ttMTO CP »GORENJSKI TTSK« fUREJUJE URKUN ISK.1 ODLOK •GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZN1K . ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, guvni UREDNIK 24-75 - TEkoči RAČUN PRI NARODNI banki v KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO
LETO XV.V
KRANJ, PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA 1962
ST. 128
▲
CIALISTICNE ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA ZA
izhaja od oktobra iw kot
TEDNIK • OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK • OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH • LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
GORENJSKO
Za 70 milijonov dinarjev manj prispevkov
ZARADI ZNIŽANIH TARIF
O uveljavljanju novih smernic ^gospodarjenje z gozdovi smo že »ečkrat pisali. Trenutno je v teka podpisovanje pogodb med za-^bnimi lastniki in gozdnogospo-krekimi organizacijami. Ena iz-B«d bistvenih novosti je v do-"Jinjih olajšavah za lastnike go-***v. ki bodo podpisali pogodbe za "delovanje z gozdnogospodarski-*> organizacijami.
Med drugim bi morali občinski ';*kki odbori predložiti okrajnemu odboru višino znižanja tarife ** plačevanje prispevkov za les k zasebnih gozdov, s katerim go-■POdarijo gozdnogospodarske orga-*zacije. Okrajni odbor je pristopa Za potrditev takih predlogov *"*j«i za celotni okraj ali pa samo a določene dele okraja.
v našem okraju je predvideno, ■ bi se ti prispevki v gornjem Pnmeru zmanjšali pri iglavcih za ^ odstotkov in pri listavcih za 20 •taotkov. To pa pomeni, da bodo toliko manjži gozdni skladi pri **iMfcih ljudskih odborih. V ce-**i bi vse občine imelo manjše •'tođe za okroglo 70 milijonov di-**jev. Največji izpad bi nastal v k*j*ki občini, in sicer za več ■t 25 milijonov dinarjev manjšim •totaim skladom. Sledijo loška ■floa, kjer bi se ta sklad zmanj-* za okroglo 14 milijonov, jese-•fta in radovljiška s po 10,5 mi-■joni in tržiška z okroglo 9 mili-*ii manjšim gozdnim skladom. Hkrati s tem predlogom izdelu-•jo tudi predloge, kako naj bi *6nski ljudski odbori nadome-te izgube oziroma zagotovili "Uoteno poslovanje in izpolnje-*je postavljenih načrtov.
Ob prvih konferencah krajevnih organizacij SZDL
% x
Določila
ustave
— osnova za razprave o delu in razmerah v določenem kraju
Po daljših pripravah so se začele prve konference krajev* mih organizacij SZDL v našem okraju. Za danes je predvidenih kar 13 konferenc po Škofjeloški občini. V kratkem se bodo začele konference krajevnih organizacij tudi po ostalih obči* nah Gorenjske.
Z rekonstrukcijo jeseniške Železarne nadaljujejo s precejšnjim tempom. Kraj, kjer bodo stali novi železarski objekti, je svojo nekdanjo podobo že skoraj povsem spremenil. Na naši sliki pa vidite, kako so že utrdili teren, kjer bo nova vabama. Nad betonsko škarpo bo še okoli 15 metrov visok nasip, na katerem bo proga, da bodo v valjamo lahko po njej prevažali material
Sklepanje pogodb med zdravstveno službo in plačnikom
Potrebne so boljše priprave
Občinskih zdravstvenih centrov ni mogoče pohvaliti
Sklepanje pogodb med zavodi za socialno zavarovanje in enotami zdravstvene službe je zelo obsežno in zahtevno opravilo, saj te zgodbe urejajo vsa medsebojna poslovna razmerja med zdravstveno službo in zastopniki zavarovancev. V teh pogodbah je določen obseg dela, način in postopek poslovanja In cene oziroma pavšalna povračila za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti.
Sklenitev pogodb ec navadno *Bko leto zakasni. Letos so bile •klenjene še prav posebno pozno, *«eca avgusta, ker so ob koncu *»ega polletja letos izšli nekate-1 novi zvezni in republkski prodni, ki pa jih je bilo potrebno ■Wtevati  že  v  letošnjih pogod-
vodoma komunalnih skupnosti zavarovancev,   kaiterih ustanovit** sta skupščini zavarovancev že po* trdili in bosta dokončno prevzela posle dosedanjega okrajnega zavoda do konca tega leta, zares tudi uspelo, je v veliki meri odvisno od delavnosti občinskih zdravstvenih centrov. Ti so bili usta-Predvideno je,  naj bi bile po-.novljeni po vseh občinskih sredi-Wbe za prihodnje leto sklenjene ščih oziroma naloge centra oprav-k januarja. Ce bo to novima za-'ljajo ustrezni zdravstveni domovi,
Standardi premalo upoštevani
Vedno ostrejša kontrola sadja in zelenjave v prodaji
U precej dolgo je tega, kar so Kfi z zveznimi predpisi določeni •'»ndardi tudi za prodajo sadja in Menjave. Ti predpisujejo, kakšno M*fo se sme 'prodajati in kako **n biti označeno. V izložbah tr-(*la s sadjem in zelenjavo in 7 prodajalnah samih na zabojčkih ti lahko opazimo listke, ki ozna-<«Jej© artikel in njegovo kvalitet-» mto.
Vendar pa to ne velja popolnost Se vse prevečkrat se zgodi, to te med sortirano in pravilno at*gotizirano sadje in zelenjavo •ftjejo tudi večje ali manjše ko-Sfioe živil, ki tem standardom šo ♦i daleč ne ustrezajo« ker niso »rt i rana. so nagnita, črviva, ali •uko drugače poškodovana ter za-fj»ne bi smela na prodajne mize.
Međ tistimi, ki so so že morali °<ovarjati zaradi kršitve predpisih irtandardov je tudi kranjska Affaria. Po eni strani jc ros tre-upoštevati, da ta obrat nima !*'lj<ih skladišč, da nima sor-'W!i strojev in da so težave pri
nakupovanju letos zaradi slabe letine precejšnje. Vendar pa to vse skupaj ni opravičilo za to, da bi bilo dovoljeno oškodovati potrošnika, ker dejansko res utrpi materialno škodo, če po sedanjih visokih cenah sadja in zelenjave kupi manjvredno blago in mora celo dobršen del kupljenega odvreči.
Poseben problem, ki tudi sodi v te prodajalne, je prodaja jajc. Priprava za kontrolo kvalitete jajc slane manj kot 400 din. Po poslovalnicah kranjskega podjetja Živila jajca, preden jih prodajo, že pregledajo in nam tako nudijo zagotovilo, da bomo vse, kar smo kupili, tudi lahko uporabili. V prodajalnah Agrarie te naprave še pogrešamo.
Tržni inšpektorati bodo v prihodnje še ostreje preganjali take in podobne napake, menijo pa, da tu Se veliko več lahko naredijo potrošniki sami s tem, da vse neustrezno blago odklanjajo.
vendar te naloge na splošno ostajajo neizpolnjene. Cas sklepanja pogodb je, čeprav tako pozen, večino gorenjskih zdravstvenih zavodov zatekel z zelo pomanjkljivimi programi dela ali celo brez programov. Nekateri programi pa so bili sicer na prvi pogled dobri, kaj hitro pa je bilo mogoče ugotoviti, da so zajeli le dejavnost in finančne potrebe zdravstvenih ustanov, njihove organizacije in «r*2Kežnosti, niso pa upoštevali dejanskih potreb občine, kraja ali podjetja.
Razumljivo je, da je upoštevanje teh potreb nemogoče, če jih ni še nihče analiziral. Toda prav analiziranje zdravstvenega stanja pre-bivavstva in s tem omogočanje razumnega in načrtnega planiranja razvoja zdravstvene službe je vzrok, ki je v največji meri vplival na ustanavljanje centrov. Razen tega, da tej najvažnejši zahtevi ni bilo zadovoljeno, pa se je dogajalo celo to, da so morali zastopniki zavoda šele pri sklepanju pogodb reševati razna organizacijska vprašanja zdravstvenih zavodov, na primer umestnost odpiranja novih ambulant, nove dejavnosti, patronaže itd. in usklajevati delo posameznih zdravstvenih ustanov v občini, ker se same naj
Do sklepanja novih pogodb pre-ostaneta torej še slaba dva meseca. Cas je kratek, vendar pa kljub temu še zadosti dolg, da se s pravilno zavzetostjo dosedanje pomanjkljivosti vsaj delno odpravijo. - M. S.
Ze v samih pripravah na to se je izoblikovalo nekaj konkretnih organizacijsko-tehničnih, pa tudi vsebinskih vprašanj v zvezi z delom teh organizacij v prihodnje.
Ob tem je treba najprej ugotoviti, da so napori za urejevanje materialnih pogojev v zadnjem času dali precejšnje rezultate. Skoraj ni več organizacije, ki ne bi imela vsaj skromnega prostora za sestajanje, ki ne bi imela najnujnejše opreme in s tem možnosti za delovanje. Prav tako so se mnoge organizacije % uspehom lotile posameznih problemov na terenu. To zlasti tam, kjer so aktivi teh organizacij našli prave oblike dela. Tako se organizacije SZDL vse bolj uveljavljajo kot osrednja množična sila ne samo v občinskih, marveč tudi v krajevnih merilih.
Eden izmed trenutnih nerešenih problemov je teritoriailno oblikovanje teh organizacij. V radovljiški, jeseniški in delno tudi v tržiški občini je to dokaj urejeno. Povsem nerešeni pa so ti problemi v škofjeloški in kranjski občini. V škofjeloški so v glavnem težave zaradi gorskih predelov, v kranjski občini pa je neznanka urbanistična zasnova razvoja posameznih krajev v prihodnje. Čeprav je v osnovi tež-
sicer zaposleni v centrih,' a stanujejo na podeželju in bi lahko močno okrepili delo krajevnih organizacij.
V dosedanjih pripravah na konferenco so povsod skušali dati glavni poudarek tistim problemom, ki so za določeno območje najbolj aktualni. Tako so po škofjeloškem področju dali prednost novim odnosom v kmetijsko-gozdarski dejavnosti. In sicer vsa skozi prizmo določil nove zvezne in republiške ustave. To. pa daje sedanjim konferencam še posebno obeležje in praktični pomen.
K. M.
ŠKODA ZARADI POKVARJENIH ŽIVIL
V tretjem tromesečju letošnjega leta, v mesecih julij, avgust in september — so gorenjski sanitarni inšpektorji izločili iz prometa v gostinskih in trgovskih podjetjih za več kot 1 milijon 300 tisoč dinarjev pokvarjene hrane in pijač.
Velik delež pri izločenih živilih imajo alkoholne pijače, 6aj so jih izločili kar 1707 litrov. Po količini sledijo: meso, ribe in mesni izdelki s 1279 kilogrami, takoj za njimi pa je potrebno omeniti še
■ ■ ii tmm q0 wa »      0 —      ------ — --- * i.ij . i j i i      1'' '     jv=    VWM C. k/llV    VlllCUl L1     o C
nja, da bi se organizacije SZDL j 3690     pokvarjenih zelenjavnih
skupnosti, je težava prav v tem, da slednje še niso našle svojih dokončnih oblik dela.
Sedanje konference bi morale kadrovsko okrepiti vodstva kra-jevnib organizacij. Razen žena in delovne mladine bi morali pridobiti v odbore zlasti inteligenco. Mnogo je sposobnih ljudi, ki so
Seveda ne gre prezreti, da je tu omenjena le velika škoda zaradi pokvarjenih živil in pijač, ki so jih sanitarni inšpektorji zasledili. Nemogoče pa je oceniti količine, ki so jih trgovska in gostinska podjetja že sama odstranila iz svojih skladišč in lokalov. - S.
Uveljavljanje samoupravnega sistema
»Državno« in naše
Kadar občanom ni več vseeno, če enoletno osnovno šolanje otroka stane 50.000 dinarjev več ali manj ,
V manjši gorski vasici so se odločili, da bodo ukinili šolo, zakaj šolanje jc bilo tam predrago. Otroci bodo tudi pozimi lahko hodili peš v dolino, saj je država dolžna preorati in vzdrževati cesto. In znova se je zataknilo. Kaj kmalu so ugotovili, da tudi oranje in vzdrževanje ceste nikakor ni več le ►►državna« stvar, marveč prav tako stvar njih samih oziroma njihove krajevne skupnosti. Zato so se nad celotnim problemom še globlje zamislili.
Gre v  bistvu za podedovano miselnost o državi in državljanih, pri čemer se javljata (včasih mor-. 'da tudi podzavestno) dve merili
večkrat ne morejo sporazumeti. Prav tako zdravstveni zavodi niso izdelali skupnih občinskih delovnih načrtov, iz katerih bi bilo mogoče razvideti potrebno mrežo zdravstvenih enot v merilu komune ali posameznega kraja.
ob dinarju: gre za porabo »državnega« dinarja, kar »nikogar« ne prizadene, in lastnega, ki ga je pa treba varčevati.
Ostanke take miselnosti zasledimo povsod. Poglejmo, kako je v zvezi s šolami — samo nekaj po-
datkov in izkušenj. Celoletni stroški šolanja za enega otroka v lanskem letu so znašali na šoli »Lucijana Sej jaka« v Kranju 42.700 dinarjev, na šoli »Staneta Žagarja« 44.500 dinarjev itd. -Tu so vračunani vsi osebni dohodki na šoli, materialni izdatki itd. -razen investicij. Prav iste vrste stroški pa so bili na šoli v Pše-vem kar  96.530 dinarjev,  to se
pravi - za dobrih 50.000 dinarjev! več na enega otroka. Seveda nj teh razlik krivo osebje pševeke sole niti ne gre za zasluge dru« gih .šol v mestu. Gre le za ugo-» tovitev, da so šole v oddaljenih' vaseh z majhnim številom otrok mnogo dražje kot tam, kjer je večje število učencev. Hkrati ob tem ekonomskem pokazatelju pa bi morali še dodati kvaliteto pouka, ki se na enooddelčnih šolah nikakor ne more primerjati ■ poukom na bolje organizirani šoli v večjih središčih.
Sedanji sistem seveda vse bolj sili šolske organe in tudi same prebivavce   posameznih krajev, da o tem vse resneje razpravija-(Nadaljevanje na 2. strani)
Obrazi in pojavi # Obrazi In pojavi e Obrazi In pojavi o Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi © Obrazi in pojavi # Obrazi
Zgodilo se je pred štirinajstimi bolj zagrenjena. Ni je več iz hiše. česar slišati o volitvah, o občini, da ji nihče ne bo nasilno vzel
dnevi. Dogodek je zelo značilen za Noge jo bolijo. Ob vsakem naporu o   organizacijah,   niti   o   Rdečem zemlje in jo pustil brez oskrbe in
današnje razmere na mnogih kme- se utrudi in le s palico si pomaga, križu. »Nikomur ne verjamem*, je podobno.  Ženica pa  je vztrajala
tijah in za marsikoga poučen.         Hkrati pa ji peša vid, pa sluh in ponavljala.  Včasih ni bila  taka. pri svojem. Sin, ki hodi v mesto,
Na osamljeni kmetiji je ostala ob tem tudi dobra volja. Tako je Tako so ugotavljali obiskovavci. ki »pozna stvari*, ji je vse to po-
Ondan pa je prišla k tej ženici vedal. Tako je povedala.
na obisk njena stara znanka. n •• .        ,„  •   _„► » :„,„;,..•
v-     ■ l i       ji-      i     • Prijateljici se je začelo jasmti.
»Koma} čakam, da bi umrla*, je v .   .    ; • l /   <•„ r„r„j„ t/.il«
„^__/• i   v   . ' xr .   _       ' '. Nato je obiskala se sosede. Veliko
ponavljala zenica. Nato pa je prijateljici zaupala poglavitno bolečino:  oHast je predpisala velike
dejansko samo 67-letna ženica, do- namreč  povedala  patronažna se-
Nikoli ne verjamem
davke, sedaj pa odvzemajo zemlio.
kaj izčrpana in nesposobna za delo. stra, pismonoša, logar in drugit ki A zanjo se nihče ne zmeni. Za
Edini sin, ki je poročen in ima po službeni dolžnosti ali slučajno stare ljudi na kmetih se nihče ne
družino, je zaposlen v tovarni. Le zahajajo v to hišo. Ženica je od- zanima. Kam naj gre? Kje in kako
popoldne je doma, da kaj na hitro klanjala  pogovore in  zmeraj po- nai dočaka smrt?
pomaga, in stvar se vleče naprej, navijala, da ne zaupa in ne ver-     Tako je jadikovala. Prijateliica ženice m njeno  »nezaupanje* <f*
Ženica  pa je zadnje čase vse jame nikomur več. Ni hotela ni- jo je prepričevala, da to ni tako, vsega, kar danes imamo, r—. A'. M*
so vedeli povedati. Iz egoističnih nagibov, kot so povedali, plaši sin ubogo ženico že vse poletje in ji pravi, da oblast jemlje zemljo in da si morajo starci sami pomagati, kot vedo in znajo.
Od tod torej zagrenjenost uboge
TE DNI PO SVETU
PESIMIZEM V INDIJI
Indijski veleposlanik v Wa-shingtonu je izjavil, da Indija pričakuje daljšo vojno s Kitajsko. V zadnjih dneh je na meji precej mirno, ker se obe strani pripravljata na zimsko obdobje, ki bo po Vsej verjetnosti prisililo vojski k zmanjšanju dejavnosti. Na letališču v bližini Kalku te 6koraj vsa-*ko tri uro pristajajo nmeriška letala z različnim orožjem. Težjo orožje bodo dovažnli z ladjami. Delno jc to orožio iz skladišč NATO v Turčiji, delno pa iz ameriških vojaških skladišč- v Frankfurtu.
»DER SPIEGEL« V ZAPORU
Zahodnonemška policija je postopoma pozapria skoraj vso vodstvo opozicijske revije >»Der Spio-gel«. Novinarje so po nekajdnevnem zasliševanju izpustili. Kot povod za napad na to revijo je obrambnemu ministru služila aretacija nekega polkovnika zahod-nonemške vojske, ki je obdol/.en izdajanja informacij omenjenemu Uredništvu.
MIKOJAN-CASTRO
V petek zvečer je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan prispel v Havano in se takoj nato se-•tal s kubanskim premierom Ca-•trom. Včerajšnja Pravda je objavila, da je Mikojamu med njegovim bivanjem v Havani v Moskvi umrla soproga.
SAUDSKA ARABIJA
V TEŽAVAH
Vlada Saoidsko Arabije je razdelila novinarjem pred kratkim posnete slike bivšega jemenskega tmama El Badtra, ki je bil, kot je znano, že proglašen za mrtvega. Položaj v Saudski Arabiji se je Zelo poslabšal. Veliko vojakov je dezertiralo, aretirali so več oficirjev, ki niso hoteli izpolnjevati ukazov, vojake, ki nočejo v boj, tla mestu ustrelijo. Kralj Saud je zaprosil predsednika ZDA za vojaško pomoč.
Ljudje in doeodki •> Mudfe in dogodki * Mudle in dogodki • Ljudje in dogodki • Lludte in dogodki • Otiđi* fa
Kubanska zapora, ki so Jo z velikim spremstvom vojnih ladij in ladijskih topov razglasili, ni pripeljala do novega Pearl Harboura, čeprav je bil dogodek skoraj tako dramatičen kot v drugi svetovni vojni. Razplet, ki smo ga v zadnjih dneh spremljali, je odšel v
pokazalo, da takšno umetno povzročanje zaostritev lahko nekoč pripelje tako daleč, da obe svetovni velesili - Sovjetska zveza in ZDA - ne bosta več nadzorovali položaja in bo vojna izbruhnila kot »zrel oreh*, ne da bi je velesile želele in resnično pripravlja-
ker nobena stran ni računala, da bi zaradi »kubanskega problema* zgrabila za orožje in usmerila rakete na naprej določene cilje Kubanska preizkušnja je bila politične in diplomatske narave. Vendar pa je ta preizkušnja bolj kot vse do sedaj pokazala, da z nada-
Razplet zapore
popolnoma drugo smer. Se enkrat
je btla vojn*, s praga odstranjena brez sprožitve petelinov na nabitih puškah. To ni prvič, da smo bili po drugi svetovni vojni na na pragu termonuklearne volne. Podobnih kriz, ki so vse potekale ns robu vojne je bilo v kratki povojni zgodovini že precej. Ustvarjanje kriz in odmerjanje moči na vseh koncih in kra'lh Je postala vsebina uradne politike velesil, ?e mnogokrat prej, posebno pa ob najnovejši kubanski krizi, se Je
le. Polonaf okoli Kube Je namreč pokazal, da je igra na robu vojne včasih izven okvirov nadzorstva In samoniklo lahko pripelje do tragičnega konca.
Kubanska zapora in dogodki, ki so se odvijali po razglasitvi te zapore so nakazovali to nevarnost. To so Imeli pred rčm? tudi državniki obeh svetovnih sli. Prav zaradi «e<ra si lahko razaramo hiter in ■SfoknvH preobrat In ugoden razpet. Ku»-»nska kriza n» bilara-mlšljcna kot vojaška preizkušnja,
Ijevanjem kriz in s pripravlja-n'em novih zaostritev ni mogoče Človeštva obvarovati pred katastrofalnim uničenjem. Politika sile In puškinih kopit se je prav na kubanskem primeru skrhala. Po ziimnih znakih smo lahko opazovali, da ima kubanska zapora politično in diplomatsko označbo. Kubanska kriza nI ustvarila emke naoetnstl na »druri fronti« v Berlinu, k*er je v vo.faškem pogledu vse prloravlieno, da se lahko začne nova svetovna vojna. Ne gle-
de na vse to, smo zdaj lahko zadovoljni, ker je na svetu vedno več objektivnih činiteljev, ki zanikajo načela hladne vojne in držanja svetovnega ravnotežja z ustvarjanjem nevarnih kriz. Popuščanje in hiter razplet kubanske krize da soditi, da je bila morda to zadnja tvorba starih političnih načel in da smo na pragu nove dobe, ko bo mogoče načela sožitja uresničevati tudi v praktični politiki med velesilami. To bi bil obenem najboljši dobitek, ki bi ga lahko zadeli na kubanski tomboli.
Po drugi strani je kubanska kriza obdarovala velesile tudi z medsebojnim zaupanjem. Američani so na vse načine preobračali izjave Hruščeva, da želi z njimi mir in mirno tekmovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Zdaj je Hruščcv to svojo privrženost mirnemu sožitju dokazal z vrednimi dejanji. Sovjetska raketna oporišča na Kubi so začeli rušiti in rakete odvažati. Vedno bolj se zbližujejo tudi gledišča o nadzorstvu, ki bi ga morali opraviti na
licu mesta. Sovjetska zveza se jc v zameno za to znebila ameriških oporišč v Turčiji in dobila jamstvo, da bo kubanska ozemeljska nedotakljivost zavarovana z mednarodno pogodbo. Američani In Latinska Amerika sta se obvezali, da nasilno ne bosta spreminjali oblasti, ki uživa podporo kubanskega ljudstva.
V New York so z najboljšimi sovjetskimi letali dopotovale visoke sovjetske osebnosti, ki nosijo ključe za mirno ureditev kubanske krize. Te ključe je po mnenju opazovavcev treba samo Se Izbrusiti za kubansko ključavnico. Podpredsednik sovjetske vlado Mikojan, ki ga je ženina smrt nekoliko zmotila pri posredovanjih, jc prišel s polnimi pooblastili sovjetskega premiera Hruščeva in se tudi v New Yorku pogovarjal na najvišji ravni. Sporazum med Kennedvjem in Hruščevom se uresničuje z dejanji.
Snidenje o pravem f asu
VREME
Po hladnih in meglenih dneh bo nekoliko topleje, a spremenljivo vreme z možnostmi padavin.
Center in komisija za letovanje otrok pri okrajni zvezi DPM Kranj sta že sedaj začela pripravljati vzgojiteljski kader za prihodnje leto.
Tako je bil pred dnevi dvodnevni seminar na Bledu, ki se ga je udeležilo preko 100 vzgojiteljev. Mnogi Izmed njih so že v letošnjem letu z uspehom delali v kolonijah v SavudrijI, Skoljlču, MaJInskI ln Stenlaku. V teh letovanjih je bilo 1.600 otrok deležno skrbnega vzgojiteljskega vodstva. Trud je bil poplačan z zadovoljstvom otrok. Pohvalno je, da so vrste vzgojiteljev pomnožili tudi novi tovariši, ki so se prostovoljno odločili za to posebno obliko dela z mladino med počitnicami. Vzgojitelj mora imeti dosti znanja, saj je treba nuditi
otroku več kot samo kopanje in obilno hrano.
Prav na tem seminarju so se udeleženci globlje 6eznan ili s tezo, da je otrok nedeljiva biopsl-hična in socialna enota. Pri vzgojnem delu morajo biti zajeta prav vsa področja. To je lepo prikazal tov. Pediček v predavanju -Vzgojitelj in psihološko opazovanje otroka«. S primeri iz prakse je ilustriral in poudarjal važnost socializacije in humanizacije otroka, ki mora biti še posebno vidna na letovanjih. Opis in lepa beseda, ki jo nudi vzgojitelj otroku, ustvarjata zaupanje, razen tega pa je to pogoj za uspešno delo. Prav tako je važno, da poteka delo koordinirano med 6tarši, kolonijo in Solo. Vzgojitelj mora že pred letovanjem spoznati svoje varovance, njihove navade, lastnosti in razvade. Tako bo lahko
Včeraj dopoldne je imela v domu »Partizana« tržiška mladina letno občinsko konferenco. o zaključkih, ki so jih sprejeli mladi Tržičani bomo še poročali
že v začetku kcloni'e uspešno iz-vaial začrtani program.
V nadal'evanlu senvnarja je tov. Terčelijeva podala analizo letošnjih letovanj in prikazala, kakšen naj bo lik vzgojitelja. Tudi med letom so predvideni še nadaljnji poglobitveni seminarji — tako teoretični kot oraktični. V veliki meri je namreč usneh letovanja odv!sen prav od kadra in tega se organizatorji dobro zavedajo. Sistematično delo o pravem času bo vsekakor doprinos h kvalitetnejšim letovanjem naše mladine. — M. B.
»Državno« in naše
rlMsuialievanle s I strani) jo. Zato niso ti podatki za Pševo nobena novost in predvideno je že, da se bo ta šola (25 otrok) priključila šoli v Stražišču kot poseben oddelek.
I Zelo dobre izkušnie glede tega imajo na šoli v Mojstrani (pa morda tudi drugod). Ze pred leti so ugotovili, da je samostojna šola v oddaljeni vasici Radovni s približno 10 otroki nadvse draga in povrh tega še slaba — kljub vsemu prizadevanju. Da bi te otroke priključili šoli v Mojstrani, bi morali tam imeti ustrezen internat. In vendar* so to začasno rešili brez internata in brez večjih stroškov. Za zimski čas, ko je otrokom iz uro oddaljene Ra-dovne res nemogoče hoditi do Mojstrane, so starši prizadetih otrok ob sodelovanju občinskih organov zanje poskrbeli pri svojcih, znancih in pri družinah, ki so bile pripravljene vzeti otroke. Samo ob sobotah zvečer hodijo otroci domov seveda v spremstvu in se vračajo v ponedeljkih.
V kranjski občini so nekatere razrede iz oddaljenega Jezerskega domala premestili v Kranj, kjer so našli prostor za otroke v Internatu. Tako so otrokom omogočili kvalitetnejši pouk ob istih ali še manjših stroških. V radovljiški občini so med prvimi občinami na Gorenjskem izvedli temeljito reorganizacijo šolstva prav po teh merilih.
Čeprav je v šolstvu dokaj težav pri uveljavljanju samoupravnega sistema, je tudi res, da se v šolstvu korenito lomijo zastareli pojmi »države« in 6e uveljavlja iniciativa kolektivov, šolskih organov in občanov sploh. - K. M.
Iz razprav o predosnutku nove ustave
0 nekaterih temeljih polit'enega sistema in organizacije federacije ter republ ke glede na novo ustavo
(Nadaljevanje in konec)
Podčrtal bi še en problem. Prej sem poudaril, da se je značilnost našega delavca — proizvajavca spremenila, da je proizvajavec hkrati tudi upravljavec. Tudi sam pojem proizvajavca se je razširil. Pod tem pojmom je treba danes razumeti tako prnizvajavea materialnih dobrin kakor tudi proizvajavca nematerialnih dobrin, to Je duhovnih dobrin, prosvetnih, kulturnih, znanstvenih, umetniških, zdravstvenih, socialnih itd. Ce jc tako, potem moramo tudi te proizvaiavce vključiti v tisto področje, kjer se odloga o druž-beno-političnih nalogah družbe, kjer se izda'a'o zakoni in kjer se polagajo obnove za vse naše družbeno In politično življenje.
To je storjeno na dva načina. V občini bomo ;mo!i v zboru pro-lzva:avcev tudi proizvajavce iz prosvete, kulture, zdravstva in drugih služb skupaj kot «n dom, ki naj bi so imenoval zbor delov-
nih organizacij. Ni pa IzklHicefa. možnost, da bi ustanovili tudi v občini več posebnih zborov. V republiški in zvezni skupščini pa bi imeli posebna predstavništva za gospodarstvo, prosveto in kulturo, socialno in zdravstveno politiko in politično-upravno področje. Tako bodo zvezna skupščina in republiške skupščine imele pet domov.
S tem pa rešimo še druge probleme in med njimi tudi vlogo ljudskega poslanca. Ljudski poslanec je bil voljen po zakonu o splošni volilni pravici. V razdobju zadnjih 10 let se je zelo razširilo področje, v katero posega družba z raznimi akti, bodisi da so to zakonski akti aH pa samo priporočila in resolucije. To pa je zahtevalo od ljudskega poslanca, da je strokovnjak, da se razume na sedne zakone, vojaške, gospodarske, da vse ve o cestah, o železnicah, P* & nuklearni anergijl in na vam o čem s«. Poeladlea tega 'jc bila, da se je poslanec
znašel v vlogi, da vsega tega ne zmore. Edino v odborih 60 bili poslanci, ki so o posameznih vprašanjih vedeli nekaj več in so tako pomagali pri ustvarjanju vseh aktov predstavniških organov. V samem plenumu tega ni bilo mogoče storiti. Zato smo videli, da so bili naši plenumi mrtvi, da na njih ni bilo borbe mišljenj. P°" slanec zdaj ne bo več voljen na podlagi splošne in enake volilne pravice, kjer bi številčno razmerje odločalo, kdo bo poslanec. Za občinske skupščine torej ne bomo imeli neposrednih volitev na podlagi splošne in enake volilne pravice. To je izhodišče. Toda za republiško in zvezno skupščino pa ne bi bilo v skladu s 6istemom samoupravljanja in s komunalnim sistemom, če ne bi obdržali neposredne volitve. Zato se bo bodoči poslanec formiral iz občinskih organov kot njihov dels-gat, kar bo zagotovilo mnogo večjo legitimnost in kvalifikacijo takega političnega predstavnika.
Kakšna jc pravzaprav organizacija centralnih naših organov? Lahko rečemo, da ustava glede tega prinaša precej novosti in velike spremembe. Treba je celotno to nadstavbo prilagoditi druž-beno-ekonomskemu in političnemu sistemu, ki je zrasel spričo delavskega samoupravljanja, komune in človekovega položaja. Zato je organizacija republiških in zveznih organov samo logična posledica značaja naše družbe, družbe, ki jo karakterizira država v odmiranju in ki jo nadomešča samoupravljanje (to namreč vse bolj in bolj požira elemente države). Vse skupaj prihaja do izraza med drugim v* naslednjih področjih:
I 1. V zvezni skupščini in republiški skupščini nimamo samo ene-
| ga zbora, tako imenovanega državnega zbora, kar bi ustrezalo oznaki, da je to samo država. Nimamo samo dveh zborov, temveč
1 več zborov. Ti samoupravni zbori bodo strokovno reševali posa-
j mezne probleme. Zakon bo pro-
I glasen kot zakon samo, če bo soglašal tudi strokovni zbor.
t. Karakter naše družbe prihaja j do izraza tudi v samih volitvah. Volilni sistem ni popolnoma nov niti ni popolnoma čist niti ni v logični povezavi s temeljnim bistvom našega političnega sistema. Ta volilni sistem ima element »teritorialnosti«, ker je treba po predosnutku ustave poslance v zvezni in republiški zbor ob jzvo-
Ceprav je »-mesec varnega prometa« »uradno« že minil, je gornja slika nedvomno še vedno aktualna, vsaj kar zadeva nemoto-rizirane Leščane — pešce. Le-ti so iz dneva v dan izpostavljeni nevarnosti. Na dokaj prometni cesti Radovljica - Lesce pa tudi v samih Lescah (razen izjem n. pr. pred kolodvorom) in dalje preko železniškega prelaza do TIO namreč za pešce ni varnostnega pasu — pločnika. Prav tako tudi kolesarji nimajo svoje steze. Menda bo ta problem rešil
litvl potrditi še na referendumu. Naši družbeni ureditvi bi ustrezal
čisti delegatski sistem. Zadeve, ki jih občani zaradi širine problema ne morejo rešiti v občini, naj obravnava in rešuje širša teritorialna skupnost, kamor komune pošiljajo svoje pooblaščence — delegate. Predlagani volilni sistem je odraz družbenih razmer in izraz značilnosti države, ki prehaja v samoupravljanje.
Dalje se ta karakter vidi v tem, da imajo naši organi dvojen značaj. Naši organi so organi oblasti in hkrati organi samoupravljanja. Nimamo posebnih organov oblasti, ki bi bili ločeni od organov samouprave. Naši organi obenem, ko sprejemajo zakone in druge prisilne predpise, sprejemajo tudi resolucije, priporočila, opravljajo dogovore in se svobodno sporazumevajo. Tako vidimo svojevrsten proces odmiranja države, pretaplanja javnih zadev v družbeno aktivnost tudi v dvojnem značaju predstavniških odločitev.
Glede ZIS in RIS bi poudarili, da so bila to sedaj najmočnejša telesa. Danes pa je vloga ZIS zmanjšana. V novem sistemu se IS stopijo v skupščino in postanejo pravzaprav njeni organi. Niso več v večji meri operativni, ampak imajo bolj koordinacijsko funkcijo v skladu s skupščinsko vladavino in razvojem samoupravljanja. Mnogo dosedanjih funkcij IS jc preneseno na poli-
urbanistični načrt za RadovU*0 in Lesce, toda ali ne bi ta pr** blem do tedaj (do realizacije ** banističnega načrta) vsaj začas*1 rešili kako drugače <!). Kaj, *° bi Leščani »žrtvovali« vrti*6 pred hišami, ki so ob cesti, >* račun pločnika (!). Sicer pa *° treba za varnost pešcev in kok" sarjev čimprej poskrbeti, da t* bo na to opozorila morebitna tf sreča, kot je bilo pred dnevi * tistim jarkom v Mostah prt Žirovnici, ki je terjala kolesarje*« življenje. - St. S.
tične zbore — zvezne in repaN'' ške — kakor tudi na državne kretariate. Glede državne uprt« se v bistvu ni nič spremenil* Novost je v tem, da tudi ti t«* cionarji podležejo rotaciji. Nov«*1 je svet federacije. Predsednik W publike preko njega aktivno vP*' va in usmerja delo političnih. •* vršilnih in drugih organov te**" racije. Ta svet ne bo odločal, a**" pak bo dajal mnenja. Pomemb^ vlogo pa bi dobil v času veja'-ko bi prevzel celo vrsto druf^ funkcij.
Predsednik republike ne bo W predsednik ZIS, marveč bo «** Imo šef države. Poudarjena ¥ večja samostojnost predsednik* republike. Ni treba, da je poti«-nec. Ce pa je poslanec, mu m*3-dat preneha, kakor hitro je itv*" ljen za predsednika repubttk* Ima pravico in dolžnost, da ča mandator j a za sestavo ZIS, mu poveri sestavo ZIS. ga tudi kandidaturo za bocbu** ustavnih sodišč in članov teč***" cije, vodi svet federacije. 1**** predlaga določena vprašanja,* naj Jih obravnava ZIS, in pr**' seduje IS, kadar prisostvuje e*> Lahko tudi skliče sejo IS in ko zadrži uredbe in pasametf* predpise, če meni, da niso v skladu s politiko. Nadalje je vt*»* da predsednika republika na i** menjuje predsednik IS. ampak predsednik zvezne skupščine.
IVAN REP1NC
prodam
Prodam 6 tednov stare pujske. Franc Koklič, Sclo 22, Bled 4455 Po ugodni ceni prodam 2 breji bavi. Cerklje 52 4471 Prodam različne vreče in tehtnico za 1000 kg ali zamenjam za 200 kg tehtnico. Naslov v oglasnem oddelku 4479 Prodam ovco z jarčkom. Naslov v oglasnem oddelku 4489 Poceni   prodam ogrodje kavča, otroški voziček in 2 oleandra ter Sorenjskc    nageljne.   Naslov v oglasnem  oddelku 4499 Rabljen emajliran .štedilnik poceni prodam.  Kranj, Vodopivčeva H 4300 Prodam 550 kg težkega plemenskega vola. Selo 20, Bled 4501 Prodam:    25    litrski električni bojler.     kompleten    el. mikser »Mixodor«.   pomivalndk, zložljivo posteljo,   raztegljivo mizo s štirimi tapec ' ranimi stoli, nov dvojni pletimi s t roj Regina, višinsko moče »Hana • -. smučke »Bloke«, gumi čoln  za   4 osebe, 2 šotora četvorčka,   3    lcmp  postelje in tranzistor Ingele^ Heda Simunac, Kranj, Cesta koki k<>ga odreda 18
4502
Motor NSTJ 500 ca.i s teleskopi Prodam ali zamenjam /a manjšega lahko neuporabnega. Naslov v oglasnem oddelku 4503
Kupim zazidljivo parcelo v >li-tini Kranja.   Naslov v oglasr. m
oddelku
Kupim večjo Franc Konjedič, cesta 39
1531
količino butar.
Kranj, Delavska 4505
ostalo
Poučujem angleški jezik od 1. do 4. razreda gimnazije v Radovljici ali krajih, oddaljenih do 10 kilometrov od Radovljice. Naslov ▼ oglasnem oddelku pod -100 odst. tnpeh- 4506
Sobo oddam proti posojilu. Prane Sajovec. Sk. Loka, Parti-taneka c.  15 4507
Rokavice.    izgubljene   v kinu,
rWte v oglasnem oddelku 4508 Dancing kavarna Evropa v Kralja Je odprta vsak dan, razen ob tarfcih, od 20. do 3. ure. Igra an-bel Sany 4309 Restavracija -Park« Kranj išče godbo za ^silvestrovanje - kvartet ali kvintet 4482 Iščemo samostojno kuharico za restavracijo -Park«, Kranj 4483
tržni pregled
V KRANJU
Fižol 120 do 230 din, moka ajdova 160 din, ješprenj 100 do 120 din, kaša 150 do 170 din, krma za kokoši 60 din, koruza 60 din, oves 30 din; krhlji 100 din, orehi celi 100 do 140 din, kostanj 50 do 80 din za liter; ohrovt 70 din, paradižnik 50 do 100 din, grozdje 100 do 140 din, hruške 50 do 140 din, jabolka 50 do 80 din, orehova jedrca 1000 din, redkev 30 do 50 din, repa kisla 60 do 80 din, paprika zelena 100 din, pesa 60 din, solata 100 do 120 din, zelje kislo 120 do 130 din, zelje sladko 45 do 90 din, krompir 30 do 35 din, čebula 110 do 120 din, maslo 760 do 800 din, korenček 50 do 60 din, sir 150 do 160 din za kg, smetana 20 din, špinača 50 do 60 din za merico, česen 20 do 50 din, zajci 350 do 800 din, kokoši 650 do 700 din, piščanci 350 do 550 din, jajca 35 do 40 din za komad
NESREČE
S TOVORNJAKOM V HIŠO
Pretekli petek nekaj pred 13, uro je šofer Andrej Zarnik peljal tovornjak po cesti iz Cerkelj proti Vasci. Zaradi slabe in spolzko cesto pa tudi zaradi prevelike hitrosti je tovornjak zaneslo. Šofer je sicer poskušal obvladati vozilo, kar pa mu ni uspelo in se je zaletel v hišo s št 114. Pri karambolu je ostal Andrej Zarnik brez poškodb, zato pa je na tovornjaku za okoli 100.000 dinarjev škode (nestrokovna ocena).
Ž.EM V HRBET
Atleta Triglava Dušan PIRJEVEC (na slild desno) in Nenad PROTlC še mnogo obetata. Vsak s po dvema gorenjskima rekordoma sta med najboljšimi tekmovavci na Gorenjskem, pa tudi v republiškem merilu že nekaj pomenita
Skupina gostov je pretekli petek povzročila v gostilni »-Pri Ko-niču« na Javorniku hujši nered in pretep ,in to v samem gostišču in tudi izven njega. Ko je prišla tam mimo patrola Ljudske milice, je našla na parkirnem prostoru pred gostiščem devetintridesetlet-nega Jožeta Adlešiča, ki je ležal na tleh, v hrbtu pa je imel zaboden nož. Adlešiča, ki je imel dva uboda, so takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Kaj je bil povod za nered, še ni znano, ker je .zadeva še v preiskavi, domnevajo pa, da je Adle-Sičn poškodoval z nožem Simon Breš, ki ga je zaradi tega Ljudska milica tudi pridržala.
Industrijski kombinat PLANIKA, KRANJ sprejme takoj
ŠOFERJA D ALI C KATEGORIJE
VEČJE ŠTEVILO
KVALIFICIRANIH ČEVLJARJEV
Osebni dohodki po pravilniku OD. Informacije dobite v organizacijsko-kadrovski službi Planika, Kranj.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil v JCaneasu, Amerika, naš dragi brat in striček
JOŽE KAPUS, duhovnik
Naj mu bo lahka tuja zemlja.
Pogreb bo danes, 5. novembra 1962 Kansas USA, Lesce pri Bledu
Žalujoči: brat Fric z družino
Delo okrajnega odbora LT v prihodnjem letu
Osnovna naloga -vzgoja kadrov
»Obširen program dela za pri- Ijali najrazličnejše stroje in opre-hodnje leto pripravlja kmetijsko- mo za kmetijstvo za kar smo po-
tehniona komisija pri okrajnem odboru   Ljudske  tehnike. Njeni načrti izhajajo iz tega, da vedno večja skrb sflnipnostl za razvoj in napredek  kmetijstva  terja tud večje število kmetijskih strokov njakov, ki bodo vešči kmetijske ga strojništva. Dosedanja praksa je tudi pokazala, da smo nabav-
SKRB ZA LEPŠE OKOLJE
Očitno je, da 6e je vzdrževanje parkov in zelenih površin v Kranju v zadnjem času izboljšalo, vendar še ne toliko, da bi bili lahko s tem zadovoljni. Razumljivo je, da eno podjetje — v tem primeru Komunalni servis, ki vzdržuje parke in zelene površine v Kranju — ne more vseh napak naenkrat odpraviti. Tudi sredstva v te namene so bila zelo pičlo odmerjena, razen tega pa tudi sami občani niso prispevali k lepšemu videzu mesta vsega, kar bi sicer lahko.
Svet za komunalne zadeve j« sklenil, da s prihodnjim letom prenese vzdrževanje olepševalnih nasadov na stanovanjske oziroma krajevne skupnosti. S pravimo organizacijo bodo mnoga dela Taffko opravili in z minimalnimi finančnimi izdatki. S tem novim uKrepom se bo stanje vsekakor izboljšalo, saj bodo stanovavcl neposredno angažirani pri urejanju svoje okolice. — R.
JAVNA
RAZSVETLJAVA
Na zadnji 6eji sveta krajevne skupnosti na Jezerskem so med drugim razpravljali tudi o javni razsvetljavi. Ugotovili so, da tam luči večkrat gorijo po nepotrebnem, dostikrat pa ne tedaj, ko bi bilo potrebno. Zato so sklenili, da bodo prižiganje luči uredili tako, da bodo gorele do ene ponoči, zjutraj pa od 5. do 6. ure oziroma do sedmih, če bo še temno. Razen tega so tudi sklenili, da bodo javno razsvetljavo uredili tudi na nekaterih avtobusnih postajališčih. — R.
trosili znatna sredstva, vendar ti stroji zaradi nestrokovnega ravnanja z njimi dostikrat niso dočakali niti amortizacijske dobe. Zato bo skrb za vzgojo kadrov ena najvažnejših nalog komisije,« nam je v razgovoru povedala tajnica komisijo ing. Zlatica Urh.
In kako mislijo doseči boljše uspehe pri vzgoji kadra? Ena najvažnejših nalog bo utrditi organizacijo in strokovno delo področnih društev traktoristov in kmetijskih strojnikov. Preko teh društev bo treba organizirati več posvetovanj, razna predavanja in krajše seminarje. Društva LT in naša komisija pa bodo morali preko pristojnih organov poskrbeti, da bodo traktoristi deležni tiste pozornosti, ki jo zaslužijo.
Zelo pomembna praktična oblika dela s kmetijskimi kadri so tudi razna 'tekmovanja in prireditve. Med te sodi seveda vsakoletno tekmovanje traktoristov. Zato bodo v prihodnjih letih imeli tudi na Gorenjskem tekmovanja v občinskih, in okrajnem merilu.
DRUGI KONCERT LETOŠNJE KONCERTNE SEZONE
Pisali amo že o koncertu klavirskega tria -bratje Lorenz« iz Ljubljane, ■ katerim je bila otvor-jena letošnja jesenska koncertna sezona. Danes že lahko poročamo o drugem koncertu, ki bo ob koncu novembra. Svoboda »Tone Cu-f a r« bo organizirala koncert akademskega pevskega zbora iz Zemuna, ki bo gostoval tudi v Kranju. Tudi novembrski koncert bo kvaliteten, saj vokalni ansambel iz Zemuna sodi med priznane zbore. Koncert bo v počastitev praznika ustanovitve nove Jugoslavije. Videti je; da bo prirediteljem uspelo organizirati mesečno vsaj po en koncert tujih ansamblov, razen teh pa bo zajemala koncertna sezona tudi koncerte domačih vokalnih in instrumentalni h ansamblov. - U.
PRED USTANOVITVIJO DRUŠTVA GLASBENIH PEDAGOGOV
8. novembra se bodo na glasbeni šoli v Kranju zbrali pedagogi, ki poučujejo glasbo na glasbenih in na splošnoizobražcvalnih šolah v kranjskem okraju.
Namen njihovega zborovanja bo — razen ustanovitve strokovnega združenja — da se pomenijo o pripravah mladinskih pevskih zborov in instrumentalnih skupin za sodelovanje na občinskih in okrajnih revijah ter na III. mladinskem festivalu v Celju; obenem pa da ee podrobneje seznanijo in pogovorijo o sodobnem glasbeno izobraževalnem sistemu.
Zborovanje bo združeno s prodavanjem o otrokovi glasbeni ustvarjalnosti.
Upamo, da bo strokovno združenje močno poseglo v nadaljnji razvoj glasbene vzgoje na glasbenih in na splošnoizobraževalnih šolah in usmerjalo glasbeno nadarjeno mladino v nadaljnji študij. - P. L.
USTANOVILI SO ŽENSKI PEVSKI ZBOR
Pevski zbor DPD Svoboda ►»France Prešeren« v Žirovnici je imel zadnja leta dober mešani pevski zbor, ki je imel prednost predvsem v svojem mladem članstvu. Zaradi odhoda pevovod-je in zaradi prestopa nekaterih članov v novo ustanovljeni pevski zbor na jeseniški glasbeni šoli, so zbor v zadnjem času razformirali. Da bi društvo in s tem Žirovnica ne bila brez pevskega zbora, so se odločili za ustanovitev ženskega zbora. Vodila ga bo tov. Za-lezinova iz žirovniške osnovne šole. Zaradi dobrih pevcev lahko upamo, da bo žirovniško Svobodo tudi ženski pevski zbor častno zastopal. Razen pesmi bo zbor skušal naštudirati tudi nekatere folklorne plese. - P.
OPERNI VEČER
V četrtek, 8. novembra, ob 20. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju v organizaciji kranjske koncertne poslovalnice OPERNI VEČER. Izvajavci bodo solisti ljubljanske Opere: Vanda Gerlovičeva, Bogdana Stritarjeva, Mitja Gregorač, France Langus, Milena Trostova in violinist Karlo Rupel.
Ljubitelji operne in koncertne glasbe bodo doživeli lep večer, saj bodo operna dela reproducirali naši priznani pevci. — P.
Uspešna sezona je zaključena
Minuli teden jc bila zaključena letošnja atletska sezona. Gorenjska atletika je dosegla kvaliteten skok — tak, kot še nikoli prej. Napredek je opazen predvsem pri mladincih; na račun Triglava, ki se je z načrtno vzgojo mladih povzpel prav na vrh slovenske mladinske atletike. Naslednje leto, ko bodo kranjski atleti dobili primerne prostore za vadbo in nastope, pa se bo kvaliteta nedvomno še dvignila.
Slabše je pri članicah. Triglav je nekoliko zanemaril skrb zanje, Jesenice pa so letošnjo sezono »»prespale«.  Aktivna je bila le
peščica, posebno tekmovavci v hoji. Atletika v društvih Partizana je bila aktivna predvsem v radovljiški občini. Najbolj sta se izkazala Partizan Kamna gorica in Partizan Radovljica. Popolnoma nedelavno je bilo prejšnja leta zelo aktivno društvo iz Naklo ga, prijetno pa sta presenetili društvi iz Zabnice in Besnice.
V ekipnem prvenstvu, ki lahko najbolje pokaže resnično moč posameznih kolektivov, je letos sodelovalo le majhno število ekip, vendar: led je prebit in v naslednji sezoni se bo število nastopajočih najmanj podvojilo.
Tudi ženska atletika ni reaneja napredovala. Opaziti je bilo niaS loŠtevilen kvaliteten vrh, množičnost pa je še vedno nezadostna. Zelo se je razvila tudi pionirska atletika.
Oglejmo si še gorenjske atletske rekorde po letošnji sezoni:
MOŠKI
1962 1962" 1962 1962 1962 1961 1960 1961 1959
80m: Pirjevec (T) - 6,9 100 m: Pirjevec (T) - 10,9 200 m: Protič (T) - 22,6 300 m: Protič (T) - 36,7 400 m: Kleč (T) 51,4 1500m: Hafner (T) - 4:05,0 1000m: Hafner (T) - 2:34,0 150 m: Hafner (T) - 4:05,0 2000m: Krč (T) - 5:53,2 3000m: Florjančič (T) - 9:04.6 1959 5000m: Grašič (T) - 15:33,6 1962 10000m: Florjančač (T) - 36:01,1 1961
hoja  10 km:  Tabakovič   (J) -
52:29,5 1962 hoja 20 km: Vister (J) - 1.38:45,1
1962
4x100m: Triglav - 44,8 4x200 m: Triglav - 1:32,3 4x400 m: Triglav - 3:41,6 višina: Svab (T) - 180 daljina: Pristov (T) - 635 palica: Pristov (T) - 330 troskok: Svab (T) - 13,61 krogla: Blenkuš (T) - 14,54 disk: Blenkuš (T) - 38,36 kopje: Mežek (T) - 54.08 kladivo: Ažman (T) - 42,10
1962 1962 1961 1962" 1962 1962 1962 1961 1961 1962 1962
ŽENSKE
60 m: Pravst (T) - 8,3 1959
60 m: Ankele (T) - izenačila 1963
100 m: Sajovic (T) - 13,1 1952
200m: Udovč (T) - 28,8 1991
400 m: Udovč (T) - 62,4 1992
600m: Jevšnik (T) - 1:46,0 1959
800 m: Udovč (T) - 2:22,8 1988
4x100 m: Triglav - 54,7 1992
višina: Salrriič (T) — 144 1962
daljina: Vehovec (56) - 494 1957
krogla: Vrhunc (T) - 10,22" 1960
disk: Koder (T) - 27,27 1659
kopje: Mežek (T) - 34,16 1982
80 m ovire: Stok (T) - 15,4 1962 M.' Jeza
afera
* rune
»2lvita>  v   Baden-Badnu, gospod Holden?«
»Ne, v Dueseldorfu. Le mimogrede sem v Baden-Badnu. Voznik sem i« svojega predstojnika sem pripeljal na zdravljenje. Moj predstojnik je Jullus Brummer.
•Oh,*, je tiho dejal Kehlmann. Sodeč po tej pritajeni reakciji je bil kriminalni policaj vljuden moški. Razume se, da je poznal Juliusa Brummerja. Ljudje v Nemčiji so večnoma poznali Juliusa Brumerja in v zadnji polovici leta je večkrat poskrbel za uvodne vrstice v časnikih. Pravzaprav je bil znamenit — kakor filmski zvezdnik. Vedno znova je bilo na slikah videti njegov ploščati, testen! obraz z vodenimi, okroglimi očmi in bledimi .svetlimi brčica-mi: v časnikih, ilustriranih revijah, v filmskh tednikh in televizijskih sprejemnikih. O njem so poročali z besedami in slikami: tedaj, ko je njegova aretacija pretresla dusseldorfse poslovnike in diissel-'lorfsko družbo, ko so ga — presenetljivo — izpustili in je zaradi tega prišlo do vprašanja socialnodemokratske frakcije v zveznem zboru... da, Julius Brummer je bil znamenita prikazen! l
Kriminalnemu komisarju Kchlmannu sem dejal: »-Morda vas preseneča, da je moj predstojnik v Baden-Badnu: že pred meseci to ga spustili iz preiskovalnega zapora.«
-Oh,- je znova dejal. Potem je resno vprašal: »»2elite vložiti prijavo proti Juliusu Brummerju. Zdelo se je, da bi Kehlmann rad sprejel tak&no prijavo.
»Ne,« sem odvrnil, -ne gre za prijavo proti gospodu Brummerju.«
-Temveč', gospod Holden?«
Odgovor na to vprašanje sem natanko premislil. Naučil sem sc ga na pamet, a tako natanko sem so ga naučil, da so se mi besede, ki sem jih izgovoril, zdele čudno tuje in nesmiselne, brez pomena in vsebine. Kehlmannu sem zrl v sinje oči pa dejal: -Gre za prijavo zaradi tatvino, obrekovanja, kršitve hišnega miru in bančne poneverbe.«
Kehlmann je tiho vprašal: -Je ta prijava naperjena uroti posamezniku?«
».Da,« sem prav tako tiho odgovoril, »»proti enemu 6amemu človeku.« .
»Lepa reč — če gre za enega človeka.« je dejal.
»To še ni vse,« sem resno nadaljeval. »»Ta moški bo v bližnji prihodnosti nekoga umoril.«
Namenil mi je dolg, molčeč pogled. Vedel sem, da me bo ob tej točki prijave dolgo molče gledal - on ali kdorkoli bi pač sprejel mojo prijavo. Z breizraznim obrazom sem vzdržal pogled kriminalnega uradnika Kehlmanna in Štel, začenši pri eni. Dospel sem do sedem. Menil 6em, da bom preštel do deset.
»Gre za prijavo proti neznanemu storivcu, gospod Holden?« »Ne.«
»Poznate moža?« »Da.«
»In kako se piše ta mož, gospod Holden?«
Pomislil sem, da Juliusa Brummerja sovražim tako, kot v življenju nikdar ne bom mogel kogarkoli ljubiti. Pomislil sem, da sem ga sklenil umoriti. Glasno sem odgovoril: »-Ta moški se piše Robert Holden.«
Kriminalni komisar se je zazrl v črke na mojem ovratniku. Nisem ga motil. Vedel sem, da bo ob tej točki moje izpovedi potreboval nekaj časa. Spet sem štel. Prišel sem do štiri. Pravzaprav sem sodil, da bom prišel do sedem ali osem. Pomislil sem, da no kaže tvegati. Možakar je prenaglo reagiral. Preštel sem do štiri, ko je dejal:
»»Imenujete se Robert Holden in želite vložiti prijavo proti Robertu Holdenu.«
»Da, gospod komisar.«
Spodaj po cesti je peljal težak tovornjak. Slišal sem škkpota-nje prestav. -Mar obstaja še drugi Robert Holden?«« je vpraBal
Kehlmann.
Prav tako dolgo 6em premišljeval tudi o odgovoru na ta vprašanje. Dejal sem: »Ne. Drugega Roberta Holdena ni.«
»To pomeni, da želite vložiti prijavo naperjeno proti sebi?«« »»Da, gospod komisar,« sem vljudno rekel, »»prav to.««
1.
Tistega dne 6em dobre tri ure pripovedoval kriminalnemu komisarju Kehlmannu. Pozorno me je poslušal. Potem mi je naročil« naj se odpeljem v svoj hotel in čakam. Baden-Badna ne smem zapustiti, ne da bi mu poprej sporočil. Kehlmann je dejal, da bodo začeli poizvedovati in da me bodo obvestili...
Nekateri bodo menili, da bi me moral takoj zapreti. Toda zgodba; ki sem mu jo povedal, ni bila tako preprosta. Slo je celo za nenavadno zapleteno zgodbo - zasegla bo vsebino naslednjih strani mojega poročila. Takoj me ni upal posaditi v zapor, tale kriminalni komisar Kehlmann, da, ni upal. Poslal me je domov ...
In zdaj sedim prestrašen v svoji hotelski sobi, z ledenimi rokami, glava so mi bo razletela v bolečinah, pa premišljujem* premišljujem — ves čas o eni stvari. Misli se vrtijo v krogu: mar jo kriminalni komisar Kehlmann verjel moji zgodbi? Sem dovolj prepričljivo pripovedoval?
Ce ji ne verjame, sem zgubljen in je bilo vse zaman, previdnost, premetenost in vse priprave. Potem je vsega konec.
Toda mar bi sprejel mojo prijavo in me pustil domov, če ml ne bi verjel? Ne, najbrž ne. Tako mi torej verjame.
Mar mi verjame?
Morda pa me je spustil prav zaradi tega, ker ml ne verjame. Uspavati me hočo in opazovati nekaj dni, tednov, morda celo mesecev. Živci so mi hudo popustili, preveč sem doživel. Dosti veB ne morem in ne smem doživeti.
Pomiriti se moram, popolnoma umiriti. Nobenih neumnosti. Zbistriti in urediti moram misli. Ta spis mi naj pomaga: tako ee bom zbral ln osvetlil. Le tako smem upati, da bom premagal jpaslednji, iiajtefji del poti. T
rONF.DFT TFR\     *«vem*ni it«
OR
q   o  m g
Slovenska nogometna liga
Vse bliže naslovu prvaka
TRIGLAV : CELJE 1:0 (00) KRANJ, 4. novembra — šču Mladosti  so  kranjski UgaM danes z zmago nad moštvom ce
lja. dosegli že osmo zmago v
ija uiAcjjii usnjem jesenskem delu republiškega prvenstva. Tokrat je šlo Kranjčanom spet po sreči in mora priti res kaj nenavadnega, da jesenskega dela ne bodo zaključili kot prvaki. - Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
CELJE: Devic - Vidmar, Ferme — Jager, Jošt, Nazor — Travncr
V telovadnici v Krizah jc bil včeraj pregledni nastop Rorenjskih ©rodnih telovadcev. Udeležili so se ga mladi tekmovavci i/ sedmi!* društev.
V jesenskem delu najboljši tržičani
Kranj, 4. novembra - Z današnjo tekmo Skofja Loka B : Mladost, ki so jo s 3:0 dobili Ločani, ker igravcev Mladosti ni bilo na igrišče, se je končal jesenski del gorenjskega nogometnega prvenstva. Brez poraza so ga najbolje zaključili Tržičani, ki imajo tudi največ možnosti za »končno« prvo mesto. Jeseničani jesenskega dela niso odigrali do konca in bosta konkurenčni tekmi Mladost : Je~ senice (in tekma izven konkurence (Triglav B : Jesenice) odigrani spomladi.
Lestvica po XI. kolu GNL;
Tržič Sk. Loka Železniki Mladost Svoboda Bled Jesenice Triglav B Sk. Loka Prešeren
Mešetovič, Devčič, Florjane, Ad-žič; TRIGLAV: H reza r - Stular, Verbič I — Jerman, Perkovič, Nor-čič - Hiti (Goste), Verbič II, Ugrica, Krašovec in Binkovski.
Današnji začetek je obetal živahno igro, ker smo v pičlih treh minutah videli dva lepa napada proti vratom — enkrat na celjsko, drugič na- kranjsko stran. Potem pa je bila igra vse bolj raztrgana in nezanimiva. Napadavci Triglava se niso dobro znašli in so pred vrati zagrešili več začetniških napak. V 21. minuli je Binkovski lepo centriral pred gol, vendar je Verbič II, ki bi žogo lahko prestregel in jo poslal v mrežo, padel. Tik nato so napadli Celjani in Florjane je zadel prečko. ..
odbila proti Trav-
Ko se je žoga - ^
nerju, jo je ta z giay« »podal« Brezarju, ki jo jc v sto ku ujel' Dve minuti pred koncem Ku ujeli u celjskimi polčasa je v gneči, i"-*-"
Iskra odvzela Tržiču točko
vrati obležal vratar. Priložnost za strel je imel Binkovski, ki pa je — kot že prej dvakrat — močno brcnil mimo (pravzaprav tokrat v vratnico).
V 57. minuti je Ugrica z desnega krila lepo centriral pred gol. Zoga je šla mimo Gošteta, ki jo je hotel prestreči s škarjami, do Krašovca. Ta jo je močno streljal proti vratom, vendar je bil Devic na mestu.
EDINI (ZMAGOVITI) GOL
Edini gol na današnji tekmi je v 64. minuti dosegel Krašovec, ki se je z žogo in branivcem boril skoraj od sredine, pa se je konč no le odločil za strel, ko ni imel kam podati. Sicer je bil Krašovec danes zelo neokreten in počasen v zrelih položajih pred golom. Po tem golu so Kranjčani do konca srečanja obdržali terensko pre-I moč.
Lestvica	S\					
Triglav	11	8	2	1	23:11	18
Krim	11	6	2	3	16:13	14
Železničar	11	5	3	3	23:16	13
Rudar (T)	11	5	3	3	30:27	13
Kladivar	11	4	5	2	16:16	13
Celje	11	5	2	4	18:14	12
Slovan	11	5	1	5	22:21	11
Ljubljana.	9	4	2	a	20:15	10
Sobota	11	4	2	5	20:17	10
Delam ar is	11	3	4	4	18:22	10
Gorica	10	3	2	5	18:21	8
Svoboda	11	2	4	5	13:16	8
Ilirija	11	2	3	G	10:19	7
Rudar (V)	10	1	1	8	7:26	3
Rudar (V) : Ilirija Gorica : Sobota Kladivar : Železničar Krim : Svoboda Slovan : Rudar (T) Triglav : Celje Dclamaris : Ljubljana
1:0 3:2 2:1 2:1 4:1 1:0 0:2
Mladinci: TRIGLAV
CELJE 1:1 (i:Q)
Republiška liga — moški
9	9	n	0	42: 7	it
9	6	l	3	42:23	13
8	5	0	3	23:13	m
8	4	i	3	18:14	9
9	4	i	4	24:27	D
9	4	0	5	22:28	8
6	3	0	3	13:17	6
8	2	l	5	15:25	5
9	2	l	6	17:34	5
9	0	l	8	8:34	1
ISKRA • TRZIO 9:9 <4:4>
KRANJ 4. novembra - Iskra je danes na igrišču Mladosti Tržiču vsilila svoj način igre in dosegla neodločen izid. ISKRA - Forna-u»M nlažič 2 ZaJar, Frfolja 2, Hvasti 2, Petelin 2. Požek 1. Korbar, Svil ' 7unan Kal«; TRZIC - Megli«, Ude. Mencingar 2, Vidovič 4, Dolžan Groš' ,Janc, Teran 1, Hladnik, Godnov 2, Lajbaher.
Fizično slabi igravci Iskre so se s požrtvovalno igro uspešno nnirali veliko močnejšim Tržičanom. Obe moštvi sta v nadaljevanju nreostro in proti koncu je bila igra že malo podobna rokome-
ZABNICA : ISKRA B
28:5 (9:2)
Zabnica, 4. novembra — Domači
so dosegli prvo zmago na svojem igrišču. Visoko so premagali drugo vrsto Iskre, čeprav ob polčasu rezultat, tega ni kazal. V nadaljevanju pa so se J in
ieraH preostro in proti Koncu j< ,
u V moštvu Isflcre sa bila najboljša vratar in požrtvovalni Hvasti, Kostje pa so bili podpovprečni. Sodnik Kastelic je sodil dobro, vendar j premalo energično kaznoval ostro igro.    M. Jeza
GORENJSKA ROKOMETNA LIGA
TRZlC C : RADOVL.ICA 12:25 (7:14)
Tržič, 4. novembra — Potem, ko je bila razlika sredi prvega polčasa le 1 gol (6:7), so bili gostje nadaljevanju povsem v premoći in do konca povečali razliko na 13 golov. TRZIC C - Grm 5, Eržen 2, Perko 2, Konic 1, Regajs 1, Pavlin 1; RADOVLJICA - Ga-šperšič 8, Koren 6, Ravnikar 4, Vobič 4, Novak 2, Tadič 1. Sodil je Mitrovie iz Kranja.
Slovan pregazil Mladost
MLADOST : SLOVAN 9:18 (5:10) KRANJ, 4. novembra - Ljubljanski Slovan je danes premagal domačo Mladost z visokim rezultatom 18:9. Sodnik Ccsenj iz Kranja, ki je sodil namesto delegiranega sodnika, je gledavcem predstavil   naslednji   moštvi: MLADOST — Bernard, Bevk, Polka, 2, Arh 2, Bregar I, Bre-Sotelšek 5:  SLOVAN -
Krampi gar H»
Pire 1.' Artnak  Orehck 1, VI**
domači razživeli nasuli gostom precej golov ZABNICA - Miklavc 8, Oblak 7 Hafner 5, Peter Pipp 4, p„ * Pipp 3, Tonja 1; ISKRA B - StL harnik 3, Klemen«* 2. Sodil
3, Klemenčič Jeruc iz Dupelj. STORZlC : KRIŽE 17:12 (7:2)
Golnik, 4. novembra — Golniča-
ni 60 spet sestavili ekipo in pričeli nastopati v gorenjski ligi. Ze v prvi tekmi so danes uspešno zaigrali in oremasaij v
m premagali Križe STOR-2IC! - Močnik 6. Likar 5, Kavč^ 3, Ribnikar 3; KRIZE - , Mali 3, Sitar 2. Nunar 1, utar L Sodil je Vidmar iz Kranja TRIGLAV : SAVICA 25:13 (lij MLADOST B : SAVA W * '   21:19 (10:12) A
v moštvu rezervnih
Na igrišču v Desnici je bil včeraj (prvič na Gorenjskem) turnir v malem nogometu, ki bo prav gotovo kmalu poslal priljubljen
»Mislim, da so dekleta dobro pripravljena«
je odgovoril zvezni trener za ženske tovariš Ivo Mlakar, ki v Kranju že nekaj dni vodi priprave najboljših namiznoteniških Igravk, ko sem ga obiskal na treningu In vprašal, kaj meni o pripravljenosti svojih varovank.
Kranjčani že nekaj dni opazujejo tri dekleta, ki vsak dan trikrat hodijo v trenirkah iz hotelu
Evropa na trening v delavski dom, vendar le redki vedo, da so to jugoslovanske namiznoteniške reprezenlantke Cirila Pire, Marjana Plut In Ivanka Petrač, ki se pripravljajo na mednarodno prvenstvo Jugoslavije, ki bo naslednje dni v Skopju.
Poslušajmo. kaj nam je o pripravah povedal njihov trener:
»Pripravo potekajo v redu. Dekleta trenirajo Irikrat na dan — dopoldne, popoldne in zvečer — tako da pet ur odpade na igranje, ostali dve pa za pridobivanje splošne kondicije. Vse tri igravke bodo sposobne za tekmovanje, ki jih čaka, posebno za dvoboje z Veliko Britanijo, Vzhodno Nemčijo, Romunijo. ZAR in Poljsko, od katerih mislim, da bodo slednje tri dobile, vsak dobljen set z Angležinjami in Nemkami pa bi bil. Velik uspeh. Razen Pirčove. Petračcve in Plutove bo zi reprezentanco igrala tudi Mitrovi-
čeva iz Zenice, ki pa se priprav ni udeležila zaradi 6labega uspeha v šoli.
V konkurenci posameznic je veliko odvisno od žreba, vendar menim, da se bo najbolje odrezala Pirčeva, Petračeva je po lanski krizi, ki je bila posledica bolezni, spet v formi, Plutova pa s* bo uveliavila le, če bo redneje trenirala.«
— Kdaj in kako mislite trening zaključiti?
Do konca treninga bodo dekleta odigrala še dvoboj z mladinci Triglava in za zaključek v torek, ko bo pripotovala še Kraj-gerjeva, dvoboj med seboj. V torek zvečer bomo odpotovali v Skopje.«
— Kaj mislite o organizaciji priprav?
-Organizacija priprav je zelo dobra, za kar gre največ zaslug zveznemu kapetanu za ženske inž. Stanku Rebolju in triglava-nom, ki 60 se izkazali kot spa-ring partnerji.«
— Za konec mi, prosim odgovorite še na aktualno vprašanje: kdo bo po vašem mnenju prvak slovenske namiznoteniške lige?
»Mislim, da ima ljubljanski Odred več možnosti za zmago kot vodeči lanski prvak Triglav. Kranjčani trenutno preživljajo krizo. Ostali so brez Cadeževe, ki ne igra zaradi nesoglasij s klubsko upravo, in Knapovc; ki jo
prenehala nastopati, razen tega pa je tudi Frelih v zelo hudi krizi. Kljub vsemu pa menim, da bo največ odvisno od trenutne pripravljenosti.« - M. Jeza
kič 5, Golja 2, Narobe 2, Soklič.
Ljubljančani so s hitro in teh nično dobro igro z lahkoto premagali  neborbene Kranjčane, so predvsem v obrambi igrali zelo slabo. V drugem polčasu je Mla dost izgubila vso, voljo do igre Treba bo najti vzrok slabe igre vendar mislimo da največ prispevata k temu nceogfesje in  premajhno število igravcev. - M. J.
Republiška liga — ženske:
So&nik najslabši na igrišču
MLADOST : KOPER 12:6 (10:3) Kranj,  4.  novembra  — MLA
DOST: Udovč, Ankele I, Ankele II 2, Tolar I 4, Tolar II 2, Kolin an 4, Kristan 1, Cesrdk; KOPER: Fakin, Stembergar 1, Zetko, " bek 1, Vrebec 2, Zunko, Hrovatin i, Sluga 1, Grajfaler, Stražer
Igravke Mladosti so dobro začele in vodile že s 7:0, vendar so v nadaljevanju zaradi neborbene igre, ki je bila rezultat slabega sojenja, prepustile pobudo gostjam. Sodnik Kašnar iz Ljubljane jc neprestano sekal igro in z nerazumljivimi odločitvami oškodoval predvsem domače moštvo — M. Jeza
Najboljši športnik Gorenjske 1962
slavnostni številki GLASA - izšla bo Tudi v letošnji- bomo objavili rezultate nagradne
DAN REPY^\UoLJSIH ŠPORTNIKIH GORENJSKI. Id ankete o J****" nažl pravci. Predloge desetih najbolj ih jih bodo iz»ral 1 v letošnjem letu (po vaši presoji)
* 1.x veslaški regati na Bledu je največje pre-Na prvomajski v«»oma6. osmirec (SLIVNIK, MAROLT, senečenje B**£?VJnijA KOŽELJ, SKALAK in KLAVORA) GUZELJ. BEVC, W m pri članin je bU blejsk, i zmago nad M°rn • „ a pri mladincih prvi. »mrroZIC drugi, u«1" "
veleslalomu na Okrešlju je drugo me-Na mednarodnen      iglav) osvojil Tržičan Ludvik DOR-sto pred ^^f^oTA (Jesenice) se je za zaključek uspešne NIK. - Peter        fcazal- tokrat v Cerviniji (Italija), kjer je sezone še enkrat X^     '   medtem ko je bdi Kranjskogorčan smuku osvojil 17. "J^dnj je Jeseničan M. KLINAR med DETICEK 35. -J     tf&ap 14. mesto. 80 tekmovavci zavzei
skiffist
In KNA-ekipne dr-
PLUTOVA, CADE2EVA POVA (Triglav) so postale žavne prvakinje v namiznem tenisi saj v treh srečanjih niso ene točke. - Na
izgubile niti Prvenstvu posameznikov v  Zagrebu  sta od udeležencev najvišji
LILO KLINAR
V Kranju sobi do jutri pripravljale naše ^mizn «tenlške=-
zcnlanlke. Na sliki državna f^^^^L^^ PETRAČEVA med odntoram po kondicijskcm treningu
gorenjskih naslov v državi osvojili le Kranjčanki Plutova in Kna-pova v igri ženskih parov.
Na tradicionalnem tekmovanju »Oh žici okupirano Ljubljane« so jesenih atleti BENEDICIC, VERDNIK JENKn POTOČNIK in TABAKOVIC* v tS na 25 km zavzeli drugo mesto. - Mladi atleti kranjskega Triglava, ki so v letošnji sezoni dosegli nekaj izvrstnih uspehov, so v posameznih kolih mladinskega državnega prvenstva zabeležili dokaj lepe rezultate. Najboljši so bili tekači PIRJEVEC, PRo-TIC in KLEC, metavca SATLER in KOGOVSEK ter skakavce PRISTOV.
Jeseniški šahisti LONGER, CUDERMAN, VOSPERNIK in ROBLEK so igrali v finalu republiškega turnirja za pokal
maršala Tita,
Na preglednem tekmovanju strelcev za sestavo republL ške reprezentance je Jeseničan Janez OTRIN »pristreljai«, drugo mesto z vojaško puško in prvo z MK puško prosta izbire.
Četrti dan državnega kegljaškega prvenstva v Ljubljani so se odlično odrezali Jeseničani. Najboljši v moštvu je bil spet SLIBAR, ki mu je uspelo postaviti rekord kegljišča. Le nekoliko slabše so metali triglavani, izmed katerih sta bil* najboljša AMBROZlC in MARTELANC.
Kranjčan Janez PINTAR je bil na motociklističnih dir-kar v Ljubljani drugi (250 cem), med prikoličarji pa sta zmagala HRAST in ZUPAN (Tržič).
A Ce hočete, da bomo pri sestavi najboljše desetorice gorenj-m skih športnikov upoštevali tudi vaš predlog, nam pišite « najkasneje do 22. novembra. Tiste, ki se bodo najbolj pri-Z bližali izbrani deseterici (to bomo dobili s seštevkom vaefe A predlogov bravcev), bo naše uredništvo lepo nagradilo. / , J nagrade boste izvedeli v prihodnji številki GLASA.