_    2    —
Protestno zborovanje slovenskega trgovstva v Ljubljani.
V   pondeljek,   3.   aprila   so   je   vršilo  v Ljubljani protestno zborovanje   trgovstva   iz cele Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen g. Dragotin Hribar. Kot govorniki so nastopili g. Ivan Jelačin, ki je meritorno navajal glavne   vzroke   sedanjega   položaja    rastočo draginje,   ki jo jo povzročil predvsem padec naše valute, zvišanje carine in taks ter vedno občutnejši davki. Kritiziral je nadalje način pobijanja draginje, ki zadene v prvi vrsti malega trgovca.   Predsednik trgovskega gre-mija v Mariboru, g. Vilko Weixl je   poročal o davčnih bremenih ter protestiral proti   temu, da se uvajajo v Sloveniji novi davki na i podlagi   srbskega   davčnega   sistema   ter za- ! hteval izenačenje davčne zakonodaje. V ime- i nu obrtnih  zadrug je   poročal   g.   E.   Fran- ! chetti.   Stvarno  je   skušal narodni   poslanec j g. dr. Vekoslav Kukovec   pojasniti   finančno  | politiko vlade, ter objektivno predočiti dejan-  j ski položaj, toda nekateri zborovalci   so   go-  j vornika motili z raznimi, nečednimi in nepri- i mernimi medklici, tako, da je moral svoj go- j vor prekiniti.    Nekateri   klerikalni   elementi, j večinoma iz netrgovskih vrst, so izrabili sicer  \ impozantno   zborovanje   trgovcev v politične j svrhe.     Litijski   trgovec  Lebinger se je po- j polnoma po nepotrebnem zaletaval v  demo-  ; kratsko   stranko.   Zborovanje   vsled   tega  ni imelo istega efekta, kakor  ga je   bilo   priča- j kovati. Krivda pa leži na prirediteljih škoda, | ki niso znali varovati   nepolitičnega   in nad- , strankarskega značaja zborovanja*
Resolucije
sprojete na protestnem zborovanju gospodarskih korporacij v Mestnem domu dne 3. aprila 1922, v navzočnosti delegatov vseh krajevnih   strokovnih organizacij v Sloveniji.
1.    Protestiramo proti naknadni izpre-inembi zakona o davku na vojne dobičke potom določb zakona o dvajnastinah za mesec marec in april 1922. in proti vpeljavi davka na vojne dobičke 'sedaj po treh letih naknadno za leto 1920. Višina tega davka ogroža obstoj naše trgovine in industrije, ki je itak izpostavljena najrazličnejšim neprilikam. Zahtevamo, da se ta davek ukine.
2.  Zahtevamo čimprejšnje izenačenje različnih davčnih sistemov, ki obstojajo v naši državi in reformo davkov na ta način, da se zgradi sistem direktnih davkov potom enakomerne porazdelitve javnih bremen na vse gospodarske sloje po njih davčni moči. Protestiramo pa proti sedanji praksi, ko se največji del davkov vali na trgovski in industrijski stan medtem ko drugi stanovi posebno poljedelci sorazmerno nezadostno prispevajo k pokritju državnih izdatkov.
3.  Kot začasno remeduro pred graditvijo enotnega davčnega sistema zahtevamo, da se davčne lestvice pri različnih obstoječih davkih prilagode dejanskim življenskim in gospodarskim razmeram, da se vpošteva dejanski eksistenčni minimum inrazvrednostitov denarja ter preuredi davčna stopinja tako, da bo breme direktnih davkov, ki pripadajo na glavo prebivalstva v vseh pokrajinah naše države enako.
4.  Zahtevamo odpravo plačarine, ki je preostanek bivšega avstrijskega davčnega sistema, ki v drugih pokrajinah državo ne obstoja in ki v končnem efektu zadene vendar le delodajalca, ki mora tudi za plačevanje davka solidarno z delodajalcem jamčiti.
Zahtevamo preureditev davka na poslovni j promet na ta način, da se bo ta davek pla-
čeval v znamkah za vsak izstavljen trgovski račun in prodajo.
6.      Odklanjamo zakon o pobijanju draginje, ki ni zmožen olajšati vedno naraščajoče draginje, marveč se omejuje na šikaniranje nadrobne prodaje v trgovinah. Glavni val trgovine je izzvala ne-usmerjena trgovinska politika, ki nadmerno forsira izvoz in pri padcu valute ni varovala interesov domačega konsumenta s tem, da bi regulirala izvoz najvažnejših živilnih predmetov s primernimi izvoznimi carinami. V notranjem prometu je blaga dovolj in je tudi konkurenca trgovcev in organiziranih kon-sumentov dovolj taka, ^da regulira cene.
7.    Protestiramo ponovno proti dajanju brezobrestnih posojil konzumnim zadrugam, kakor jih predvideva celo člen 29. Vidov-danske ustave, ker se izrabljajo te naprave v politične strankarske jnamene in ustvarja tako podpiranje le nezdrave razmere in ne. reelno gospodarstvo. Protestiramo proti temu, da bi se jemala v to svrho sredstva iz davčnih bromen, ki jih morajo plačevati pridobitni sloji.
8.    Zahtevamo takojšnje oživotvorjenje pridobitnega sveta v smislu člena 44. Vidov-danske ustave, da bodo zastopniki pridobitnih slojev odločilno sodelovali pri odmerje-nju naše gospodarske politike in izgradbe gospodarske in socijalne zakonodaje. Zahtevamo, da se da zastopnikom naših stanovskih korporacij prilika sodelovanja in uveljavljanja zahtev praktičnega gospodarskega življenja, kar bo nedvomno najbolj uplivaio in pripomoglo k usmerjenju naše gospodarske politike.
9.   Zahtevamo takojšnjo ustanovitev pokrajinske carinske direkcije, ker se centralizacija v praksi ni obnesla.
10.  Eaako zahtevamo, da se obnovi II. instanca v takšnih zadevah pri delegaciji ministrstva financ.