naročnik za pretečeno četrtletje. JProttimo, da se naročnina takoj dopoSlje.
UpravniStvo „Edinosti".
Parlamentarni škandali.
Po vseh stražnicah nemških gorijo cgnji. Iz tega je sklepati, da so straže na svojem mesta, da bd6 in čuvajo, da kruti sovražnik ne napade nenadoma glavne vojske in je ne uuiči. Avstrijski Nemci so mobilizovani, nevarnost mora torej biti eminentna, strašna. Bojni krik ae razlega po deželi in celč stari veterani so izkopali britko sabljo tvojo — seveda zarjavelo — tam iz kupa, kjer je nagromadena stara šara.
Vojno imamo torej, britko vojno. Nemški delavec je odložil svojo lopato, kovač svoje kladivo, trgovec svoje trgovske knjige, odvetnik svoje fascikle — kdo bi tudi mislil na-se, ko je domovina — pardon: ko je velika nemška stvar v toli grozni nevarnosti 1
Tudi včerajšnje in predvčerajšnja seja zbornice poslancev »ti ae vršili v znamenju — vojne ! Strasti SO plapolale, duhovi M o bili rasburjoni. Stara stvar je, da v vojnih časih šege, običaji in sosebno oblike občevanja postajajo trši, odurniši. Kadar drve iu besne bojne furije, tedaj nima besede človeška kultura.
Včeraj iu predvčerajšnjem ni bilo niti sledu v zbornici poslancev o tistih blagih formah občevanja, ki so sicer običajne med — omikanimi ljudmi. Gospodje poslanci so se prepirali v znamenju vojne, ljute vojne. In ako j^ drzno preziranje zakonov uljudnosti in kurtuazije res najzanes-ljiveje znamooje bojevitosti in junaštva, pote« pa že moramo sneti svoj klobuk pred Nemci, zbranimi pod zastavo Schonererjevo, ter jim priznati slovesno in pred vsem svetom: vi ste res junaki, pravi sinovi starih Germanov; zagotovljeno vam je častno mesto v Walhalli!
Avstrijska zbornica poslancev je bila te dni priča divjaških prizorov, uprizorjenih — in to je ravno krvava ironija — po tistih ljudeh, ki svoje pretirane pretenzije hote opravičevati se svojo —
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
98
ROMAN.
Fmneobki spisal Alphonse Dtudet, preložil Al. B. —
„Dobro jutro, Fran," je dejala mirno; „takoj vam bodem na razpolaganje... Jutri imamo velik obed... Kupci naše tvrdke, kupčijski prijatelji... Saj oprostite, je-Ii ?
Sveža in smehljajoča se v beli jutranji obleki t vlečko in v lični zobčati čepici je sestavljala dalje kuhinjski list, dihajoča v sveži zrak, ki je vel od reke in travnikov. Na obrazu jej ni bilo Citati niti trohice skrbi ali nemira. Jasno Čelo, dražestno osupli izraz njenega pogleda, ki jo je toliko časa delal mlado; rožaste, na pol odprte nstnice so bile v očividnem nasprotju z vnanostjo mladega moža, katerega je bila popolnoma utru-dila noč, prebujena v plahem čakanju.
Celo dolgo četrt ure je moral Pran, sed6 v kotu salonovem, poslušati naštevanje navadnih jedil
kulturo 1 Mi ne vemo sicer, da li so ti nevredni epigoni Herbsta, Bergerja in drugih zares imenitnih parlamentarcev nemških, katerim ni mogel človek odrekati spoštovanja kraj vsega politiškega in narodnega nasprotstva — mi ne vemo, pravimo, da li so ti možje, ki so te dni besneli v našem parlamentu, rej toliki jtinaki, ali to jedno vemo, da imajo drzno čelo in močna — pljuča. Ako bi bila stisnjena pest in divji krik res argument, ki prepričuje in poraža nasprotnika, danes bi kruti vit. Schonerer in njegovo krdelo res smeli slaviti naj-sijajnejo zmago; junaki bi bili, odičeni lovor-ven-cem — zmagovateljev.
Ali stvari stoje vendar nekoliko drugače, nego jih vidijo parlamentarni — sit venia verbo — razgrajači v parlamentu avstrijskem. Jedno se jim je pač posrečilo: da so svetu pokazali gnilo sliko, odurno sliko: da so najobčutljiveje diskreditirali naš parlamentarizem. Kajti ljudstvo se mora vendar vprašati na vse zadnje : čemu pi>tv za prav pošiljamo svoje zastopnike tja gori ? In pritrditi mora slednjič onemu antisemitu, ki je včMiknil predvčerajšnjem : vi kradete denar iz žepov davkoplačevalcev 1
Nobeno čudo ne bi bilo. ako bi ljudstvo začelo resno povpraševati: čemu ny ie prav za prav ta parlament ? In po takih škandalih, ki se gode ».diO tam gc:\	h HI ojaroJv '^•■Muo 2ab~>e,:
za vse one, ki bi hoteli, da bodi parlament svobodna instituoija, varuh pravic in svobode državljanov.
Pripoznano bodi, da parlamentarne skupine Jabko zaidejo v tako položenje, da so prisiljene poseči po skrajnem parlamentarnem sredstvu: da z obstrukcijo ovirajo nadaljevanje razprav in da kakor uitima ratio predlagajo obtožbo ministrov. Toda taki koraki so dovoljeni le tedaj, ko so razlogi istim tako tehtni, tako utrjeni materijalno in morAlno, da opravičujejo skrajne korake. Sredstvo mora biti vsikdar v pravem razmerja z razlogi. In o izbiranju sredstev ne sme odločati samo važnost stvari, ampak tudi vprašanje, ali je tako sredstvo opravičeno tudi z moralnega stališča, sa stališča pravičnosti Recimo tudi, da bi ta ali ona odredba utegnila imeti še tako usodnih posledic za nas same, vendar nimamo pravice rabiti nasilja proti isti, ako sloni na temelju zakonov, pravičnosti in potrebe.
meščanskega obeda po običajnem redu, od malih, gorkih paštet, normanskaga uakipka in brezštevilnih dišav, ki se rabijo za njegovo polivko, do breskev montreulinskih iu grozdja fontainebleau-skega... niti jedne jedi ni preslišal.
Slednjič sta bila sama; sedaj je lahko govoril.
„Ali n;ste dobili mojega pisma ?• je vprašal z zamolklim glasom.
,Kaj pa, da sem je., došlo mi je pravilno.-
Uatala je, da bi pred zrcalom uravnala nekaj malih kodrov, ki so se bili zmešali s plapolajočimi trakovi, ter je nadaljevala, opazuje svojo podobo: „Res, dobila sem vaše pismo ter sem jako vesela, da je imam. Ako bi se vas sedaj zopet lotila želja, bratu ovaditi grda obrekovanja, s katerimi ste mi pretili, lahko mu jaz takoj dokažem, da je to opravljivo ovadbo prouzročila le pregrešna ljubezen, katero sem jaz zavrnila, kakor se spodobi. To sem vam hotela povedati, dragi moj... Sedaj pa z Bogom !"
Sijajno, kakor igralka, ki z velikim vspehom
To so pomisleki, radi katerih ^moramo naj-8trožje--4iJ>sojati sedanje besnenje Nemcev in parlamentarne škandale, ki jih uprizarjajo radi | jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko.
To besnenje ni opravičeno na nobeno stran: t ker se naredbe nikahor ne dotikajo pravic nem-i škega naroda, ker so utemeljene v zakonih, ker i odgovarjajo potrebam državne uprave in ker se je z istimi odpravila vsaj do neke mere kričeča krivica, ki se je dogodila narodu, kije ogromne važnosti za državo po svojem številu, po svojih go-1 spadarskih silah in po svoji kulturi. Nikdar še ni v Avstriji koja parlamentarna skupina tako lehko-mišljeno, frivolno posezala po skrajnih parlamentarnih sredstvih, kakor delajo sedaj Nemci. In zato ni res in ni res, da bi bili ti grdi prizori, ki so se vršili te dni v parlamentu dunajskem, pojav ogorčenja radi dogodivše se resnične krivice, ampak to so škandali na sramoto našega parlamentarizma. Take škandale more prirejati le stranka, ki je moralno popolnoma propadla. Iu da so Nemci res propadli, da so padli jako nizko, je najbolji dokaz ta, da sta na mesto nekdanjih njih voditeljev, s katerimi so se res mogli ponašati kakor s kapacitetami, stopila — W o 1 f in Schonerer. Niže ni možno več. To se bode britko maščevalo na Nemcih, kajti ljudje a h* Wolf in fl^nAier niso sposobni za dostojno zastopanje naroda, ampak jedino J« nn upr/amjauje —.škandalov. Taki ljudje seveda žive le ob škandalih, tem ljudem je škandal pravi element, ali država potrebuje kaj druzega, potrebuje mož z resno voljo za pozitivno delo, mož, ki bodo umeli in hoteli uravnavati svoje delo tako, kakor zahteva n r a v sestave te države. Država potrebuje zložnega dela vseh nje narodov, ne pa parlamentarnih škandalov. Nadejamo se torej, da se združijo vsi oni, ki hote, da se država naša vlada z Dunaja, ne pa iz Draždan ali Berolina, ter da telebnejo v globino zaslužene brezpomembnosti — uprizoro* vatelje škandalov.
PolItlAke vesti.
V TRSTU, dno 8. maja 1897.
Državni zbor. V včerajšnji seji zbornice poslancev so se ponovili izgredi, ne, poostrili so se. Znamenite pa je to, da se je včeraj obrnil srd nemških razgrajačev proti ministru, ki jim je naj«
ostavlia oder, je šla njimo njega ter ostavila salon s smehljajočimi usti, veseleča se svoje zmage, a brez jezne razburjenosti.
In on je ui zadavil 1 V.
Med »raznimi vestmi".
Na večer pred tem nesrečnim dnevom, malo minut potem, ko je bil Fran na skrivnem ostavil svojo sobo v Rue de Braque, je prišel slavni De-lobelle domov ves potrt. Na obrazu se mu je čitala prevara in malodušnost, katero je kazal, kadar se nu je pripetilo kaj neprijetnega.
,Moj Bog, ljubi mož, kaj se ti je zgodilo?* ga je vprašala gospa Delobelleova, katera je Še vedno večkrat čutila gledališko pretirano mimiko soproga svojega, dasi sta bila že dvajset let skupaj.
Stari glumač ni nikdar pozabil, da bi svojih besed ne uvajal z mimiko, kakoršna je običajna na odru. Predno je torej odgovoril, je nakremžil usta z izrazom studa iu nepovoljnosti, kakor bi bil ravnokar požrl nekaj grenkega.	(Pride še.)
bližji po mišljenju, proti ministru pravosodja, grofu Gleispachu. Minister Gleispach je razsrdil Nemce, ker je rekel, da stvar glede opravičenosti jez'k' vnih naredeb je jasna juristom in nejuvistom, da torej ne morejo resno misliti na obtožbo miui-sterstva niti oni, ki jo predlagajo. Gospod minister je zadel v črno. Tudi na tem mestu smo že rekli, da vsa akcija zoper jezikovne naredbe nosi na sebi znak neiskrenosti, da je vse to „ogorčenje" le hlinjeno in da se istim skriva le skrijua strankarska sebičnost. Gospod minister je zadel na občutljivo mesto, in SchOnererjanci so zatulili liki ranjena zver. Kričali so kakor zbesneli, da grof Gleispach mora preklicati svoje besede ; zahtevali so, naj predsednik pokliče govornika na red ; bilo je, kakor da so vse furije pridivjale v dvorane.
0	nadaljnji razpravi seveda ni bilo govora, in predsednik Kathrein je pretrgal sejo za dve uri. Potem je seja nadaljevala. Grof Gleispach je stopil v dvorano ves bled same razburjenosti. Hotel je govoriti, toda navstavši vrišč mu ni dal do besede. In kakor hitro je poskušal govoriti minister, se je ponovil škandal. Zastonj je apoatrofiral pred-Beduik nemške poslance, naj vendar spoštujejo meje, ki so postavljene — omikanim ljudem; gospodje ni jo vedeli več, kaj delajo. Čuti je bilo krikov: Proč z ministerstvom 1 Bati se je bilo dejanskega napada na ministra, zbok česar so se zbruli okolo njega poslanci desnice. V tem vrišču in trušču so sa sprijemali poslanci različnih strank, mož zoper moža, kakor na bojišču v zadnjih od ločilnih trenotkih. Med tem vriščem j« grof Gleispach dovršil svoj govor, katerega pa seveda ni nikdo čul, niti stenografi ne. Nekoliko poslancev z desnice je čestitalo ministru in vsa desnica je ploskala demonstrativno. Levica je protestovala buruo. Dirndaj je bil tolik, da je predsednik vil roke ves obupan.
Ko se je vendar nekoliko polegt-l ta trušfi, dobil je besedo nemški poslanec Hofman-Wel-
1	e n h o f, ki je rekel, da so bile besede ministrove nedostojne te zbornice. Zahteval je, naj minister prekliče storjeno razžaljenje. Za predloge, da se ministerstvo postavi v obtožno stanje, sta govorila tudi posl. P e r g e 11 in Hohenburger. Slednjič {•/> prišle do besede tudi skupile ua devici. Posl. V a IV o rak i je izjavil v finemu FoIJakoV, da je vlada dokazala zakonitost svojih uaredeb. Poljaki ne vidijo najmanjega vzroka za obtožbo ministrov. Glasovali bodo torej za prehod na dnevni red preko dotičnih predlogov. — V imenu konservativnega plemstva je izjavil grof Palffy, da njegova stranka mora le odobravati naredbe. Iste ne pomenijo nikake Škode Nemcem i u nikakega nasilstva zoper narodno ekzistencijo Nemcev, ki so uživali predpravice do sedaj. Te naredbe so le prvi korak do zadovoljenja opravičenim zahtevam naroda češkega. Ker torej vlada ni prekoračila svoje kompetenoe, bode govornik glasoval za prehod na dnevni red. Tu se je pretrgala razprava.
Posl. Zore je predložil interpelacijo do vlade, da bi ista potom pomiloščenja omogočila povrnitev v domovino onim Dalmatincem, ki žive v inozemstvu, zlasti v Ameriki, ki pa niso zadostili svoji vojaški dolžnosti.
Minister za poljedelstvo Ledebur je predložil zakonski načrt za snovanje gospodarskih zadrug.
Jednakopravnost in jednakoveljavnost.
Da proti jezikovnim naredbam ne govori prepričanje, ampak le strast, to je pač jasno dokazala razprava v zbornici poslancev. Grof Badeni je dokazal na podlagi zakonov, cesarskih patentov in ročnih pisem, da češki narod ima pravico zahtevati jezikovno ravnopravnost. Nijeden nemških govorni-kov ni niti poskušal, da bi ovrgel argumente ministrove. Trdili so pač, da je vlada kišila, zakon z rečenimi naredbami, ali dokazal ni tega nihče. Trpeli so torej na silnem pomanjkanju argumentov. Toda, niso si belili las radi tega nedostatka: kar jim je primanjkalo na argumentih in dokazih, nadomeščali so jim bogato — krik, pretiravanja, baha-rija z ogorčenjem vsega naroda nemškega, z napadi na grofa Badenija, da je rušitelj in izdajalec Avstrije, sklicevanjem na besnenje na shodih v Li-bercu in Toplicah, z grožnjami, da poseže Nemčija vmes in nezaslišanim saa ramo vanj em nenemških narodov.
Kar ni zm#gel talent, nadomestiti je moral torej temperament. In nemški srditeži so polni
temperamenta, to se jim mora priznati. Z vsem tem arzenalom raznih sredstev se nočemo baviti dalje: ker krik ni bil še nikoli dokaz; ker ogorčenje, na katere so se sklicevali, je le sad njih lastne agitacije; ker je trditev, da Nemci rede Slovane, le prazna baharija ; ker je očitanje, da je gr*f Badeni iz izdanjem jezikovnih naredeb izdal Avstrijo, le neslana tirada; in ker klicanje inozemstva na pomoč v notranjih borbah znači veleizdajstvo, ki se obsoja že samo ob sebi in mora samo ob sebi douesti Id prokletstva onim, ki se poslužujejo ta-cih sredstev.
Ali tistega razlikovanja med jednako* p ravnostjo in jednakoveljavnost j o narodov se moramo vendar dotakniti tu. K*-r so namreč zakoni o jednakopravnosti tako jasni, da jim ne more podtaktniti drugačnega pomena niti najprefriganeji sofist, ker je torej jasna kakor zlato solnce pravica nenemških narodov dojednakoprav-nosti, tako jasna, da jej ne more oporekati nikdo, pa so se zmislili nemška gospoda drugo formulo, po kateri bi vendar-le mogli odrekati jednakopravnost. Sicer pa si Ntroci ne morejo prisvajati očetovstva za to formulo, kajti čuli smo že večkrat, da si tudi v Trstu že dolgo tolmačijo pravice slovanskega prebivalstva po tej famozni formuli!
Nemci pravijo torej: ako je tudi res, da je v zakonih zagotovljena jednakopravnost vsem narodom, vendar se ista ne da izvest', ker niso vsi narodi jelnak^veljavni! Po tej formuli je tudi razgrajač Wolf srečno dospel do tega, da je sebe in svoje Nemce — inclnsive svojo brezprimerno surovost — uvrsti! med najdovršeneja in najpopol-neja bitja človeška, Čehe pa je vsporedil — Ca-lukafrom. Ali ne bi bilo čudno, ako bi bili tudi Culu ravnopravni v Avstriji ? Tako je menil fanatični German, da je temeljito porušil vse zahteve Ceho*. Kdo ne ve, kako žaljivo je tako vsporeja-nje ? Ali impertinenca je tem huja, ako pomislimo, da je Wolf zadal udarec resnici v obraz, ker je vendar notoriška istina, da Čehi stoje na isti stopinji kulture, kakor Nemci. In tudi da ne bi bilo tako, ostaja vendar absurdna teorija o veči in manji vrednosti narodov in ista ne more biti 11 i KI ar nnslotf-Otfc-Arttr/u raviiOpiavUOŠtl. 8aj je na-ravno, da se jedni narodi razvijajo hitreje, drugi pa počasneje, kakor so jim že bila sredstva na razpolago in okolnosti ugodne bolj ali manj. Nikakor pa ni dopustna trditev, da je ta ali oni narod manje vreden zator ker bo bile razmere take, da se je razvijal nekoliko počasneje. Sosebno nam avstrijskim Slovanom ni možno očitati, da zahtevamo več, nego smo — vredni, ker smo svoje zahteve vsikdar urejali po razmerah svojih in so zahteve nase rasle v isti meri, kakor smo rasli mi sami po svojim napredku. Čehi imajo že svoje vseučilišče, ker so polagoma dorasli temu, mi zahtevamo ravnopravnost po uradih, ker vemo, da se je naš jezik popolnoma usposobil za jednakopravnost.
Iz kratka: manje razvitim narodom se lahko reče: brzdajte se nekoliko, glejte, da bodo vade zahteve v soglasju z vašim razvojem! Ali tisto ba-hanje: ,Mi smo več vredni, nego drugi*, je neslano, je absurdno, je nekrščansko in bije v obraz najelemeutarnejim pojmom o človeškem dostojanstvu, o dostojanstvu narodov!
V imenu svojega dostojanstva morajo avstrijski Slovani najodločneje protestovati proti označenju kakor manje vredni. Mi smo oblagodarjeni talentom in srcem; naše duševne sposobnosti nai delajo ne le jednakopravne, ampak tudi jednako-veljavne 7. drugimi narodi! Ako pa smo kaj zamudili, ni to dokaz manje v. dnosti, ampak vsa krivda je le v okolnostih, v Katerih smo živeli.
Grof Badeni odstopi ? Dunajski dopisnik „Slovenskega Naroda" sodi jako pesimitiški o po-loženju grofa Badenija; meni, da Badeniju ni druge poti, nego — demisija. Tudi včerajšnja „ReichB-post' poroča da se govori v parlameutarnih krogih o odstopu grofa Badenija kakor o gotovi stvari. Isti list pa zatrja, da bode sedanjemu sledilo konservativno ministerstvo.
GrSko - turfika vojna. Torki napredujejo
zmagovito. Vse vesti o njih dosedanjih prisvojitvah se potrjujejo. Grki se seveda umikajo. Celo general Smolenitz, ki je tako hrabro branil Vabstino, pravijo, da je popoluoma vničen. Zato pa se z ostanki
svoje briga le ni umaknil na Volo, kakor je želela vlada, ampak v Almyros, kjer je bajo varni|i
Grlka vlada je priobčila zastopnikom velesil, da efektivno izvede blokado vsega obrežja Epira. To bode Turkom pač malo na škodo!
Gled<5 nastopa velesil javljajo iz Londona, da je inicijativa za posredovanje izšla od lord Salis-borryja in od kraljevske družine (bržkone same kraljice Viktorije I) Toda prepušča se, da se pogaja Rusija, dabode vspeh gotov. Kralj Jurij bi bil rad vsprejel posredovanje, toda vlada njegova se je kazala v tem pogledu vedno neupogljiva. —- Ako bi n a vstal v Atenah nemir, je poskrbljeno, da energično nastopijo velesile v varstvo kraljevske rodbine. V tem pogledu da je določeno že vse potrebno.
Različne vesti.
Osebna vest. C. kr. namestnik vitez Rinaldini se je včeraj odpeljal v Pulj, da prisostvuje konstituiranju komisije za asanacijo mesta. Namestnik ostane dva ali tri dni v Pulju.
t Vojvodina Sofija Karlota Alenpon, mlajša sestra Nj, Vel. naše cesarice, rodila se je dne 22. februvarja 1847. v Monakovem kakor hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem. V 18. letu svoje dobe zaročila se je princesa Sofija Karlota a kraljem Ljudovikom II. Bavarskim. Kralj je bil tako zaljubljen v svojo zarofinico, da je počenjal vsakovrstnih stvarij, ki so že takrat — kralj je bil še-ie 22 let star — dale sklepati, da mu duševno stanje ni v redu. Vse je bilo že pripravljeno za poroko in so po prodajalnicah prodajali cel6 fotografijo neveste z nadpisom :, Sofija, kraljica ba* varska", kar se je čulo, da je ta zakon splaval po vodi. Bržkone je razpustil zaroko kralj Ljudovik, izjavivši, da ni vreden biti nje soprog, ker je grozno — ljubosumeu. Septembra meseca 1868. 1. se je princesa Sofija poročila v Possenhofenu s princem Ferdinandom d' Orleans, vojvoda d' Alengon in Nemours, ki je jmel takrat 24 let. (Vojvoda Ferdinand je bil drugorojeni sin kralja-mešdana Lonis Filipa. Ur.) — Ko je vojvodina doznala, da se je kralj Ljudevik utopil v jezeru svojega parka, napravila je ta vest nanjo globok btis. Kajti že po
l«tn	nekoliko prod aiuiljo kralia LjUdOVikS,
bila je vojvodinja hulo bolna. Ta vest pa jo je pretresla iako, da je bolehala leta in leta. Ozdra-vela je v zdravišču prof. Krafft Ebinga pri Gradcu.
Iz zakona vojvodinje Sofije Karlote z vojvodo Alengonskim sta se rodila dva otroka: princesa Luiza, sedaj soproga princa Alfonaa Bavarskega in vojvoda Emanael Vendomski, poročnik v B. dragonskera polku. Soproga mu je princesa belgijska. Omeniti bi bilo Se, da je bila vojvodinja de Alengon lani novembra meseca zadnjikrat na Dunaju, povodom poroke vojvode Filipa d' Orleans i vojvodinjo Marijo Dorotejo. In sedaj, po poldrugem letu t Strašna usoda 1
Kralj srbski v Trsta. Srbski kralj je dospel Lloydovim parnikom .Stephanie" danes zjutraj is Bara v Trst in se odpeljal brzovlakom na Dunaj.
Prvi občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu vršil se bode, kakor je bilo že omenjeno, jutri v nedeljo dne 9. t. m. ob 2. uri in pol popoludne v otroškem vrts v Rojanu. Z ozirom na važnost, ki ju ima stvar posebno za naš del okolice, naj se pač nobena ne izgovarja z običajnim izgovorom: ,Saj že opravijo brez mene l • Vabijo se torej Slovenke iz mesta in okolice, da se udeležš v obilnem številu tega zbora.
Nadel uištvo.
Sedaj imajo! Goriški Lahi imajo od nekdaj to lepo navado, da kakor le morejo zasramujejo one, ki jim donašajo — denarja. Brez slovenskega ljudstva ne morejo živeti, od slovenskega ljudstva žive, promet se slovenskim ljudstvom jim je malone jedini vir dohodkov. Po takem bi moral človek misliti, da bodo skušali vabiti k sebi to ljudstvo prijaznim, uljudnim in spoštljivim vedenjem. Kaj šel Žalijo je, kjer le morejo, žalijo one, od katerih žive 1 Kako si j« tolmačiti to nespametno vedenje goriških Lahov ? Ali Be res mislijo odpovedati slovenskemu denarju, zaslužku, ki jim pri-h^a iz prometa se Slovenci? Tega ne, nikakor; to je le tako stara navada in ukoreninjeno me-nenje, da Slovenec ne reaguje na žaljenja, marveč da še poljublja šibo, ki ga lepe.
Dalje v prilogi.
B1
Priloga „Edinosti" «t. 55, več. izdanje.
No, Slovenec noče več poljubljati šibe, mar več ae jej je jel prav energično — izogibati 1 So-sebno te slovenskimi notiici so imeli goriški Lahi svoje posebne ,špaseM. Letos jim je pa izpodletelo. Tndi letos so hoteli tako malce pozasrainovati, ali slovenski novinci niso hoteli več razumeti goriških »špasov* in pobrali so jo v Solkan, od koder jih ni mogel zvabiti niti g. komisar Princig. — Stvar ni ostala brez daljnje posledice. Danes čitamo nam reč v tržaških listih objavo namestništva, da se bode nabor za občine Solkan, Grgar, Čepovan, Trnovo in Tribušo vršil dne 31. maja 1897 — v Solkanu 1! I
Sedaj imajo Goričani drag „špas" v poplačilo njih „špasov" 1 Mi pa pravimo: le tako naprej, vrli lahončiči 1 Čim bolj bodete gromeli vi, tem bolj se bode jasnilo — pri nast
„Slovenke" 10 it. je izšla danes in ima nastopno vsebino: Kake bi ne pela ? (Kristina); Duša in srce. (Vida); Pedagogiške črtice. (Danica) ; Eva. (K. pl. Radič); Zaročenca. (B. M. L.
E.)	; Utrinki. (Marica II.); Oni dve. (Marija Ana;; Najino slovo. (Vida); Slike iz Venecije. (Marica); Iz velikomestnega življenja. (S.); Po noči. (Vi-jola); Narodna zavest v Slovencih. (Danica); Častni član. (Milka); Književnost; Razne vesti.
Darovi za uboge družine zaprtih okolifiinov so darovali:
I. N. nabral v veseli dražbi pri M.
Kovač (via S. Luoia)......gl. 2.—
Mala družba v krčmi Antona Miklavca nabrala............ . 1.10
V	Lonjern nabral Josip Pregare . . . „ —.51
Prelc Josip............ 1.—
Ž vab Fran............. 1.—
Salemalejkum za potnino Ras-Terletu . 5.—
Slovenski klub v Celovcu....., 10.—
P. F. nabral v Štanjelski občini, Branici in Kobljiglavi........ 19.10
V	Tomajn nabrali ter poslali po Ant. mlajšemu ........... , 11.80
Jak. Grnden, nmir. župnik v Ljubljani , 2.— Gostilničar Anton Vodopivec (Pri petelinu) nabral mej svojimi gosti 3 gl. in 30 Helvetica......... 3.08
V	Gropadi nabrali Fran Milkovič, L.
Kale, Miha in Jast Grgič .... . 13.39
Tončka Kompare.........„ 1.—
Družba nabrala na travniku g. Križ-
mana v Rojanu......... 1.60
I. B. nabral.......... . „ 2.—
Preč. g. 'kanonik Flego....... 5.—
Mozetič.............n B.—
Svoji k svojim......... „ 2.—
Ženski klub .Vrtnica" izAbesinije napoveduje vojako Rasoa-Abevincem z , 8.—
Ivan Dekleva, Dunaj........ 1.—
Špelt Ivan, vas Plače it. 14 p. Sveti
Križ-Cesta........... . S.BO
Makovec nabral (darovi posebe) . . , 12.51 Viljem Pfeiter, (državni poslanec) . . „ 5.— dr. Tomaž Romih, župan krški ... , 6.— R. Silvester nabral v Vipavi .... . 10.46
V	Črnemkalu in Rižanu nabral Trobec , 18.39 J. G. Vrbanov..........„ 2.50
F.	Dodič nabral mej služabniki Lloyda . _ 3.85
Skupaj . ... gl. 156.72
Prej izkazanih........ . . gl. 1141 50
Skupaj. . . . gld. 1298.22 Imena darovalcev izkazanih, skupno nabranih in doposlanih nam svot prinašamo posebe ua drugem mestu. Nadaljne darove sprejema rado-voljno ter deli mej potrebne družine naše uprav-ništvo.
.Slovanska Čitalnica* v Trstu priredi dne 16 maja izlet v Sežano. Podrobneje prihodnjič.
Narodna dirka. Pwo hrvatsko društvo bici-klistov je sklenilo v svoji seji dne 6. t. m., da se narodna dirka, določena za 9. t. m., prenese na dne 16. t. m. To pa z oziroin ua plemenito svrho, ki je onega dne se svojo tombolo hoče doseči društvo sv. Vid a. Primerno temu je odložen tudi zaključni rok za prijave na narodno dirko do 12. t. m.
Prošnja. Slovenka A n a Ć e s u i k, bivajoča v Via Fiume št. 264 v Rocolu, prosi prijatelje in znance, da bi se je namilili in ji pripomogli pla-
čati stanarino. Nje mož je že nekoliko mesesev bolan in je sedaj v bolnišnici, bolan — na duhu I Vsled prebite žalosti in skrbi je sedaj sama tak » •labega zdravja, da si ne more prislužiti potrebnega.
Štrajk pri sv. Roku zaključen. V lad je
stavbarski zavod pri sv. Roku je došlo včeraj na delo 1020 štraj ovce v. Delali so do 11 Vb, potem je po urniku »/i ure počitka in dela se zopet od 12 do 4. in pol. O počitku pa je priobčilo ravnateljstvo delavcem, da jim da 24 ur svobode, da morejo slaviti zopetni nastop dela.
Deputacija delavcev je izročila ravnatelju zavoda formalno zahtevo za znižanje števila delavskih ur. Ravnateljstvo je določilo, da ima delo trajati 10 ur v polletnih mesecih, to je od aprila do septe .,bra, 9 ur pa od oktobra do marca, oziroma od mvembra do februvarja. Da pa ne pride v navskrižje z indmtrijalnim pravilnikom, ki ne dopušča nepretržnega dela preko 5 ur, je določeno za poletne mesece delo od 6. do 11. ure predp. in od 11.30 do 4.30 pop.
0 sedanjih voditeljih Ntmcev, SchoAererju in Wolfu, pravi prav dobro poročevalec praške „Politike«:
Na prvi dan razprave radi zatožbe ministrov menda ne bodo ponosni Nemci; jako sramotno je zanje, da se dajo slepo voditi od ljudi Schftnerer-jeve barve. Največa nesramnost je to, ako Wolf, četudi indirektno, govori o dinastiškem čustvovanju, tisti AVolt, ki je o govorn predsednika o strašni smrti vojvodi nje Alen^on, sestre naše cesarice, pokazal svoje mišljenje s tem, da je osten-tativno ostavil dvorano. In od takih ljudij se dajo voditi državo vzdržujoče stranke I
Germania irradonta. Iz Heba pišejo: Kljubu temu, da je bil prepovedan nemški ljudski shod za „Egerland", ki se je imel vršiti pod milim nebom, došlo jih je dne 3. t. m. vendar mnogo, ki so priredili demonstracijo. Med prepevanjem germanske .Die Wacht am Rhein" korakali so po mestu na trg pred spomenik cesarja Jožefa. Tam je neki Schonererjev pristal pričel govoriti, toda vladni zastopnik je z orožniki razgnal abor, ki je bil narasel že na več tisoč oseb. Na to so poskusili zborovati v neki dvorani, toda tudi od tam so jih izgnali orožniki. Sedaj pa so se začuli klici: „Hajd, na Bavarsko 1* in vsi so odšli na bavarsko mejo. Ko so prekoračili mejo, spregovoril je avstrijski urednik Hofer in za njim neki Nemec iz „rajha". Oba govornika sta povdarjala v svojih govorih solidarnost vseh Nemcev tostran iu onkraj meje. Ta izjava je vzbudila burno klicanje „Heil All-Deutschlaud 1" Potem so še jedenkrat zapeli „Die Wacht am Rhein* in se razšli. Te demonstracije se je udeležilo kakih 3000 oseb, med njimi meščani iz Heba, Ascha, Elbogeua itd., n. pr. deželni poslanec dr. Rininger, župan Schindler, okrajni načelnik Miirz, razni odvetniki, tovarnarji in drugi. —
Stvar postaja vedno lepšal V srcu Avstrije raste slovesno vsajeni »Bismarckov hrast*, ob meji pa že kar o belem dnevu kričć »Hajd' na Bavarsko 1* in kar je še hujše, res prestopajo mejo, da se z one strani rogajo semkaj. Toda vse to baje nič ne dć. Vse kaj druzega pa bi bilo, ako bi n. pr. kje v Galiciji zborovalo par Male-rusov in da bi tem prišlo na misel, zakričati „Hajd* na Rusko 1* in da bi res prekoračili rusko mejo ter priredili »panslavistiško* demonstracijo 1 To bi bil ogenj v strehi 1 Pangermauske demonstracije pa so nedolžna stvar 1 Morda pa bi bilo vendar umestno, da se naše pangermane opozori na kakšen delikaten način, naj bi vendar imeli nekoliko obzira do ostalih, lojalnih avstrijskih na rodnoatij, če so že sami veleizdajice po — poklicu. Vsaj malo bolj ,na tihem" naj bi se dogajale take demonstracije I
Nezgoda na morju. 211etni dninar Anton Štok in 19Ietni me-mr Ivan Jenko sta Hi vzela v kanalu čoln ter hotela v odprto morje ribe lovit. Komaj pa sta priveslala do pomola sv. Karla, ko je v istem trenotku odpluvajoči L!oydov parnik „Maria Therisia" prevrnil čoln. Ntok, ki menda ne zna plavati, se je premetaval po vodi, ne da bi si znal pomagati; s parnika so mu vrgli rešitveui pas, s katerim se je držal nad vodo, dokler niso niega in njegovega druga — le-ta pa se je držal prevr-jenega čolna — spravili na kopno. Hudega se ni pripetilo nobenemu nič, samo mokra sta bila
Sodnijsko. 471etni že mnogokrat kaznovani
dninar Alojzij Griko, italijanski podanik, je dobil predvčerajšnjem zaradi hudodelstva tatvine 14me-secev težke ječe ter pride po prestani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo. Dne 14. aprila t. I. zjutraj je poskusil Grillo ukrasti 10 volnenih vojaških posteljnih odej. Odeje bo se bile izkrcale parnika „Elektra".
20letni postrešček Fran Ferlan izVoloskega okraja je dobil zaradi hudodelstva tatvine 6 mesecev težke ječe. Ukradel je prvemu mašinistu na parniku .Metković" zlatnine in denarja, vsega za 80 gld.
Razprava proti Acciaritu. Iz Rima javljajo, da razprava zoper napadalca na kralja Umberta, Petra Acciarita, lepo napreduje, toda da postaja vedno obsežnima. Govori se, da je kvestura (policija) našla nov dokaz za to, da Acciarito ni iz lastnega nagiba napadel italijanskega kraja, ampak da je imel izvršiti sklep neke zarote. Preiskava se mora torej razširiti na vse te sokrivce, katere pa je treba seveda še le — najti. Umevno je, da te okolščine nekoliko zavlečejo preiskavo.
Preiskava zaradi katastrofe v Parizu. Preiskovalni sodnik je pozval uradno k sebi barona Makau a, prireditelja bazarja in pa lastnika in manipulanta cinematografa, tehnika Langeja.
Rioiottl Garibaldi se vra6a v Italijo. Danes je junak Riciotti Garibaldi ostavil ubogo grško zemljo, da se vrne v solnčnato Italijo. Glasi se, da hoče naravnost v Rim, da sporoči svojemu bratn Menott'ju resnico o položaju, toliko kolikor se dostaje vojske, kolikor javnega menenja.
Gospodarsko. Dokaztna stvar je, da nestalno Treme
v spomladi, 'prohod od krmenja v hlevu k pa'i, nI brec upliva na organizam, in pogostoj« nego kedaj nastopajo kuinate bolezni zlasti pri mladi živini, praftićih, oveah, kuretini itd. Priporočati je torej* da no o pravom času upotrebijo presvrvntivna Hrodstva, kaknršna ao Že mnogo let izku&oni „Kwizde kernouburški rodilni prašek za živino, Kvrizdo restitucijski flud, Kwizde praiok za prašiče, Kvriftde Hredutro zoper grižo pri ovcah, Rwi/.de prašek la kuretinft, za kokoSi, raco, goni itd."
Narodno-gospodarske stvari.
Kako naj ae brani proti peronospori.
Dvogovor mej ufiteljem in vinogradnikom.
Spisal I. S. Poj a« e v.
(Dalje.)
Domovina peronoapsro in razvoj lata.
Vinogradnik. Oprostite gospod učitelj, če vam rečem, da mi dossdaj niste povedali čisto nič novega. Jaz bi rad znal, od k|e da prihaja ta grozni škodljivec in kako da se razvija, da se množi
Učitelj. No, dosedaj sem odgovarjal le na vaša vprašanja, ki ste mi jih stavili. Vi bi torej radi vedeli, od kje da je pridal ta škodljivec. No, to vam je lahko povedati. Peronosporo so nam donesli iz Amerike, in sicer z onimi amerikan-skimi trtami, ki ao ae doaafele radi tega na Fran-cozko, da so jih rabili kakor sredstvo proti trtni uši. Mala rastlinica, malo seme, razneieno »po vetrovih v razne kraje, omehkužilo j« v k a tkem času vse vinograde po Francoskem in od tu in na tak način se je razširila peronospora po vsej Evropi.
Vinogradnik No, in po zimi ob hudem mrazu, kaj ne pozebejo in poginejo ti trosovi, te rastline.
Učitelj. Žalibog, ne. Ali počakajte, bolje je, da vam razjasnim vse po malem, kako se razvija peronospora itd. Ob ugodnem vremenu rodi
peronospora seme, iz katerega se razvija v bodočem letu zopet peronospora. Kedaj in kako ae
razvija to seme, odvili najbolj od ugodnega vremena iu sicer: ako naraste toplina na 16'—20" Culzija in ako imamo še k temu deževno vreme, megle ali pa velik« ro*e, začne se razvijati ouo seme, ki je prezimilo. Seme je namreč olpalo na zemljo se suhim perjem vred ; ako podpiše vetrič v spomladi ali po letu, nanese isti to prezinno seme ua novo mlado perje, na mladice, »a grozdiće, ki so morda ravno v cv«tu. Perje je na površini dovolj vlažno vsled dežja, rose, megle ; seme obtiči ua njem in ako ima še k temu, kakor smo omenjali popred, ugodno toplino, prične se polahko razvijati, prodere gornjo kožico .peresa, in raste v v peresu samem, Hesaje peresni sok. Koreninice se razvijajo v peresu na vbe strani, delajo se tudi male vejice, katere prodt'6 na dolnji strani peresa in več takih na jedne m kupu nam d«j'» ono belo stvar, kat^io imenujete vi navaduo ,niuffa' ali
tesnoba. Vsaka taka vejica pa predstavlja nam posamično drevesce in nosi na vrhu takozvano poletno seme, katero, razneseno po lažnih vetrovih, pada zopet na zelene dele trt in drugih rasilin, se pričenja tu zopet razvijati in na tak način nam napiavi v kratkem času ogromne škode.
Ako pade seme peronospore na grozdni cv<^t, se tudi tu ukoreniči in izsesa suk, radi česar >e izsuši mladi grozdič in odpade ali padejo posamični deli, še predno se napravijo jagodice.
Tam po trgatvi dozori zopet zimsko seme, o katerem sem vam že pravil, ki ohrani svojo ta Ijivost vzlic najhujši zimi.	(E'ride se.)
Najnovejše vesti*
Dunaj 8. (Zbornica poslancev) Posl. Stein-\vender iu tovariši so iuterpelovali ukupno mini-sterstvo radi druge železniške zveze s Trstom. — Posl. Funke je tožil, da so Mladočehi včeraj za-bianili nemškim poslancem, da niso mogli poslušati govora pravosodnega ministra. To vedenje da je nedostojno. Predsednik je izjavil, da včerajšnji dogodki so na škodo ugledu parlamenta. Poslanci sami morajo imeti zmisla za to, kako daleč segajo meje dovoljenega.) Viharno odobravanje na desnici) Poslanec Engel je odgovoril, da Mladofe'ji niso izzvali nasilstev, ampak so jih le preprečili. Na to se je nadaljevala razprava o predlogih, da se ministerstvo postavi v obtožno stanje. Poslanec G r o s s j« ostro kritikoval jezikovne naredbe. Liberalni grof Dubsky je predkgal, da zbornica, iz-reksi grajo vladi, preide na dnevui red prek« predlogov za obtožbo, ker isti segajo predaleč. Uovoriti je začel dr. M e n g e r.
Atene 8. Grška vojska, ki se je premikala proti Prevesi, je poklicana nazaj. Proklamacija generalnega štaba turškega poživlja krščansko prebivalstvo, naj odloži orožje.
Carigrad 7. V turških vladnih krogih prevladuje menenje, da Turčija ne bode megla ostaviti grške zemlje, ako ne dobi vojne odškodnine.
Kolonj 8. »Koln. Zeitnng* javlja iz Kaneje, da so nstaši streljali na jedno kompanijo avstrijskih vojakov, ne da bi imeli poslednji kako izgubo.
Atena H. Vlada je izjavila, da bode nad n-1 j e v a I a vojno do nn ine i a, ako bi zaliti -vale vlasti, kakor pogoj na posr lovauje, da mora Grška popred poklicati svoje vojake s Krete.
Trgovinske brzojavke las
Budimpešta. Pšonina zajoaon C.90 0 97 Pronica ?a maj-juni 1897 —.— do —Ovca za jesen .S.23 —5.94. — K>. a» spomlad —. — .—. Koruza vu niaj-juni 189?. 8.80-8.87
P»woi*a nora od 7-< kil. I. 7 H5 7 80 )d 7t« k.lo.
7 90 7-95 oil 80 kil. f. 8.--805. od Ml. kil. r. 8 05
b 10 , od 89 kil. fa». .— —.— J.>rtfB»» 5' proso 5 81- C 25.
Pšenica : Ponudbe in povpraševanje. omejeno. Prodalo se je 22.000 met, Bi., ceno mirne ali stalne. Vreme : lopo'
i	Noratfiiirt«nl sladkor for 11.65 do ■ —. Novi
po f. 11.80 '/opet mirno.
Praga. Oeatrlfngal noti, pottavljne v Trst a carino »red o.lpofliljatev precoi f, 80-50 81-25 (lununsu 8S175—33-—ĆetTorn'98-60* 88.75 V glav« sodih ««• -
fitVTO. Kava Hantos <nod »turna« /a maj 49.— sa september 50.— stalno.
Hamburg. Santo« good average r* maj 40 25. zi september 41.75, za docember 42 60 za marc 48.—. stalno.
Zahvala.
Podpisani se najiskreueje zahvaljujem »osp. dru. Josipu Martinimi, zdravniku obeli slovenskih podpornih društev, na veliki skrbi, ki jo je imel za me med vso dolgo boleznijo mojo ter priporočam tega vrlega zdravnika vsem tržaškim Slovencem
V Trstu, dne 8. maja 1897.
Andrej Kalmi,
predsednik
pTrŽ. podp. in bralnega društva".
Mihel IgnacU
prodaja.
v ulici Barriera vecchia št. 25
vsakovrstno kuhinjsko posodo, železno in lončeno, steklenimi in lesene kuhinjske priprave.
Priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu.
Dobro poznane
Rorzni trg št. 14 Sedanja razstava: Velika novost! Vefezanimivo potovanje po Avstraliji. Pogled na Adetaida in Melbourne Prvikrat izpostavljeno.
Ustopuina 20 nnvč. otroci 10 novč.
Voda Beanfort - Spontin
iz vrelca v
Neudorf-u pri Karlovih var i h
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v srbi tudi 32% naravnega ogljenčevega kisliea.
Zastopstvo za Trst, Istro iu Primorje
Siegfried Hoclmald
:;TRST — Via Giotto TRST.

ftneiPZ0^ ------
k
lcdor ljubi okusno kavo, koSe zdrav ostati in si kaj prihraniti

moderoe
z a gospe, deklice prodaju se po nv. 50 do gld. 4 20. Velika zaloga vsakovrstnega blaga za žensko obleke v svetlih in temnih h.irvah, o.l nv. 80—150, imamo veliki izbor perkalov, Kateri, zag tinjala in pogrinjala posteljno in mizne, svilnato blago vsak« vrste od 80 n v. naprej, nakiti in čipko, vsake vrste trnkov širokih in ozkih po Iprav nizki ceni; velika zaloga ro. kovic iz svile, iz konca, iz kože ter krink. Ovratnike iu zvr atnike, dcfcn'ke» nogovicc raznih vrst. Hlugo za moške obleke na veliki izhor
ZA KOLESARJE
srajce (maje) irikot od I -80 4^0 iako primerno in nogovice.
JAKOB KLEMENC
trgovec z manifakturi.
Trst, ulioa av. Anton st. 1.
Agonije,
ki obiskujejo zasebnike iščejo ne proti visoki proviziji za razprodan tU rut preuiiranih uovovrstnih lesenih zastiral (Konlo tix) in zatvornic (Julousic*). Ponudbi s spričevali (!. Klemeut-u, tovarna zalouzij, Ktnunau na Bavarskem. (Ustanovljeno letu 1878 Najvočo tovarno to vrste.
Nova gostilna
v prijaznem bližjem Rojanu
z vrtom in igrami za krog\je.
Podpisani uljudno javi, da je odprl v Rojanu št 6, na levi strani cerkve
novo gostilno
v kateri toči izvrstno okoličansko belo iu črno, istrsko in dalmatinsko vino kakor tudi izvozno pivo prve vrste. Posl reže dobro in točno sleherni tre-liotek z gorkim i in mrzlimi jedil). Za obilne obiske priporoča se slav. občin.-tvn udano podpisani	IVAN TREVEN,
vodja in lastnik.
► flife & gadnifiH
Via Nunvn nn vnntlii u!i C I	^"»-J
J Via Nuova na vogalu via S. lazzaro [j
Priporoča h« hI. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo manifukturnega blnga. Udo biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bombažine bele in rujave iz najboljših tovarn. Raznovrstno platno belo in rujavo v razni širokonti. Veliki izbor ženskih fitof črnih harvnnih In belili. Udobtvajo se razni perkali iu sateni v najlepših novih in gotovih barvah. Velika zaloga najboljših inodercev, nogovic. rokovi«^, pajčolanov svilnatih, rut. najnovejših barv! Za šivilje in kitniearee, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nabuja tudi najnovejše blago za gospode. Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno potilo. Nogovice za kolo*nrije. Stof 140 cm. Širok od'.Ofj kr. naprej iz najboljiih tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev možkjli oblek po naj-novejšenrParižkeni in Dunajskem krojtt.
Cene po dogovoru in Hicer jako nizko. 7,a sloveti ska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni širok osti in najboljšo hlugo za narodne zastave.
Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mno^obrojen obisk nnjtopleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim od;,ni AJte & Zadnik Trst.
pr OLJE.
Pošilja so od 5 litra naprej in na debelo.
✓	v
Naj fineje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in nn debelo
Aeqnedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera^)
Ima se veliko korist in velik trud se prižuara, ako se poslužuje pri T. špediciji in slov. firmi za olje, kia in m i 1 o. Postrežba je točna, hitra in vrči so t r a I n i. 1 revzeniajo se pošiljatvo za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, OBtavši vrč na domu broz are. Jedilno olje 1. 28 nč., flno ay—36 nft. 1., finejše 56—C0 ii<5. 1., ekstrafino (54—72 uč. 1. — Kia vinski in e i p e r 8 k 1 po jako nizki coni. Milo kuhinjsko 18 n«. K., fluo 24 A-nojse 26 -28 nfi. K. Velika zaloga mila (Jajfe) za toaleto po zmernih cenah.	Udani Anton 6iroa
pri angelju
— J*<\)vtlj« priznanjii — na II. initjuar. farm. razHtavi v ITaal WtW
J.ondon—ranz—Zonever JBfti—18KJ.
Železnato vino
}»rei«kuHe.M^a zanesljivega ličinka, ima v »ebi
Ln£ £«ebwU!V£iM,iatI>,0»,Mttt k«tfii„čin-Knje.pri slabotnih, na pomanjkanju krvi in na žlvcili trpeeih osebah, pi'porogljiv 'posebno tudi za slabotne, blede otroke. III
Draet Kvamov to^a proparuta lma v «ebl 25 mhlgrarnov že-leznatega kisloka in 10 uiiliKiai«iuv izletu lx shorle kineS-ke^a druveita.
Lekarnar Piecoli y Liuh,i'lni ja,nf>zfi ozna-
---r-;--^eno, zmeraj jednako sestavo, potrjeno po kemični razkrojbi dr.H. llaireria v 1 tankobrodu na Odri iu prof. Halt. Kiiapit-seha, zapriseženega sodniškega kemika v Ljubljani.
^klSllM1?®1 SldV 4 polivke
Kieiuoe .t glđ. 00 kr., franko a poštnino vred 4 Kld-Naročbo odpošiljajo so točno proti poštnem povzetju.
in pripravne
škropilnice
inženirja Živica
dobivajo so vedno po navadnih nizkih cenah v skladišču tvrdko
Živic in di»už.
(Sckivitz & Comp.) nlica Zon ta S te v. 5 TRST. Na zahtevanje po6lljn	ocnlk.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(rogiatrovana zadruga z omejenim poroštvom) 1» Tli SI V, Via Moliti pievolo sU J, J. na ti.strope.
{blizo norrga /mltrtn/,i prslnpja)
j.>jo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaša v*aki delež 10 gld.

Slovenci
m
0
spominjajte se
iki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda

Svoji k svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja!
Volneno blago
iletor po
Moderno modno blago 85 cm. Široko	35 in 40	n8.
Noveje „ , 85 „	„	— 48	.
Angleško volneno blago 85 „	„	— 50	„
Novost Pepita-Kammgarn 90 ,	,	— 65	,
Moderno volneno blago 115 „	„	— 86	,
, čisto vol. blago 115 ,	„	gld. I.—	,
Priporočljive novosti 115 ,	„	, 1.20	•
Angleško čislo vol. blago 118 „	,,	, I 35	„
Kammgarn Anglais 115 ,	,	, 1.40	„
uni . . .120„	,	„ 1.50	„
Nov. novost! Cachemire 120 ,	.	, |.60	„
Priljubljeno Kamm.bhgo 120 ,	„ |.70	,
GrosspepitaCrfipeChev. 120 „	„	, |.70	„
Haute Novost ang. dessine 120 ,	„	„ 1.75	„
Crfipe mčle Parisienne 120 „	„	1.75	„
Zadnja uuvostzaan. blago 120 ,	„	„ 1.90	„
Crfipe Cheviotine colore 120 „	„	, |.85	„
Elaminerayč H aute nouv 120 „	„	„ 2.10	w
Haute nouveaute s svilo 120 „	B	„ 2.25	,
„ , fžifonneensoie 120 ,	,	„ 2.45	„
Izbrane m. novosti s svilo 120 »	„	„ 2.70	„
Fini an. Kammgarn blago 120 „	„	2.25	w Posebne specijalitete v angleških in francoskih
novostih meter po gld. 1.90,	2.50,	2.80, 2.90, 2.95, 3.10, 3,30, 4.30, 5.60, itd. itd.
Novejše za elegantne poletne toalete, čisto svileni najboljši Pongis imprime v finih kvalitetah in lepih načrtih, meter po 85, 98 nč., gld. 1.10, 1.20,
I 30, 1.35, 140, 1.45, 1.50, 1.55, 160. Serge-svila imprime, krasni načrti met. gld la90,|2.30
Nizko znižane cene:
Blago iz čiste svile prej m. gld. 1.15 sedaj 50 nč.
„ „ fasonirano „ „ „ 1.40 „ 85 „ Cisto svilen-tafet ray6 „ P . 1.55 „ 85 „ Zadnje moda: Pepita-blago iz čiste svile v vseh
barvali nititer j)o 98 nč., gld. 130, 1.40 itd. Novosti: Škotsko blago iz čiste svile meter po
gld. 1.60, 1.70, 1.85, 3.10. Sivo-belo Črtano blago iz čiste svile (novejše)
meter po gld. 1.70. iz čiste svile (novejSe) „	meter po gld. 2 10 itd.!
Crno faponirano blago iz čiste svile (novi načrti) i meter po 95 nč., gld, 1.70, 2.40. Surova svila faconirana m. 48 nč. (zuižana cena) n gl 1-25 ,
Gladka surova svila meter po gld. 1.60, 190, 2.10
(boljša kvaliteta).! Specijalitete v blagu iz čiste svile za blouse touristov!
58 65 68
Črno-belo črtano blago
Hiša blaga
Pralkio blago;
Levantine noveji načrti .... m. I6; 22 nč.
» ii *..... 26, 32 „
Praktični Zehpir....... 26 „
Najboljši Zehpir v najmodernejih načrtih „ 35,42,50 , Pique dessine (mični uzorci) . . , 33, 35 . Froisć dessine boljča kvaliteta. . f 35 38 , Atlas-satin izbrani načrti in nijanse barv „ 40, 58 -Serge Diagonal imprimč (noveji uzorec)« Cachemir-satin v naj m. načrtih in barvah „
Cachemir-Atlas imprime.....
Francoski battist v novejih lepili načrtih meter po 45, 48, 52, 60 Battist carrš faponne (novejše) . , 54
ray6 „ ..... 54
Izbrane francoske novosti meter po
58, 68, 75, 78, 80, 98, Battist-Etamire imprime ... m. 80, 85 Najnovejše! Svilen Zehpir v modernih najlepših načrtih po gl. 1.10, 1.15, 125,
130, 1.40, 1.65,
Beli a juor battisti lepi načrti meter 24, 28.
35, 40, 45, 50, 60, 65 Beli, vezan (štikan) švicarski battist
meter 75, 82, 95 nč., gld. 1.10, 1.20. A jour-Brocat v svetlih barvah . . . m. 35 Črni Atlas-Satin-Brocati.....,,50
DUNAJ
TI., larialfsrslrasse
Št. 81-83
MT Za provinco zbirka nzorcev in ilustrovnn cenik, obsezajoči najposledneje novosti na zahteva nje gratis i« franko
tftifT Pri narofebi uzorcev prosi s« naznaniti vrst blaga in ceno.

Y.. .m
. 49 gl.

stroj na noge z visokim držalom stroj na roko z visokim držalom stroj z ladjico na krog
30ilnevna poskusnja	*	~	51etuo jamstvo.
Vaak stroj, Uritori ee no obnese izvrstno v Času poskušnjo, vzamem nazaj na moje stroške. Cenik in šivalni uzorci do* iti jo na zahtev. Razpošiljalna hiša šivalnih strojev Lola Strausa
trgovukosodno protokolirana ilrma oskrbovalec društva c. k. državnih uradnikov. DUNAJ, IV., MargarettenstrasBe žt. 12 gs.
Gosp. Alojzij Stranss, Dunaj. Priposlnn mi Wertheimov Blroj št. 5 je posebno delo v polni dovršenosti, Čudež v njegovi v-sti, kor od-govarj i vei-m mogočim zahtevam, dela brez vsakega šuma, radi čosar jo moja soproga posebno zadovoljna ter ga priporoča vsem prijateljicam.
_Romana. 13. docembra ^96,_B. Michcllnl.
Gasilno orodje
ItrizgalnlcB vseh strok
brizgalnice na par
so.salke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d. pri
Fr. Kernreuter,
DUNAJ
Hernals — Haupstrasse 105.
Frevdarki in eeniki na vse krajo brezplačno.
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost* ki ie znjedno URAR priporoča se toplo p. n. ob" činstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udan-Friderik C o 1 j a, vratar hiše it. 8 via Solitario
»
Zdravljenje krvi
. Čaj „T I s o če r n I cvet (Mllleflorl).
Olati kri tor ju izvrstno sredstvo proti onim bIu-fiajom, čo pofe v želodcu, kakor proti slabomn probavljanju in hemoroidam. Jedon omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter rp dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „fti due Mori" Trst, veliki trg.
G. T o n n i e s
Ljubljana.
Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Zaloga pohištva
tvrdke Ales sati dr o Levi M i n z i
Trst, Via Riborgo, 21 Iti Piazza Veochia št. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih »lik. — N»
•	zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno
i blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne d«
•	bi za to računil stroške.
uss&m
Specijaliteta : žag«1 in stroji za obdelovanje lesa.
Liniment. Capsici comp.
s sidrom
iz Richtorjeva lekarne v Pragi,
pripoznuno izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ho po 40 nvč., 70 nvč, in 1 gld. po vs- h kurnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot
Richterjev liniment s,sidrom"
tor naj se previdnostno vsprejmojo le tnk<» steklenico kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
»Pri zlatem levu" v Pra^i
| Lastnik kessorcij lista „Edinostr. izdavatelj in odgovori:l urednik : Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.