110
Iz čeških pesni Vacslava Poka Podebradskega.
Poslovenila Lujiza Pes Jakova.
1.
Plavaj ladja!
(Plyn ma lodko!)
Plavaj ladja mi veselo Čez valovje modro belo, Ako veter tudi brije, In hripavno sova vpije.
Plavaj ladja mi drzno,
Kamor vodim te z rok6!
Tje kjer solnce zlato vzhaja In s svitlobo nas obdaja, Ino tje kjer ga vsakdanje V zaton pelje potovanje:
Tje mi plavaj in nazaj,
Da lepote najdeš raj !
Plavaj k bregu sladke nade, Sprejmi radosti zaklade; Plavaj ladja do ostrova, Kjer blaženstva si gotova —
Plavaj  hitro, nesi me
Tje do ljubice sladke*!
2.
Pri zibki.
(Ukolebavka.)
Smejaj dete se mlado, V materno poglej oko! Žitje ti je n^bo dalo, Da boš nekdaj svet spoznalo;
Zjasni lici si
Moja sreča ti!
Rožico ti podelim,
V  roko ti jo položim; Vsaj sem za-te jo vsadila, Da v prihodnje bo krasila
Eoža te sladka Pomladanska vsa.
Kedar zrasteš mi brhko, Nogce staviš vže samo,
V   lepe te popeljem gaje, Tje, v narave rajske kraje:
Venčice za-te Spletem tam cvetne*.
Ko raz vezeš jezik svoj, Ki ga dal je  stvarnik tvoj, Bodeš starše ljubkovalo „Mama" jih in „ata" zvalo — O kako bo glas Sladek vsaki čas!
V  blagor tebi in korist Mi otročič lep in čist, Bodem skrbno te gojila, Bom na tebe le pazila,
Z marnjo ti krasnd Mikala uho.
B6gu, domu posvetim
Tebe dete in želim,
Da bi rastlo njima v slavo,
Spoštovalo čast in pravo, Da boš vekomaj Radost mi ko zdaj!