tlačana pri pošti 1102 Ljubljana Februar 1999, št. 31 §mmm ■'-■V - evijo Kras podpirajo V NJENIH PRIZADEVANJIH ZA OHRANITEV NAŠE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE fes?«. 6*iN Iv ■rW Tel.: +386 61314346 1756800,1756801 Fax: +386 61302 658 Spoštovani potrošniki! Predstavljamo vam družino izvrstnih kuhanih pršutov Kras. Kuhanemu pršutu Kras, ki je na trgu že poznan, smo dodali še kuhan pršut - extra, pečen pršut ter kuhano pleče. Izdelki se med seboj razlikujejo po obliki in okusu. Vsi so pripravljeni iz skrbno izbranih svinjskih stegen z dodatki začimb, ki jim poudarijo in oblikujejo okus. Končni izdelki so sočni, sladki, mehke teksture, z izredno nizko vsebnostjo maščobe ter bogati z vitamini in minerali. To so lastnosti, ki odlikujejo naše kuhane pršute in zaradi katerih lahko trdimo, da so to zdravi izdelki. Priporočamo jih v prehrani otrok in ljudi, ki imajo zaradi zdravstvenih težav omejeno uživanje mesnih izdelkov. Kuhan pršut lahko postrežemo kot samostojno jed za zajtrk ali malico, kot predjed za kosilo ali ga uporabimo kot dodatek pri pripravi raznih mesnih jedi. Pršuti so pakirani v vrečke različnih barv. Na ta način si boste lažje zapomnili tip pršuta, ki vam je po okusu najbolj všeč. Obrazi Krasa Obrazi Krasa je naslov razstave računalniških grafik Bogdana Sobana, dipl.inž. iz Vrtojbe, ki smo si jo lahko ogledali v drugi polovici decembra in v prvi polovici januaija v Galeriji Kulturnega doma v Gorici. Zaradi svoje izjemnosti kot zmes igre, domišljije in umetnosti je razstava vzbudila veliko zanimanje ne samo številne publike marveč tudi likovnih kritkov... (.Preberite na 31. strani) ... Računalniško ustvarjene kompozicije ne ponazarjajo krajin v njihovi resnični podobi, temveč vsebujejo barvne in oblikovne značilnosti kraške pokrajine do te mere, da v njih zaslutimo motiviko, ki jo razlikuje od drugih pejsažev. Gre za namišljene podobe, ki pa so v stanju, da nam prikličejo v spomin vse tiste kraške kotičke, ki so se izoblikovali v naši podzavesti med odkrivanjem in spoznavanjem lepot te trde, kamnite, pa vendar tako očarljive pokrajine, ki te osvoji”... Prof. Jožko Vetrih Slika na naslovnici: Prenovljena domačija Petra Tavčarja v Svetem pri Komnu FEBRUAR 1999, št. 31 Telefoni revije Kras: 061/121-46-95 061/121-46-90 067/78-434 Fax: 061/121-46-95 Kras, revijo o Krasu in krasu, izdaja podjetje MediaCarso, d.o.o., Rimska cesta 8, 1000 Ljubljana - Telefon: +386-61/121-46-95, -4-386-61/121 -46-90; fax: 4-386-61-121-46-95 - E-mail: mediacarso@eunet.si - Glavni urednik: Lev Lisjak - Odgovorna urednica: Ida Vodopivec-Rebolj - Naslov: uredništvo revije Kras, p.p. 17, 6223 Komen; telefon: 4-386-67/78-434 - Maloprodajna cena 600 SIT, 4,00 evre, 5,00 $, 7.00 DEM in 6.000,00 Lit.; naročnina za šest zaporednih izdaj s poštno dostavo na naročnikov naslov v Sloveniji 4.000,00 SIT, s poštno dostavo na naročnikov naslov v tujini 6.000.00 SIT, 33,00 evrov, 36.00 $, 62,00 DEM ali 60.000 Lit - Žiro račun: 50100-60343117 - Devizni račun pri NLB, podružnici Center: 900-27620-91455/0 - Tisk: Delo-Tiskama. Ljubljana - Fotografije: Fotoagencija MediaCarso -Nenaročenih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Brez izdajateljevega pisnega dovoljenja ponatis ali kakršno koli povzemanje objavljenih prispevkov iz revije Kras ni dovoljeno - Po mnenju Urada vlade R Slovenije za informiranje št. 23/142-92 od 27.5.1993 sodi revija Kras s prilogami med proizvode informativne narave, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po 5-odstomi stopnji -Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318-3257 Organizacija tiska: K Korotan Ljubljana d.o.o. Agencija Kras STORITI VSE ZA OHRANITEV KRASA! 5 Dr. Peter Fister gjg§ 8 Tatjana Rener za Agencijo Kras NAJPREJ IZOBLIKOVATI CELOVITO STRATEGIJO 10 CELOSTNEGA RAZVOJA KRASA! Agencija Kras 13 Milena Marega DO REŠITEV PO MERI LJUDI 20 Milena Marega 22 Dr. Andrej Kranjc ŠELE SČASOMA BOMO SPOZNALI OBSEG VRZELI... 24 v spomin na dr. Petra Habiča Evgen Gerželj 26 Agencija Kras POMAGAJMO LASTOVKAM Z GNEZDILNO POLICO! 28 Agencija Kras 31 Nada Pertot IGO GRUDEN 34 Matjaž Puc 38 Axe! Seibeit ŠE BOMO PRIŠLI! 39 ... 39 Dr. Andrej Kranjc odgovarja Jolki Milič DIRKALIŠČE NA KRASU? 40 Mag. Janja Kogovšek 42 Dr. France Šušteršič NA SVOJ NAČIN JE KLASIČEN VES KRAS SLOVENIJE 44 Dr. Andrej Kranjc 46 " 3 - . Davorin Vuga GRB ANTONA VITEZA PLEMENITEGA LAVRINA 48 IZ VIPAVE Silva Matos 50 Cena krasa raste z zavestjo o krasu 061/121-46-95 061/121-46-90 067/78-434 061/121-46-95 061/125-14-22 Vsaka nanovo zložena kamnita ograda, sleherni prenovljen kamniti zid, vsaka obnovljena kamnita hiša, vsaka urejena domačija in vas, vsaka obdelana vrtača, popasena gmajna ter urejena in očiščena pot soustvarjajo tipičnost kraške izvirne arhitekture, tipičnost kraške kulturne krajine in krasa sploh. To ljudje bolj in bolj cenijo. Ne le v Sloveniji; tudi na tujem. Kras jim je všeč prav zaradi njegove posebne arhitekture in posebno lepe krajine, zaradi sposobnih ljudi, ki tod bivajo. In radi uživajo kraške vrednote. Vedno več je tudi domačinov, ki oživljajo kraške domove svojih prednikov, jih prirejajo sodobnim bivanjskim zahtevam, a jim ohranjajo izvirno podobo. Spoznavajo, kako smotrno, ustrezno in skladno s krnskim prostorom so znali graditi predniki. In tako prispevajo k obnovi že izginjajoče kraške arhitekture in k ohranjanju kraške kulturne krajine. Vse to pomeni ne le, da narašča zanimanje za ta prostor. Pomeni tudi, da narašča stvarna cena vsega, kar ta prostor sestavlja - od kraške zemlje pa gozdov, gmajn, pašnikov, travnikov, njiv in vinogradov do kraških kamnitih domačij, zaselkov, vasi in naselij! Pa tudi, da narašča cena vsega, kar se na tem prostoru pridela, naredi, ustvari! Toda samo, kjer ta prostor ostaja tipično kraški! Kajti, kakor obnavljanje in urejanje kraškega prostora povečuje njegovo ceno, tako mu to ceno hkrati znižujejo človekovi nesmotrni posegi vanj. Ne le divja in človeku škodljiva odlagališča odpadkov. Ne le odtekanje gospodinjskih in komunalnih odplak v kraško podzemlje. Tudi razpadajoče in izginjajoče stare hiše in domačije, zaraščajoče se vrtače, njive, travniki ter opuščanje tradicionalnega, sonaravnega kmetijstva in pridelave hrane jo znižujejo! Pa v kraško krajino postavljene nekraške, od drugod povzete nove gradnje... In še marsikaj, kar prav tako izničuje tipičnost kraškega prostora in s tem njegovo stvarno ceno. Zato izdajatelji revije Kras spodbujamo vse, kar je tipično kraško, kar ohranja kraško kulturno in naravno dediščino in kar zagotavlja razvoj kraškega prostora! In zato opozarjamo na vse tisto, kar temu prostoru škodi, ga izničuje in mu jemlje to stvarno vrednost! Uredništvo Zakaj izgineva kraška avtentična arhitektura? PODOBA KRASA STORITI VSE ZA OHRANITEV KRASA! Agencija Kras Na vprašanje, zakaj izgineva kraška avtentična arhitektura, so 11. decembra 1998 v hotelu Mae-stoso v Lipici na Krasu v pogovoru za okroglo mizo revije Kras odgovarjali strokovnjaki, uradniki državne uprave, lastniki objektov in investitorji ter izvajalci gradbenih in prenovitvenih del - graditelji. Omizje je strokovno pomagala pripraviti Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Pogovor je potekal pod strokovnim vodstvom prorektorja ljubljanske Univerze prof. dr. Petra Fistra s Fakultete za arhitekturo. Pokrovitelji okrogle mize pa so bili Slovenska komisija za UNESCO, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za okolje in prostor, delniške družbe Aerodrom Ljubljana, HIT Nova Gorica, Mobitel Ljubljana in Petrol Ljubljana ter občini Divača in Miren-Kostanjevica. Tukaj predstavljamo razloge za okroglo mizo v Lipici, njene uvodničarje in razpravljalce. O vsem, kar je bilo povedano za okroglo mizo, bo namreč mogoče prebrati v naslednji, 32. izdaji revije Kras. Sklepne ugotovitve, ki jih je povzel prof. dr. Peter Fister, pa so predstavljen v posebnem prispevku "Apel bo združeval kar širok strokovni krog..." kot nadaljevanje tega poročila. Pogled v dvorano hotela Maestoso Kobilarne Lipica, z udeleženci okrogle mize Zakaj okrogla miza? Kras je s svojim prevotljenim podzemljem in z značilnimi kraškimi pojavi izjemen naravni spomenik. S svojo tipično kulturno krajino, ki jo odlikujejo poleg vrtač, brezen, dolin, udomih dolin in vhodov v več kot tisoč jam tudi človekovi posegi v naravo - z obdelanimi površinami in varovalnimi kamnitimi ogradami, zidovi in s kamnitimi hišami, z boijači, gospodarskimi poslopji, znamenji ter gradbenimi elementi in s predmeti iz klesanega in delno obdelanega kamna, žgane gline, lesa, železa itn. - pa je kras tudi na svojem površju izjemen naravni in kulturni spomenik. S svojo še dokaj neokrnjeno naravo, s še ne preveliko urbanizacijo in z relativno redko poseljenostjo vzbuja vse večje občudovanje in zanimanje domače in tuje javnosti ter obeta - tudi po načrtovani razglasitvi njegovih predelov za zavarovana območja - izjemne možnosti za razvoj in uveljavitev številnih okolje neobremenjujočih gospodarskih dejavnosti, zlasti tako imenovnega aktivnega in raziskovalnega turizma. Izdajatelji revije Kras s širokim krogom sodelavcev in z njenimi somišljeniki smo želeli s pogovorom za omizjem v Lipici in z objavo vsega povedanega za tem omizjem prispevati pomemben delež k uresničevanju zamisli, naj bi kras kot bodoče pretežno zavarovano območje Slovenije postal s svojimi naravnimi in kulturnimi posebnostmi eden izmed parkov Evrope. Parkov evropskega prostora v sodobnem smislu razumevanja tega pojma, torej prostora, ki naj bi s svojimi posebnostmi in s svo- Vodstvo okrogle mize: z desne na levo: uvodničarji dr. Naško Križnar, Zofija Klemen-Krek, prof. dr. Peter Fister, dr. Živa Deu, izdajatelj revije Kras Dušan Rebolj in odgovorna urednica Ida Vodopivec-Rebolj miza it revije mM foFilci/ftetjairfcfefeara Unifiz# i Ifi&fim f :aj izgineva . -fENTIČNA ARHITEKTURA jo še dokaj neokrnjeno tvaijalen oddih v vse bolj urbaniziranem in stresnem proštom združujoče se Evrope. Tudi s svojo enkratno in urejeno kulturno krajino ter s kraško avtentično arhitekturo, ki to kulturno krajino soustvaija ter hkrati sooblikuje podobo krasa. Kakor smo v uredništvu revije Kras in naši strokovni svetovalci s Fakultete za arhitekturo pričakovali, je več kot štiri ure trajajoči pogovor od uvodnih poročevalcev do zadnjega raz-pravljalca in sklepnih ugotovitev prof. dr. Petra Fistra utemeljil odločno zahtevo, daje treba na vseh ravneh delovanja družbe storiti vše za ohranitev kraške avtentične arhitekture. Zbrani strokovnjaki raznih strok, upravni delavci lokalne samouprave in državnih organov, lastniki in upravljale! objektov oziroma nepremičnin, ki sodijo v kraško avtentično arhitekturo in ki soustvarjajo kraško kulturno krajino ter izvajalci gradbenih in prenovitvenih del so predvsem odgovorili - vsak s svojega funkcionalnega zornega kota - na šest vprašanj okrogle mize. Sedem vprašanj 1. Kaj je značilno za kraško avtentično arhitekturo kot eno izmed temeljnih prvin podobe krasa in njegove kulturne krajine? 2. Kakšna kraška avtentična naselja, jedra naselij, zgradbe in druge objekte je vredno ohranjati in zato obnavljati, prenavljati ali nanovo graditi, zakaj in za kakšne namene? 3. Kako obnavljanje in ohranjanje kraške avtentične arhitekture urejajo sedaj veljavni zakoni in podzakonski predpisi? 4. Kakšne so dolžnosti in odgovornosti za obnavljanje in ohranjanje kraške avtentične arhitekture ter njenih lastnikov ali upravljalcev - investitoijev, projektantov, upravnih organov ter opravljalcev (izvajalcev) prenovitvenih in gradbenih del? Kakšna je pri tem odgovornost države in njenih ustanov? 5. Kakšne so izkušnje investitoijev, projektantov, upravnih organov ter opravljalcev (izvajalcev) prenovitvenih in gradbenih del v njihovih prizadevanjih za obnavljanje in ohranjanje kraške avtentične arhitekture? 6. Kako naj bi zaradi nacionalnih interesov država tudi gmotno spodbujala prenovo in ohranjanje kraške avtentične arhitekture? Katere zakone in podzakonske akte v ta namen še sprejeti oziroma katere veljavne predpise in podzakonske akte dopolniti? Uvodna sporočila in opozorila... Pogovor smo začeti z uvodnimi sporočiti udeležencev omizja o načinu in trajanju pogovora, ki smo ga snemati na magnetofonski trak in ki gaje v celoti snemala TV Slovenija za uredništvo izobraževalnih oddaj. Omizje je pozdravil direktor Kobilarne Lipica mag. Milan Božič in predstavil nove razvojne ambicije tega vzrejno-turističnega bisera Krasa. Novi župan občine Sežana Miroslav Klun je ugovatjal nameram države, da Kras razglasi za zavarovano območje, ker da so Kraševci proti življenju v rezervatu in da jim nihče iz centra ne bo določal, kako naj živijo. Pogovor za omizjem je uvedel prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Peter Fister s Fakultete za arhitekturo z referatom Ali izgineva avtentična kraška arhitektura? Besedilo njegovega referata in besedila referatov še štirih izmed sedmih uvodničarjev smo udeležencem razdeliti v posebni brošuri, v kateri smo ponoviti razloge za organizacijo okrogle mize, izhodiščna vprašanja omizju, scenarij pogovora ter abecedni seznam vseh povabljenih in priglašenih udeležencev pogovora. Zakaj izgine- Dvekur naravo omogočal človeku rekreacijo in us- M va kraška avtentična arhitektura? je bil referat svetovalke vlade v Uradu RS za prostorsko planiranje dr. Žive Deu, dipl.inž.arh. Svoje diskusijske teze Zakaj (izgineva) kraška avtentična arhitektura? je razvil in utemeljil docent dr. Naško Križnar, raziskovalec v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. O odnosu Organizacije Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) do ohranjanja naravnih in kulturnih spomenikov in v tem smislu tudi do zavarovanja Krasa ter ohranjanja kraške avtentične arhitekture je spregovorila generalna sekretarka Unescove komisije za Slovenijo Zofija Klemen-Krek. Novinar izobraževalnega programa TV Slovenija Jadran Sterle, dipl. filozof, pa je v referatu Kdo prebiva v hiši biti? odgovoril na filozofsko vprašanje, kako se izkazuje kulturna identiteta prebivalca Krasa, ki ga določajo razločevalni procesi, kakršne je izoblikoval Kraševec sam. Zaradi odsotnosti uvodničarke direktorice sektoija za pravne posle Tince Vidmar, dipl. pravnice, njenega napisanega referata Zaščita Krasa kot teritorija, in zaradi odsotnosti uvodničarke Ive Subelj-Kramar iz Gradbenega centra ZRMK - Gradbenega inštituta njenega napisanega referata Prizadevanja gradbenega centra Slovenije za obnavljanje in ohranjanje kraške avtentične arhitekture nismo slišali, je pa v brošuri. Šestnajst razpravljalen v in dve pisni razpravi V pogovom za omizjem je sodelovalo 16 razpravljalcev in sicer: raziskovalka v raziskovalnem sektorju Državnega zbora RS dr. Branka Bratko-Berce, dipl.inž.arh.; prodekan Univerze v Ljubljani prof. dr. Peter Fister, dipl.inž.arh. s Fakultete za arhitekturo; redni profesor na Fakulteti za arhitektom Peter Gabrijelčič, dipl.inž.arh.; krasoslovec prof. dr. Peter Habič iz Postojne, dipl. geograf; svetovalec vlade v Upravi RS za kulturno dediščino dr. Savin Jogan, dipl.pravnik; redni profesor na Fakulteti za arhitekturo Janez Koželj, dipl.inž.arh.; svetovalka vlade v Upravi RS za kulturno dediščino Zvezdana Koželj, dipl.etnol. in urnem.zgod.; asistenta na Fakulteti za arhitekturo mag. Ljubo Lah, dipl.inž.arh. in dr. Darko Likar, dipl.inž.arh.; vodja službe za prostorsko načrtovanje v javnem zavodu park Škocjanske jame Črtomir Pečar; mag. Alessio Prinčič, dipl.inž.arh. iz Vidma; redni profesor na Fakulteti za arhitekturo dr. France Rihtar, dipl.inž.arh.; dr. Nataša Štopar-Šumi. dipl.inž.arh. iz Ljubljane; republiški inšpektor za kulturno dediščino Franc Varjan, dipl.inž.arh. in pomočnik direktoija v Upravi RS za kulturno dediščino Gojko Zupan. dipl. unretn.zgod. Pisna prispevka k razpravi sta predložila vodja Oddelka za okolje in prostor v Upravni enoti Sežana Vladimir Mljač, dipl.inž.arh. in strokovni sodelavec Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici Mitja Mozetič, dipl.inž.arh. Ker bodo uvodni referati in razprave razpravljalcev s končnimi sklepnimi ugotovitvami okrogle mize revije Kras in Fakultete za arhitekturo "Zakaj izgineva kraška avtentična arhitektura?" v celoti objavljeni v 31. številki revije Kras. Revijo lahko naročite v uredništvu revije Kras, p.p. 16, 6223 Komen ali pa telefonirajte na št. 061/121-46-90! Prejeli jo boste takoj po izidu, predvidoma v marcu 1999! Vzorno prenovljena kraška hiša v Svetem - domačija Petra Tavčarja, kamenček več v mozaiku ohranjanja kraške avtentične arhitekture Predlog sklepnih ugotovitev okrogle mize v Lipici 11. decembra 1998 APEL BO ZDRUŽEVAL KAR ŠIROK STROKOVNI KROG... Peter Fister Po številnih različnih mnenjih ter navedenih, dokazanih, navrženih in še kako drugače predstavljenih problemih o kraškem prostoru je več kot težka naloga na koncu pogovora za tem omizjem "Zakaj izgineva kraška avtentična arhitektura?" vse povedano strniti v ključne misli. Ker pa sem na nek način dobil to nalogo, sem med pogovorom poskusil skicirati največkrat in najbolj argumentirano poudarjene ugotovitve in predloge. Vse, seveda, brez kakršne koli utvare, da bi zmogel stvarno povzeti vse povedano in poudarjeno kot najbolj pomembno. Kajti vse to bo prišlo na dan šele takrat, ko bomo imeli na voljo celoten prepis vsega, kar smo tukaj govorili in povedali. Skicirane misli sem zbral v sedem ključnih točk. Vsi drobni problemi, o katerih danes - žal - ni bilo časa govoriti, saj bi potem za okroglo mizo res potrebovali prvotno predvidena dva delovna dneva, naj bodo predmet bodočega obravnavanja danes predlaganih nadaljevanj takšnih srečanj. Morebiti tudi v drugih skupinah, v drugačnih sestavah in morda z bolj konkretnimi izhodišči. To bi, namreč, pomenilo velike možnosti, da vse skupaj preraste v nekakšno gibanje in v javen apel... Današnji apel je lahko le načelen, ki pa bo združeval kar širok strokovni krog. Morda največ tistih ljudi v strokah, ki smo si enotni o nekem določenem cilju, a žal ne tudi tistih v njih, ki razmišljajo drugače, čeprav smo si bili danes tukaj vsi dokaj enotni. Udeležence omizja prosim, da svoje predloge za dopolnitev sklepnih misli čim prej sporočite uredništvu revije Kras, ki bo, kot je do sedaj, kot katalizatorica vsega skupnega prizadevanja poskrbela, da bo pogovor za tem omizjem ustrezno predstavljen najširši javnosti! Moja opažanja so naslednja: 1. Največkrat je bilo posebej poudarjena potreba po celovitem obravnavanju tega prostora, to je Krasa, potrebo po njegovem celovitem dokumentiranju, raziskovanju, spremljanju - tako imenovanem moni-toringu. Morda celo z ustanovitvijo enotnega, večdisciplinamega dokumentacijskega centra za to območje? 2. Ta prostor, stroke in nas same je treba na nek način usposobiti za dosego do- Vsebino pogovora in njegova priporočila je povzel prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Peter Fister s Fakultete za arhitekturo kaj jasno izraženih ciljev v zvezi s Krasom. Zato je treba v vse vzgojne programe - od osnovne šole do najvišjih strokovnih in podiplomskih programov - vgraditi ne le Kras ampak več delov Slovenije z enakimi problemi, kakršne ugotavljamo za tem omizjem. Že z nekaj takimi sestavinami v vzgoji ah v dodatnem izobraževanju bomo sposobni Kras pravilno razumeti in ga obravnavati in bomo znali ob naših specifičnostih uporabiti tudi tujo prakso za dosego zastavljenega cilja. Ta cilj pa je ohranitev Krasa. 3. Za Kras moramo imeti celovito in podrobno vizijo o njegovi bodočnosti. In v eni izmed vizij bodočnosti je bilo predlagano, naj se Kras kot biosfemi rezervat, kot krajinski park in integralno zavarovano območje zavaruje na ravni Unesca ali na kakršni drugi formalni ravni in naj se mu s tem zagotovi ustrezne dodatne razvojne možnosti. 4. Za reševanje in urejanje splošnih in posameznikovih problemov v zvezi z ohranjanjem Krasa sta pomembni pomoč stroke in pomoč oblasti, to je pomoč strokovnih inštuticij in posameznikov ter pomoč države, občine. Možni so različni sistemi strokovnih skupin, ki naj pomagajo prebivalcem in izvajalcem gradbenih ter prenovitvenih del, pa tudi tako imenovani “boso- Kamniti zid, klesani kamen, latnik, lovorjevo drevo, ... lep pogled na prvine kraške kulturne krajine nogi” arhitekti in drugi strokovnjaki, ki bodo prebivalcem tega prostora na kraju samem svetovali ter pomagali prenavljati in graditi ter hkrati ohranjati Kras, kakor se že dogaja v parku Škocjanske jame. Nujno je potrebno uvesti različne davčne olajšave in finančne spodbude države ter lokalnih skupnosti prenoviteljem in graditeljem, ki ohranjajo Kras in njegovo avtentično podobo. 5. Večkrat ponovljeni in zelo utemeljeni so bili pozivi za čim hitrejšo pripravo in sprejetje čim bolj ustreznih zakonov, stro- kovnih meril, strokovnih normativov in drugega na državni in na lokalni ravni. To pa je mogoče narediti le na osnovi zadostnega znanja o tem proštom in dovolj jasnih ciljev, kaj želimo doseči s tem prostorom. To je, seveda, bolj moje osebno opozorilo, saj se pri nas zakoni pogosto pripravljajo prej, preden sploh vemo, kako se bodo uporabljali v praksi. 6. Zelo pomembna, kar izhodiščna, je tudi zahteva, naj se v celoten splet dogajanja na Krasu za njegovo ohranitev ustvarjal- no vključi tako imenovani “prostor”, to so prebivalci, skupnosti in občine. Vključeni morajo biti in sodelovati vseskozi, od določanja ciljev in kriterijev, dogovorov in sooblikovanja zakonskih določil do uresničitve dejanj za obvarovanja Krasa. Velikokrat poudarjene civilne iniciative in vse drugo ne bo obrodilo sadov, če ne bo neposrednega sodelovanja ljudi, ki bivajo na Krasu. To je tudi eno izmed pravil, ki ga povzememo ne samo po mednarodnih ampak tudi po domačih izhodiščih za delovanje v proštom. 7. In čeprav je bilo povedano bolj na koncu pogovora, je nekaj zelo določnih pobud za reševanje posameznih problemov. Od pobud za nadaljevanje posveta s povsem konkretnimi temami o ohranjanju Krasa in njegove avtentične arhitekture do reševanja konkretnih problemov samih, ki - žal - niso bili izpostavljeni, pa zadevajo v izluščanju ključnih problemov naš globalni cilj, to je ohranitev Krasa. Zato bi bilo odlično, če bi imeli hkrati s tem našim pozivom, manifestom ali peticijo že tudi seznam najbolj perečih problemov in vprašanj, ki se jih je treba odločno lotiti, jih odpraviti in razrešiti. Prof. dr. Peter Fister, dipl.inž.arh. prorektor Univerze v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana PHARE PROJEKTI NA KRASU Koordinatorica Phare - CBC projektov Tatjana Rener se zavzema: Da deluje v Štanjelu v Vzhodnem stolpu regionalna pisarna programa Phare - CBC (Cross Border Cooperation) ali Čezmejno sodelovanje in da jo vodi Tatjana Rener, dipl.inž.arh., smo že pisali v 27. številki revije Kras. Kako deluje regionalna pisarna, kaj vse koordinira ali usklajuje diplomirana arhitektinja iz Gradišča nad Vipavo in še marsikaj drugega pa predstavlja ta pogovor... Kaj so Phare programi Evropske skupnosti in kaj med njimi tako imenovani programi čezmejnega sodelovanja, na Krasu med Slovenijo in Italijo? Cilj Phare programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo - katerega koordinatorica v štanjelski regionalni pisarni sem - je spodbujanje in razvijanje regionalne razvojne strukture. To pomeni odkrivanje, priodobivanje in povezovanje strokovnjakov, ki naj predstavljajo lokalne poli- NAJPREJ IZOBLIKOVATI CELOVITO STRATEGIJO CELOSTNEGA RAZVOJA KRASA! Agencija Kras tične in razvojne interese pri oblikovanju vseh možnih programov za pridobivanje sredstev Evropske skupnosti. Phare program poteka na nacionalni ravni in ga upravljajo ministrstva. Je v bistvu tehnična pomoč Evropske skupnosti in nudi uporabnikom znanje. Vzporedna linija, ki jo je odprla pozneje evropska komisija, pa je Cross Border Cooperation -(CBC) ali po naše Čezmejno sodelovanje. Ta nudi investicijski denar, kar pomeni, daje z njim mogoče uresničevati povsem določene naložbe. Poteka od leta 1994 in se v lem 1999 končuje. V Bruslju napovedujejo, da se bo ta program nadaljeval, vendar spremenjen. Zato njegovih nadaljnjih usmeritev še nimamo. Prve nove usmeritve pričakujemo do letošnjega poletja, tako da bodo docela poznane do jeseni. Novi program čezmejnega sodelovanja se bo prav gotovo približal programu Interreg, ki je uveljavljen med članicami Evropske skupnosti, v Italiji in Avstriji, med pogoji za sodelovanje v njem pa bo, da bo moral biti vsak projekt resnično skupno zasnovan. V našem prostoru ob meji z Italijo torej skupaj z Italijani! Program čezmejnega sodelovanja je zanimiv za obmejna območja tudi zato, ker je v pristojnosti Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, kajti ta resor državne uprave je zadolžen tudi za razvijanje skladnega razvoja vseh območij v Sloveniji. To pa pomeni, da je tudi instrument oziroma mehanizem, s katerim to ministrstvo uveljavlja načela o regionalizaciji. Saj vemo, da Slovenija v svojem upravnem sistemu formalno še nima regij oziroma pokrajin. Zakaj je regionalna pisarna programa Phare - Čezmejno sodelovanje prav v Štanjelu? Turistično dmštvo Štanjel je pred leti spodbudilo s Svetom Evrope zelo pomemben projekt Kras. S podporo več ministrstev seje tudi začel uresničevati, a v letih 1997 in 1998 nekoliko zastal. Na osnovi tega, širšega pilotnega projekta je prišel v Pharov program leta 1995 še projekt Štanjel, namenjen prenovi tega srednjeveškega kraja na Krasu. Ta projekt pa je sledil programu Sveta Evrope, ki je predvidel - kot enega izmed mehanizmov - postavitev informacijskega centra v Štanjelu; seveda ne le za prenovo Štanjela ampak za razvojne potrebe vsega Krasa. Za Štanjel kot kraj regionalne pisarne smo se torej odločili zato, ker je kraj visoko zaščiten kulturni urbani spomenik in da mu s tem damo neko vlogo, ker smo tu našli primeren prostor, pa tudi zato, ker je nekje v geografski sredini med obema primorskima centroma - Novo Gorico in Koprom, ker je blizu avtoceste in hkrati tudi blizu meje z Italijo ter obenem tudi blizu vsem kraškim obmejnim občinam. Vaša osnovna naloga je koordinirati... Za kakšno koordinacijo ste zadolženi in med kom? Ko seje v prejšnjih letih prijavljalo na razpise za posamezne projekte, je bilo vse to zelo neusklajeno; kdor je pač slišal za razpisani program, se je prijavil neglede na to, ali je program bil uskajen s sosednjim prostorom oziroma s sosednjo občino. Moja naloga je, da vse projektne ideje, ki se sprožajo in predlagajo v lokalnih skupnostih, že na ravni regionalne pisarne uskladim z resornimi ministrstvi, ki morajo s predlaganimi projekti soglašati, zanje v načelu zagotoviti 20-odstotni delež in jih tudi potrditi. Še pomembnejše pa je, da s tem spodbujam združevanje projektov v večje projekte. Tako je sedaj spodnji prag za odobritev nekega projekta 500.000 evrov, verdar se že kaže, da je tudi to še vedno premalo, saj nas iz Bruslja nekako navajajo na pogoje, ki bodo veljali za Slovenijo kot pridruženo članico Evropske skupnosti. Sedaj se nam odpirajo možnosti za sredstva Evropske skupnosti iz predstruktur-nih in strukturnih skladov. Za sredstva iz njih so namreč meje bistveno višje, milijon ali celo dva milijona evrov. To pa pomeni, da brez ustrezne koordinacije tukajšnje majhne občine same tako visokega praga sredstev ne bodo mogle doseči. Torej delujete tu, ob meji z Italijo, tudi kot svetovalka lokalnim skupnostim, ko se pripravljajo na kandidaturo za priglasitev na posamezne objavljene razpise!? Povedati moram, da je idej sicer veliko, bistveno manj pa je projektov, ki bi bili pripravljeni za uresničitev. To pomeni, da projekti nimajo narejene tehnične dokumentacije, da nimajo pridobljenih ustreznih upravnih dovoljenj, lokacijskih dovoljenj. Letos za 27 projektov, ki smo jih dobili na osnovi lanskoletnega razpisa, pripravljamo končni predlog, v katerem je posebej poudaijena skrb, da bodo projekti “ready to go” ali po naše nared za začetek njihovega uresničevanja. Bi povedali še, kateri projekti se sedaj uresničujejo in kateri potekajo na Krasu? Iz leta 1995 je na tem proštom edini projekt Štanjel, ki se bo maja leta 1999 končal. V letu 1996 seje začel in je že uspešno uresničen sežanski projekt Inkubator. Sedaj poteka v Sežani projekt za obrtno cono, kije že v polnem razmahu. Večji pa je projekt v komenski občini mejni prehod med Slovenijo in Italijo v Gorjanskem, kjer je predvidena ureditev infrastrukture širšega prostora okrog prehoda in manjša posodobitev oziroma modernizacije objekta na mejnem prehodu... Ker je medtem Slovenija že pridružena članica Evropske skupnosti, čez nekaj let ta obmejni objekt ne bo imel več sedanje vloge, saj meje med obema državama ne bo več. Zato mu bo treba nameniti drugačno vlogo. Morda, na primer, za počivališče na križišču več kolesarskih poti po Krasu, kijih že imamo na slovenski strani in ki jih na nek način imajo tudi Italijani. Kaj pa lahko poveste o projektu Stanjel-Kras, ki se je začel pred leti, pozneje doživel zastoj in se sedaj končuje? Čeprav prvi del projekta in njegovo nadaljevanje sedaj ni v okviru Pharovih projektov, je prav, da bralci revije Kras vedo, kaj je kaj! Pilotni projekt Štanjel oziroma po preimenovanju v pilotni projekt Kras je bil usmerjen v izdelavo celovitega regionalnega razvojnega plana za območje Krasa. Vendar seje nekdanje planiranje, ki je še vključevalo prostorsko, gospodarsko in socialno komponento, leta 1990 v Sloveniji končalo. Po letu 1995 so svojo vlogo izgubili tudi plani večjih občin in poslej so imele to področje občine urejeno zelo različno. No, sedaj pa poteka v Podjetniškem centru Sežana izdelava strategije razvoja s poudarkom na gospodarskem razvoju za vse kraške občine, prva med nalogami pilotnega projekta Kras pa bo, vse že narejene strokovne podlage -tudi Ministrstva za okolje in prostor s Pharo-vim denarjem ter z lastnim denarjem in še katerega drugega ministrstva - vključiti kot strokovne podlage za izdelavo celovitega razvojnega plana, ki bo osnova za razvojne programe. Ti bodo izhodišče za pridobitev sredstev iz evropskih strukturnih in pred-struktumih skladov. Svet Evrope predvideva z vključitvijo vseh lokalnih dejavnikov čas, daljši od leta, kajti zagotoviti bo treba temeljito in celovito javno obravnavo, če naj lokalne skupnosti razpoznajo in sprejmejo tako pripravljen razvojni plan za svoje razvojne usmeritve... Aktivnosti torej potekajo in v njihovih okvirih je še kako pomembna koordinacija, ki jo zagotavljamo v štanjelski Pha-rovi regionalni pisarni. Še zlasti mislim pri tem na vse zamisli in predloge za manjše projekte, ki se pojavljajo. Nikakor, namreč, ne smejo biti v nasprotju s celovito razvojno strategijo. Te pa - žal - še ni, čeprav v fragmentih vendarle že nastaja. In zaradi tega stalno prihaja do konfliktov, na primer okrog razvoja Lipice, zaradi pobude za zgraditev dirkališče na povirski gmajni, itn.! Vse to se nam dogaja, ker za ves Kras nismo zagotovili pogojev za izdelavo celovite strategije Uajnostnega razvoja. Kras pa je tak poseben fenomen, ki bi tako strategijo že moral imeti! In kako je z vsem tem sedaj, na začetku leta 1999? Ker je, kot sem že povedala, pilotni projekt Štanjel pred leti nekoliko zastal, smo pobudo Svetu Evrope za ta projekt obudili in se pogovarjali z njegovim predstavnikom po pristojnih ministrstvih. Prenovljeni koncept projekta - sedaj z imenom Pilotni projekt Kras - bodo v Svetu Evrope ponovno obravnavali. Upam, da ga bodo potrdili, kar pomeni, da bo država Slovenija ponovno predložila uradno vlogo Svetu Evrope, ki naj bi na svojem zasedanju sredi februarja letos odločil, ali bo zanj odobril svojo tehnično pomoč ter svetovanje za nadaljnja tri leta ali do pet let. Nadaljnji dokumenti, kijih bo potem obravnaval slovenski vladni medresorski odbor, pa bodo določili natančen program, roke, proračun in vse drugo, kar je nujno za uresničitev samega projekta. Sedaj se ukvarjamo z dokončanjem programa za leti 1998 in 1999. Ta naj bi bil predstavljen in dokončno usklajen 11. Vhodni stolp v Štanjel, v katerem je Pharova regionalna pisarna marca letos v Kopru. Upam, da bomo do takrat tudi dobili načelno soglasje bruseljske komisije, ki potijujeta predlagane projekte. In naša skrb je sedaj usmerjena v združevanje manjših projektov. Tako infrastrukturnih projektov za zgraditev čistilnih naprav v Ilirski Bistrici in Ajdovščini ter za zgraditev kanalizacije v Sežani, kakor tudi projektov za celovit razvoj slovensko-italijanskega obmejnega območja s čezmejnimi programi. Mislim na razvoj podeželja, na razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, na usposobitev kulturne dediščine, na razvoj določenih turističnih dejavnosti, na ustvarjanje pogojev za ustanovitev novih delovnih mest in na zagotovitev pogojev za celovito in kakovostno informiranje regije o vseh teh dejavnostih ter na hkratno informiranje širše javnosti, kako se vse to uresničuje v regiji. Tako sta predvidena dva regionalna razvojna centra - v Kopru in Novi Gorici. Predvidene so še prenove kulturnih objektov na tako imenovani Kulturni poti po Obali in dokončanje že začetih centrov, kot sta vinski center v Marezigah in sirarski center v Breginju. Ker imate zelo popoln pregled nad strategijo trajnostnega razvoja Krasa, povejte še, katere gospodarske dejavnoste so zanesljivo perspektivne za Kras, upoštevajoč pridruževanje Slovenije Evropski skupnosti? Zagotovo je to vse, kar je povezano z razvojem podeželja in z razvojem dejavnosti, ki so ekološko sprejemljive. Večji del Krasa je čisto podeželje, zato imajo bodočnost vse dejavnosti, ki ohranjajo in pospešujejo njegovo poselitev in ki omogočajo odpiranje delovnih mest - četudi samo po eno doma, na kmetijah - z najrazličnejšimi dopolnilnimi dejavnostmi, povezanimi s turizmom. In zagotovo so to tudi vse tiste dejavnosti, ki omogočajo, da ostanejo mladi izobraženi kadri doma, v centrih, kjer se združuje, nudi in uporablja znanje... Kraški prostor mora namreč še naprej slediti policentričnemu razvoju, kajti podeželski prostor s koncentracijo znanja in strok v enem samem centru nima razvojnih možnosti. Mislim, daje cilj celovite razvojne strategije celostnega razvoja Krasa določiti, kje se bo uresničevalo katero izmed pomembnih funkcij in dejavnosti. To naj bi tudi usmerjalo nadaljnjo koncentracijo določenih dejavnosti tako, da se te ne bi podvajale ali ponavljale na še več različlnih mestih! Regionalni razvojni programi bodo morali vsebovati vse te argumente zaradi širših vidikov. Za vsako naložbo, ki jo bomo prijavljali kateremu koli skladu, bodo projekti morali imeti zaledje v bazičnih razvojnih programih širšega prostora, v našem primem vsega Krasa! Ko bodo nared za objavo novi razpisi za Phare programe Čezmejnega sodelovanja, jih bomo v reviji Kras predstavili s komentarjem Tatjane Rener, koordinatorice v regionalni Phare pisarni v Štanjelu. Za kakršna koli pojasnila pa bralcem svetujemo, naj zavrtijo telefon ali uporabijo faks te pisarne: 067/79-266. Se pa lahko s koordinatorico povežejo tudi po elektronski pošti: cbc.rpslovit@eunet.si! PO SLEDEH PROJEKTOV PHARE Mednarodno priznanje arhitektkama Urši Komac in Špeli Kuhar za informacijsko obogatitev kraške krajine NAGRADA PIRANESI '98 W -W -W ZA OB PO POČIVALIŠČA KOLESARSKIH KRASU POTEH Agencija Kras Žirija za nagrado Piranesi je 28. novembra 1998 v Piranu že v prvem krogu izbora soglasno sklenila: “Nagrado G.B. Piranesi za leto 1998 prejmeta arhitektki Urša Komac in Špela Kuhar za zasnovo kolesarskih poti in počivališč po Krasu”. V utemeljitvi je žirija pripisala, “daje projekt temeljen na stališču, ki se zavzema za teritorij, aktiven pristop, enostavnost in zadržanost. Skozi posebnosti, ki jih v sebi nosi obravnavano območje kraške regije, projekt bogati njegovo enkratno pojavnost in s senzibilnim pristopom izpostavlja kulturno atmosfero regije”. Po mnenju žirije ima projekt tudi širši družbeni in metodološki pomen. Prestižno nagrado Piranesi v okviru 16. Piranskih dnevov arhitekture za leto 1998 sta za projekt Počivališča ob kolesarskih poteh po Krasu prejeli arhitektki Urša Komac in Špela Kuhar v sodelovanju s kiparjema Boštjanom Drinovcem in Radivo-jem Muličem ter z oblikovalci Mihom Klinarjem, Metko Dariš in Tomažem Permetom. Nagrada se podeljuje za srednjeevropska arhitekturna dela, ki predstavljajo civilizacijski prispevek k prostorski kulturi našega časa. Mednarodna žirija je med devetindvajsetimi projekti iz osmih držav, ki so že bili predhodno selekcionirani v matičnih državah, izbrala eno nagrado in štiri priznanja. Projekt “Počivališča ob kolesarskih poteh po Krasu"’ sta avtorici Urša Komac in Spela Kuhar kot del projekta “S kolesom po Kraškem parku’’ naredili po naročilu Evropske skupnosti v okviru programa Phare. Celoten projekt je nato potekal prek družbe Limnos. Vsebuje označitev kolesarskih povezav in ureditev oziroma postavitev počivališč. in počivališča po Krasu Kolesarske poti TEMNICA i ŠTANJEL SEŽAN/ f LIPICA DIVAČA* 10 ŠKOCJAN RODIK 'KOZIN/ HRVATSKA RAKITOVEC KOPER SENOŽEČE TRŽAŠKI ZALIV IZHODIŠČA Z INFORMACIJSKIMI TABLAMI • ŽELEZNIŠKA POSTAJA 0 PARKIRNI PROSTOR 4 OZNAČITVE KOLESARSKIH POVEZAV • POČIVALIŠČA 1 RAZGLEDNI STOLP NADTRŽIŠKIM ZALIVOM 2 GRADIŠČE DEBELA GRIŽA PRI VOLČJEM GRADU 3 VRH GOLEČ NAD GRIŽNIKOM 4 ČRNI BORI PRI KOBJEGLAVI 5 FABIANIJEVE KLOPI PRI ŠTANJELU 6 VRTAČA NA SEŽANSKEM KRASU 7 POČIVALIŠČE V RUJU 8 STARA ORLEŠKA SMODNIŠNICA 9 ŽELEZNIŠKI MOST - GORENJE PRI DIVAČI 10 ZAVETJE POD VREMŠČICO 11 VIADUKT POD NASIRCEM I 2 RAZGLEDIŠČE NAD BREZOVIŠKO DOLINO I 3 EROZIJSKO ŽARIŠČE BABE PRI PREDLOKI 20 KM BBB Nagrajena skupina je sicer izdelala tudi idejno zasnovo za talno označitev kolesarskih poti, ki pa, žal, ni bila uresničena. Projekt za talno označevanje ni bil v celoti uresničen zaradi preveč ohlapno izdelanih kriterijev odgovornih oseb v zavodih za spomeniško varstvo in v državni upravi. Ustanove, ki bi morale prepoznati kakovost pozneje tudi nagrajenega projekta in ga ustrezno podpreti, so z zavlačevanjem soglasij onemogočile pomemben del njegove izvedbe. Označitev kolesarskih poti je naknadno, brez soglasja naštetih avtoijev, po svoji zamisli določil biolog Igor Maher s soglasjem odgovornih oseb v državni upravi. Projekt “Počivališča ob kolesarskih poteh po Krasu” obsega 13 počivališč, opremljenih z oznakami, ki vsebujejo informacijo o legi in pomenu vsakega počivališča. Ker so avtoiji želeli preprečiti vizualno onesnažitev kraškega prostora, so uporabili najmanjša možna vizualna sredstva in oznake vgradili v nivo cestišča. Izhodišče sta bila kolesaijev ergonomski položaj in njegovo vidno polje. Talna označitev kolesarja tudi kreativno ali ustvaijalno vključuje v krajino, ker ga z opisi počivališč na talnih oznakah izobražuje in vzgaja, kako naj se na pragu informacijske dobe zopet “nauči biti”. Glede na stopnjo posega v krajino sta avtorici projekta počivališča razdelili v tri kategorije: 1. kategorija: Novi objekti, ki izhajajo iz danosti kraja (Vetrni kip na Golcu, Počivališče pod črnimi bori pri Kobjeglavi, Počivališče na železniškem mostu v Gorenju pri Divači, Zavetje pod Vremščico, Razgledišče za cerkvijo sv. Jurija). 2. kategorija: Prenova obstoječih objektov, ki jim dodelimo novo funkcijo (Razgledni stolp nad Tržiškim zalivom, Fabianijeve klopi pri Štanjelu, Vrtača na Sežanskem Krasu). 3. kategorija: Očiščeni naravni in kulturni pojavi, ki so označeni s talno oznako (Gradišče Debela Griža, Počivališče v ruju, Stara orleška smodnišnica, Viadukt pod Nasircem, Erozijsko žarišče Babe pri Predloki). “Krajine ne moremo ustvarjati; lahko le sodelujemo pri usmerjanju procesov v njej. Kljub temu imamo možnost, da obstoječe procese degradiramo, to je razvrednotimo, ali pa sonaravno zaživimo z njimi. Če s poseganjem v procese pomagamo ohranjati ravnovesje med naravnim in kulturnim v krajini, je naše delovanje pozitivno, novo nastala kulturna krajina pa ostaja vredna krajina”, so še pripisali avtoiji projekta. Trinajst izbranih počivališč ob kolesarskih poteh po Krasu so avtoiji projekta opisali in utemeljili takole: Vetrni kip na vrhu Goleč Razgledni stolp nad Tržiškim zalivom Opuščen opazovalni stolp Jugoslovanske ljudske armade sredi gozda je postavljen na rob tektonskega preloma. Z vrha stolpa se obiskovalcu odpre pogled na kraško planoto in Tržiški zaliv, v jasnem vremenu pa se z njega vidijo celo Benetke. Gradišče Debela Griža Območje vrha Goleč, ki se dviga skoraj 300 metrov visoko nad Bran iško dolino, je znan po veliki prevetrenosti in po tem, da burja včasih doseže v sunkih hitrost do 180 kilometrov na uro. Vetrni kip obiskovalca seznanja z burjo - padajočim in sunkovitim vetrom, ki je značilen prav za Kras in ki piha pretežno iz severovzhodne smeri. Arheološko gradišče Debela Griža pri Volčjem Gradu je prazgodovinsko naselje iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Utijeno gradišče predstavlja posebnost, saj ni postavljeno na izstopajoč hrib, ampak je na komaj opazno napetem kraškem svetu. Iz obrambnih razlogov je bilo gradišče utrjeno z obzidjem, katerega veličastne ostaline so vidne še sedaj. Gozdovi črnega bora (Pinus nigra) s kamnitimi zidovi ob poteh predstavljajo del kraške identitete. Počivališče je postavljeno v enega izmed lepših ambientov, ki jih ustvarjajo skoraj stoletni nasadi črnega bora. Srečko Kosovel: Bori dehtijo “Bori dehtijo, bori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan in kdor se vme iz njih samote, ta ni več bolan. ” Fabianijeve klopi pri Štanjelu Načrte za klopi pri Štanjelu je v tridesetih letih 20. stoletja izdelal znameniti kraški arhitekt Maks Fabiani, doma iz bližnjega Kobdilja. Prenovljene klopi nudijo počitek v senci kostanja z razgledom po uravnani kraški planoti. Vrtača na Sežanskem Krasu Nakopičeno prst na dnu vrtač so na Krasu že v preteklosti izrabljali za uspešno kmetijsko pridelavo. Posebnost izbrane vrtače je njena lega, saj je gostota vrtač na Sežanskem Krasu izjemna. Vrtača je zanimiva tudi zaradi skoraj okroglega tlorisa s kamnitim zidom, ki nakazuje njeno nekdanjo obdelanost. Zid okrog vrtače je prenovljen, vrtača pa je zasejana s kraško začimbo -timijanom (Thymus vulgaris). Počivališče v ruju Izbrano počivališče je v eni med najlepšimi krajinami na Krasu, kjer se razrašča ruj (Cotinus coggygria). Grm daje vse leto identiteto kraški krajini: spomladi cveti rumenozeleno, poleti ga prepoznamo po bujnih lasastih soplodjih, jeseni pa njegovi listi zažarijo v karminsko rdeči barvi. Počivališče na železniškem mostu Gorenje pri Divači Počivališče je postavljeno na železniški most čez progo Sežana-Divača, ki je del strateške povezave, znane kot Južna železnica. Zgradili sojo leta 1857, v času Franca Jožefa, in povezuje Dunaj s Trstom. Železnica je speljana po nekoliko dvignjenem robu planote, zato se s kamnitega mostu vidi vse do vršacev Julijskih Alp. Stara orleška smodnišnica Staro orleško smodnišnico so zgradili italijanski vojaki v tridesetih letih 20. stoletja in je bila v uporabi do knca druge svetovne vojne. Njen vojaški pomen je na srečo že davno utonil v pozabo, ostala pa je zanimiva urbanistična zasnova sedemnajstih objektov, ki so zaradi svoje namembnosti razpršeni med vrtače. Brez talnih oznak bi smodnišnico zlahka zgrešili. Zidove ob železniški progi so zgradili sredi 19. stoletja za zaščito vlakov pred vetrom in snežnimi zameti. Hkrati so ščitili okolico pred požari, ki sojih netile iskre iz parnih lokomotiv. V tridesetih letih je bilo na tem mestu urejeno počivališče z vodnim zajetjem, katerega ostaline so še vidne. Novo, večfunkcionalno igralo, ki lahko služi tudi kot prostor za piknik, je narejeno iz železniških tirov in pragov ter zaščiteno z morco, vrezano v tramove. Morca, šesterolistna rozeta, je po ljudskem izročilu med najbolj učinkovitimi varovalnimi znamenji. Viadukt pod Nasircem Viadukt je del opuščene železniške proge Trst-Kozina, ki sojo odprli leta 1887 in po kateri so promet dokončno ukinili leta 1959. Čeprav je proga dolga manj kot 20 kilometrov, se od Kozine do morja spusti za skoraj 500 višinskih metrov. Z več kot 20 metrov visokega viadukta se iz bujnega zelenja doline Glinščice obiskovalec zazre proti Slavniku. PREDNOSTI SISTEMA TALNIH OZNAK PRED KLASIČNIMI, OBIČAJNIMI POSTAVITVAMI OZNAK Grafični oblikovalec Miha Klinarje takole opisal prednosti sistema talnih oznak pred klasičnimi, zdajšnjimi postavitvami oznak: Razgledišče za cerkvijo sv. Jurija K renesančni cerkvi sv. Jurija pri Taboru obiskovalca popelje pot, ki jo ograjuje na novo zasajeni drevored avtohtonega malega jesena (Fraxinus omus), katerega beli cvetovi na pomlad lepo dehtijo. Drevored usmeija do zanimivega razgledišča za cerkvijo, od koder se odpre slikovit pogled na slepo dolino pri Brezovici. Je izredno lep primer take doline, ki je nastala na stiku flišnih Brkinov in apnenčastega Matarskega podolja, kjer voda s površja izginja v kraško podzemlje. Erozijsko žarišče Babe pri Predloki 1. Namenjene so pešču in kolesarju (drugi oznak niti ne vidijo, torej ne obremenjujejo krajine). 2. Vsak kraj na oznaki je s puščico točno označen - pri namestitvi se puščice informacijskih obročev točno usmeri na zaželelo lokacijo ali pot v križišču, odcepu (Obroči so koncentrično sestavljivi, neodvisni drug od drugega in vrtljivi v poljubno smer, predno se jih s središčem pri postavitvi zasidra.). 3. Najbližja vas ali označena lokacija je na informacijskem sistemu bližja središču oznake; ostale lokacije si po oddaljenosti sledijo navzven. Kjer je treba označiti samo eno lokacijo, je oznaka majhna; na večjih križiščih je oznaka večja (največ štirje obroči). 4. Oznake so trajne in njihovo posebno vzdrževanje ni potrebno. Material: obroči iz betona, središče iz brona, aluminija ali betona. Črke: negativni relief, odlit v beton. Oznaka s tremi informacijskimi elementi Zanimivo oblikovano površje pod mogočnimi apnenčastimi stenami Kraškega roba je nastalo na flišu, ki je za razliko od apnenca manj odporen in zato močno izpostavljen delovanju vode. Očiščena pot s pomočjo talnih oznak popelje obiskovalca čez novo postavljeno brv do nedavno popolnoma skritega kraja. "Človek mora krajino razumeti in se dobro v njej počutiti, da se mu zdi lepa. In šele takrat, ko se mu bo zdela lepa, jo bo tudi varoval!" so sklenili svoj projekt kiparja Boštjan Drinovec in Radivoj Mulič, oblikovalci Miha Klinar, Metka Dariš in Tomaž Perme ter nagrajeni arhitektki Urša Komac in Špela Kuhar. Štanjelu se obetajo boljši časi DO REŠITVE PO MERI LJUDI Milena Marega Štanjel je, zahvaljujoč svoji kulturni dediščini in svoji dominantni legi ob prelomu Krasa z Vipavsko dolino, vedno pritegoval pozornost domače ter mednarodne stroke in javnosti. Povezane s Štanjelom so se v zadnjih desetletjih odvijale mnoge dejavnosti; nastale so različne študije, projekti, dokumenti, ... , vendar do sedaj vse brez ustreznega razvojnega programa, ki bi povezal doslej izoblikovana spoznanja in že pripravljene dokumente z aktualnimi usmeritvami v trajnostni razvoj tega srednjeveškega naselja. Prizadevanja Turističnega društva Štanjel, da bi s pomočjo sredstev Evropske unije pripravili ustrezno tehnično dokumentacijo za prenovo in samoprenovo Štanjela, so v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Občino Komen prerasla v enoleten projekt, ki ga Evropska unija financira s sredstvi Phare - Program prekomejnega sodelovanja med Slovenijko in Italijo. Kakšen je cilj projekta Štanjel? Cilj projekta je pripraviti Programsko zasnovo Štanjela. Ta dokument bo osnova za zaščito njegovih kulturnih in prostorskih vrednot, za obnovo prenovljivih delov zgradb in za sprejetje vseh nadaljnjih odločitev, povezanih s prihodnjim razvojem Štanjela. Posamezne naloge, ki jih je treba opraviti za dosego tega cilja, so: 1. Zbrati in proučiti obstoječe dokumente, ki sojih strokovne in raziskovalne ustanove ter državne in občinske služe do sedaj že pripravile. 2. Dopolniti oziroma nanovo oblikovati kartografsko, konservatorsko in drugo dokumentacijo, ki je osnova za pripravo Programske zasnove Štanjela in njegovega Načrta namembnosti prostora. 3. Pripraviti osnutek in pozneje dokončno obliko Programske zasnove Štanjela, v katere pripravo bodo poleg nosilne strokovne ustanove vključeni tudi vsi zainteresirani prebivalci Štanjela. 4. Opraviti arheološka izkopavanja, pripraviti potrebno tehnično dokumentacijo za obnovo stolpa in obnoviti njegova okna ter stopnice. 5. Opremiti informacijski center za prenovo Štanjela, v katerem bo mogoče sproti dobivati informacije o uresničevanju projekta, na ogled pa bodo tudi obstoječa dokumentacija z rezultati posameznih opravljenih nalog celotnega projekta. 6. Organizirati izlet za prebivalce Štanjela v San Daniele ter tri srečanja z zainteresiranimi prebivalci, med katerimi je bilo prvo srečanje namenjeno predstavitvi projekta in njegovih načrtovanih rezultatov, drugo predstavitvi rezultatov že opravljenih nalog in usmeritev Programske zasnove Štanjela, tretje srečanje v maju 1999 pa bo predstavilo dokončne vsebine Programske zasnove. Prebivalci so povabljeni k ustvarjalnemu sodelovanju in posredovanju mnenj, kar bo nastajajoče dokumente izboljšalo, oziroma omogočilo prebivalcem soudeležbo v sprejemanju odločitev o nadaljnjem razvoju Štanjela. Da bi dosegli načrtovane cilje, je v okviru projekta Štanjel predvidenih 14 nalog, za njihovo uresničitev pa je na voljo 110.240 ECU. Nosilci nalog so bili izbrani naslednjimi sedmimi razpisi: Razpis I: Oprema za Informacijski center v Štanjelu Razpoložljiva sredstva: 10.500 ECU. Naloga: Dobava pisarniške in računalniške opreme ter pohištva za Informacijski center v Štanjelu. Predviden zaključek: Oktober 1998. Izvajalec: TSE Audio video inženiring, Ljubljana Razpis je bil zaradi nezadostnega števila prijav trikrat ponovljen! Razpis II: Kartografske podlage Razpoložljiva sredstva: 23.500 ECU. Naloge: Izdelava digitalnega topografskega načrta in ortofoto načrta ter vklop obstoječega katastrskega načrta v digitalni topografski načrt (analiza lastniške strukture in izdelava tridimenzionalnega modela reliefa starega vaškega jedra ter stavb v digitalni obliki). Predviden zaključek: Februar 1999. Izvajalec: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana. - "■ T Razpis III: Konservatorski program Razpoložljiva sredstva: 16.200 ECU. Naloge: Izdelava spomeniško varstvenega elaborata za Štanjel, izdelava konservatorskega programa in projekta za Stolp na trgu, izdelava konservatorskih usmeritev za druge objekte kulturne dediščine in konservatorski nadzor nad deli v stolpu in nad izkopavanji. Predviden zaključek: Februar 1999. Izvajalec: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica. Razpis IV: Arheološke raziskave Razpoložljiva sredstva: 16.200 ECU. Naloga: Arheološke raziskave v tleh Stolpa na trgu in sosednjega objekta, odvoz odvečnega materiala na deponijo in muzejska obdelava izkopanega arheološkega gradiva. Predviden zaključek: Januar 1999. Izvajalec: Goriški muzej. Razpis V: Programska zasnova Štanjela Razpoložljiva sredstva: 29.340 ECU. Naloge: Pregled in analiza obstoječega stanja v prostoru, preveritev razvojnih načrtov in možnosti za izboljšanje komunalne infrastrukture, izdelava predloga Pogramske zasnove Štanjela in uskladitev predloga z lokalnim prebivalstvom. Predviden zaključek: Maj 1999. Izvajalec: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Razpis VI: Izdelava dokumentacije za obnovo Stolpa Razpoložljiva sredstva: 6.500 ECU. Naloga: izdelava PGD in PZI za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predviden zaključek: April 1999. Izvajalec: Kars d.o.o., Sežana. Razpis VII: Obnovitvena dela na stolpu Razpoložljiva sredst\’a: 8.000 ECU. Naloga: Dobava in vgradnja obdelanih kamnitih detajlov. Predviden zaključek: April 1999. Razpis je v teku. Spremljanje in nadzor projekta, sodelovanje s krajani Za spremljanje projekta Štanjel, za nadzor nad njegovim uresničevanjem in za sprejemanje ključnih odločitev je zadolžen posebej za ta projekt imenovan upravni odbor. V njem so predstavniki občin Komen in Sežana, Ministrstva za kulturo. Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstva za finance ter delegacije Evropske unije. Ves projekt usklajuje Ministrstvo za kulturo. Tehnično pomoč za uresničitev projekta smo prevzeli v slovenski predstavniški pisarni Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo (REC). Njegovi sodelavci tesno sodelujemo s štanjelskim turističnim društvom in skupaj z njim smo pripravili izlet v San Daniele, prevzeli pa smo tudi organizacijo vseh treh srečanj s prebivalci Štanjela. Za morebitne pobude in vprašanja o projektu smo vsak prvi in vsak tretji četrtek v mesecu krajanom na razpolago v informacijskem centru v Štanjelu REC-ovi sodelavci ter sodelavci Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, sicer pa smo za vse to dosegljivi na REC-ovem sedežu v Ljubljani, Slovenska 5, telefon: 061/125-70-65, 126-6860, faks: 061/219-224. Med osnovnimi dejavnostmi REC-a, mednarodne neprofitne in neodvisne organizacije, ki razen v Sloveniji deluje še v štirinajstih državah srednje in vzhodne Evrope, je spodbujanje in podpora vključevanja prebivalcev v procese odločanja. Zato smo REC-ovi sodelavci še posebej veseli, da lahko sodelujemo v Pharevem projektu Štanjel. Kot nevtralna podporna organizacija spodbujamo odprto komunikacijo s prebivalci Štanjela, strpno izmenjavo različnih mnenj, upoštevanje različnih interesov, vendar tudi popuščanje pod argumenti in oblikovanje za vse sprejemljivih rešitev. Načrtovana Programska zasnova Štanjela, dokumenti, načrti in opravljena dela, ki jih zajema ta projekt, bodo pomembno zaznamovali prihodnji razvoj kraja. Ustvarjalno sodelovanje krajanov pa bo zagotovilo, da bodo sprejete in uveljavljene rešitve po meri ljudi, ki v Štanjelu in s Štanjelom živijo. Milena Marega, dipl.inž.kraj. -direktorica Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Slovenska 5, 1000 Ljubljana Mestece San Daniele, "italijanski Štanjel”, ki leži nedaleč od Vidma, ima kar 26 pršutam. Nekatere pričakajo obiskovalca že v predmestju, nekaj pa jih je razporejenih PHARE PROJEKT ŠTANJEL po mestecu, celo v samem središču, med stanovanjskimi hišami in trgovinami. V teh pršutam ah pripravljajo pršute, ki so med najbolj cenjenimi v Italiji. Priprava dobrih pršutov pa ni edina vrlina prebivalcev tega kraja. Sandanielci se ponašajo s popotresno prenovo mesta, ki je kot primer dobre prakse poznana daleč po svetu. In prav popotresna prenova je bila tisti izziv, ki je poln avtobus krajanov Štanjela in njegove bližnje okolice, takratnega komenskega župana in njegove sodelavce pripeljala v San Daniele. Izlet je sodil med dejavnosti projekta Štanjel iz Phare programa prekomejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo, ki ga financira Evropska unija. Zato se je izletnikom pridružilo tudi nekaj strokovnjakov iz ustanov, ki sodelujejo v uresničevanju projekta: z Ministrstva za kulturo, iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica iz Nove Gorice in iz Ragionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo - REG. Dobri stiki med Štanjelci in Sandanielci trajajo že nekaj let, zato ni bilo težav z organizacijo izleta. Posebno ne zato, ker si je sandanielski župan Paolo Meniš vzel čas in teden pred izletom prišel v Komen. S takratnim komenskim županom, s predsednikom Turističnega društva Štanjel Damjanom Grmekom in z REC-ovo direktorico Mileno Marega se je natančno dogovoril o namenu in programu izleta. Oktobrska meglica v Furlanski nižini ni pokvarila dobrih vtisov, saj so se predstavniki mestne oblasti San Daniela za uspešno izvedbo srečanja močno potrudili. Štanjelce so pričakali pred mestno hišo, v kateri je potem potekal pogovor o gospodarskem razvoju in o najuspešnejših gospodarskih dejavnostih, o organiziranosti mesteca San Daniele in podobnih mest v tako imenovanem konzorcij hribovskih mest v Furlaniji, o kmetijstvu in o potresu, kije poleg povzročenih hudih problemov ustvaril tudi priložnosti. Model Friuli je kot napreden model rekonstrukcije porušenega mesta uspel ne samo zaradi dobrega pristopa in organiziranosti pač pa tudi zaradi sodelovanja prebivalcev. Za razliko od pravila, ki je veljalo v preteklosti, ko so prebivalci zapuščali poškodovane zgodovinske centre in gradili nove predele mesta, so tokrat družine postale glavni protagonisti obnove svojih poruše- Štanjelci na predstavitvi mesteca San Daniele in njegove popotresne prenove Z obiska Stanjelcev v San Danielu v Furlaniji O PRENOVI DA, O PRŠUTU NE ! Milena Marega V okviru evropskega Phare programa prekomejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo se financira enoletni projekt Štanjel, katerega končni cilj je priprava Programske zasnove za Štanjel. V tem dokumentu, ki bo dal osnove za nadaljnje prostorsko načrtovanje in za prenovo Štanjela, je med najbolj pomembnimi vidiki tudi sodelovanje krajanov. Med dejavnostmi, vključenimi in financiranimi v okviru projekta Štanjel, je bil zato predviden in tudi organiziran izlet v San Daniele v Furlaniji. To mestece, ki ima podobno kot Štanjel strukturo gričevnate naselbine in podobno orientacijo, se namreč ponaša z odlično izvedeno popotresno prenovo - z mnogimi izkušnjami, ki bi pri prenovi Štanjela še kako koristile. Zgledno prenovljeni San Daniele, ki ga je porušil potres pred dvajsetimi leti nih domov v jedrn mesta. Rekonstrukcija starega je nadomestila gradnjo novega. Za sandanielski model prenove je značilna decentralizacija sredstev in odločanja. Celotne koordinacije ni več opravljal oddaljeni Rim, pač pa se je ta preselila na občinsko raven: deželna vladaje oblikovala osnovne usmeritve za prenovo in določila tehnične norme, ki so jih posredovali vsem izvajalcem obnovitvenih del in ki so vključevale tudi najvišje sprejemljive stroške. Center odločanja in s tem reševanja problemov se je približal centru potresa: deželna vladaje za vodenje prenove delegirala občine, ki so razvijale projekte po meri ljudi. Občinski delegati so odločali o postopkih prenove in oblikovali strateške odločitve, ki so imele prednost pred običajnimi admini-stratvnimi rešitvami. Zato je obnova mesta potekala hitro in učinkovito. Med ustanovami, ki so takrat pomagale deželnim strokovnjakom, je bila tudi Fakulteta za arhitekturo, gradbenitvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, in sicer na področju seizmično ustrezne gradnje. Za 20% vseh obnovitvenih del, predvsem za javne objekte, je poskrbela občina, preostalih 80% del pa je prevzela za- sebna pobuda. Družine so lahko same izbirale izvajalce prenovitvenih del, bodisi iz seznama, ki ga je predlagala deželna vlada oziroma pristojna občina, bodisi po lastni izbiri. Vendar pa so bili vsi sodelujoči izvajalci prenovitvenih del zavezani za strogo upoštevanje predpisanih prenovitvenih usmeritev. Med najpomembnejšimi vidiki rekonstrukcije mesteca je bilo tudi informiranje javnosti. Posebno skrb so namenili transparentnosti ali javnost financ in komunikaciji s prebivalci. In rezultat? San Daniele je po besedah strokovnjakov, ki so način prenove predstavili Stanjelcem, najbolje rekonstruirano mesto v vsej Italiji in je postalo v svetovni strokovni javnosti model ustrezne prenove. Protagonisti prenove urbanist Gastone Floreano, arhitekt Luciano Di Sopra in drugi sodelavci ter sedanji župan Paolo Meniš ne prikrivajo zadovoljstva, hkrati pa so z zanimanjem razpravljali o možnem nadaljnjem sodelovanju s sosednjim Štanjelom. Po sprejemu v mestni hiši so gostitelji Stanjelcem pokazali eno izmed pršutam in predstavili postopek za pripravo pršutov s fermentacijo. Pršutama, postavljena v zgoščeno zazidavo središča mesteca, na zunaj ni kazala svoje vsebine. In ob pogledu na zgradbo se je nekaj izletnikov rahlo namuznilo: “Pršutama sredi mestnih ulic? Nenavadno!" Po kosilu v enem izmed “agrituri-smov” je župan Meniš goste popeljal po mestnih ulicah in jim razkazal mestne znamenitosti. Štanjelci so si poleg modemih dosežkov (na primer odličnega načina oddajanja komunalnih odpadkov v zbirni canter pod uličnim pločnikom) primere prenove zgradb tako ogledali tudi v samem mestu. Ob pogledih na pred dvajsetimi leti porušene in nato obnovljene hiše so se sprožali pogovori o ruševinah v Štanjelu. Te že toliko let čakajo na prenovo, daje mnogim Štanjel-cem že upešala vera, da bo do prenove sploh kdaj prišlo. San Daniele je na izletnike naredil dober vtis; tako po potresu prenovljeno mesto kakor tudi njegov izredno gostoljuben župan s sodelavci, ki so do podrobnosti predstavili svoj pristop k prenovi mesta, takratnemu komenskemu županu pa podarili nekaj strokovne literature, ki ta pristop opisuje. Hkrati so jasno pokazali veliko zanimanje za sodelovanje v skupnih čezmejnih projektih. O pristopu k prenovi kulturne dediščine se lahko od Sandanielcev Štanjelci, vključno z našimi strokovnjaki za prenovo, veliko naučijo. Sandanielski župan in njegovi strokovnjaki si sodelovanja želijo. Mogoče v okviru nadaljnjih Phare programov, ki jih financira Evropska unija? Sandanielci so tako sodelovanje že navezali z nekaj vzhodnoevropskimi mesti, roko sodelovanja pa so ponudili tudi Stanjelcem. Ampak pršutama sredi mesta, med stanovanjskimi hišami in trgovinami! Da bi dober pršut lahko nastal brez kraške bur-je? Tega se Štanjelci od Sandanielcev niso pustili prepričati. Vsaj za sedaj še ne! Kako bodo pršut pripravljali čez leta, bo pokazal čas! Milena Marega, dipl.inž.arh. -direktorica slovenskega predstavništva Regionalnega centra za okolje za vzhodno in srednjo Evropo, Slovenska 5,1000 Ljubljana Prof. dr. Peter Habič (29. 9. 1934 - 24. 12. 1998) SPOMINJAMO SE SELE SCA SOMA BOMO SP OZN ALI OBSEG VRZELI... a predbožično jutro 1998 se I je ustavilo srce dr. Petra I Habiča, znanega slovenske-ga geografa, krasoslovca in m ' speleologa. Rodil se je leta 1934 na Vrhniki, kjer “se začenja kras”. Med šolanjem na klasični gimnaziji v Ljubljani (maturiral je leta 1955) se je pričel podrobneje seznanjati s krasom in s kraškim podzemljem pod vodstvom prof. Pavla Kunaverja. Takrat se je pivič “srečal” s Krasom in se pridružil tudi ljubljanskim jamarjem. Gotovo je to eden izmed vzrokov, da je na ljubljanski Univerzi vpisal študij geografije. Za diplomsko delo (1960) je obdelal rodno Vrhniko, kompleksno, kot je bilo običajno na geografiji, vendar je iz opisa naravnih značilnosti že mogoče slutiti Habičevo življenjsko navezanost na kras. Podobno, kot francoski profesor De Martonne, je tudi profesor Anton Melik svoje najboljše študente (Peter Habič je prejel kar dve študentski Prešernovi nagradi) usmerjal v perspektivna raziskovalna področja. Petru Habiču je namenil kras. Za doktorsko delo (1964) je podrobno preučil pomemben del slovenskega primorskega krasa, planote od Banjščic do Nanosa. Takoj po končanem študiju (1961) je bil na Melikovo priporočilo imenovan za kustosa v Zemljepisnem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, čim pa je bilo mogoče (1962), je bil izvoljen za asistenta na Inštitutu za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni. Tam je ostal ta-korekoč do konca svojega aktivnega življenja. Leta 1965 je bil izvoljen za znanstvenega sodelavca, leta 1970 za višjega znanstvenega sodelavca, leta 1975 za znanstvenega svetnika, leta 1989 tudi za rednega profesorja za fizično geografijo na ljubljanski Uni-vetzi- V letih od 1964 do 1974je bil pomočnik upravnika inštituta, od leta 1976 do leta 1986 pa je bil njegov upravnik. Svoje podrobno poznavanje krasa in njegovih posebnosti ter bogate izkušnje je kot profesor prenašal študentom v obliki občasnih predavanj na oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, poskušal pa je to uveljavljati tudi v gospodarstvu, ko je bil od leta 1993 do upokojitve direktor Postojnske jame. Čeprav je videti ukvarjanje s krasoslovjem in speleologijo kot ozka usmerjenost, je bilo Habičevo znanstvenoraziskovalno delo zelo široko. Težko je z nekaj besedami napisati, s čim vse se je ukvarjal v teh treh desetletjih dela na krasu. Najbolj so ga zanimati geomorfologija krasa in kraška hidrologija ter jame kot tisti pojavi v podzemlju, ki pomagajo pojasnjevati razvoj kraške pokrajine in pretakanje kraške podzemeljske vode. Posebno pozornost je namenjal vprašanju o vplivu nekdanjih drugačnih podnebnih razmer na razvoj kraškega reliefa v Sloveniji. Med glavnimi razlogi za Habičev obisk kitajskega krasa je bilo prav vprašanje, ali so na našem krasu reliefni elementi nastali pod vplivom toplega in vlažnega podnebja. Iz enakih nagibov se je ukvarjal tudi s pručevanjem sedimentov na krasu in v kraških jamah in z vplivom neotektonskih premikov na razvoj reliefa in jam. Tudi v kraški hidrologiji je Peter Habič odkril veliko novega; predvsem v dejanskem kraškem podzemlju. Vendar so bile vzrok njegovega zanimanja za to vejo krasoslovja predvsem vsakdanje gospodarske oziroma življenjske potrebe prebivalstva v oskrbi z vodo. Podrobneje se je ukvarjal s podzemeljskimi vodnimi zvezami in vodil številne sledilne poizkuse, predvsem v porečjih Ljubljanice, Kolpe in Soče. Poznavanje zaledja kraškega izvira Mrzlek, glavnega vira za oskrbo Novo Gorico in širše okolico s pitno vodo, je v veliki meri prav njegovo delo. Kot član mednarodne Zveze za sledilno tehniko je v Sloveniji priredil 3. mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda leta 1976. Pred simpozijem je bilo treba opraviti ševilne sledilne poizkuse in najrazličnejše raziskave kraških voda od Pivke in Cerkniškega polja do izvirov Ljubljanice, pri čemer so sodelovali tudi številni tuji strokovnjaki. To so bile do tedaj najobsežriejše tovrstne raziskave na našem krasu. V ok\’iru sledilnih raziskav je bil tudi član mednarodne skupine, ki je raziskovala vodne zveze med krnskimi polji na Peloponezu. V zvezi s kraško vodo se je zanimal tudi za njeno varovanje in že konec šestdesetih let je bil med koordinatorji in raziskovalci v okviru interdisciplinarnega projekta “Naravoslovne raziskave Cerkniškega jezera ”. Kot jamar je dr. Peter Habič že v gimnazijskih in študentskih letih sodeloval pri takratnih največjih in najtežjih raziskavah kraškega podzemlja v Sloveniji (Jazben, Triglavsko in Snežniško brezno) in v tujini (jama Zimna v poljskih Tatrah). Pozneje je organiziral velike in odmevne raziskave v slovenskem podzemlju Pološke jame, Karlo-vic in Planinske jame, če naštejem le nekaj najpomembnejših primerov. Tako obsežno in raznovrstno raziskovalno delo se odraža tudi v Habičevih objavljenih prispevkih. V letih od 1959 do 1995 je objavil vsega skupaj 117 znanstvenih in strokovnih prispevkov, med temi tudi 283 strani obsegajočo monografijo o kraškem svetu med Idrijco in Vipavo, in 26 drugih prispevkov (poročila, ocene, poljudni prispevki). Bil je avtor oziroma soavtor 80 neobjavljenih del (poročila, elaborati, ekspertize). Bil je tudi urednik in sourednik več publikacij (Underground Water Tracing, Ljudje in kraji ob Pivki 2, Acta carsologica, Man's Impact in Dinaric Karst) ter član uredniških odborov (Naše jame, Geografski vestnik). Posebej pa je treba dr. Habiča omeniti kot dolgoletnega sodelavca in ustvarjalca krasoslovnega zbornika Acta carsologica. Leta 1974 se v urednikem odboru pni pojavi njegovo ime. S tem letom se je spremenilo zbomikovo ime in spremenil se je tudi videz njegovih platnic. Peter Habič je bil član uredniškega odbora do leta 1982, v letih od 1983 do 1987je bil sourednik, v letih od 1988 do 1992je bil urednik, leta 1993 pa je bil spet član uredniškega odbora. Med njegovim urednikovanjem se je Acta carsologica iz zbornika, ki je izhajal občasno, spremenila v redno letno periodiko. Seveda je Peter Habič tudi tvorno sodeloval pri izdajanju zbornika, saj je obogatil njegovo vsebino z 31 prispevki, med katereimi je bil edini avtor triindvajsetih prispevkov in soavtor osmih prispevkov. Kljub temu, da je bilo Habičevo osnovno zanimanje namenjeno notranjskemu krasu, je veliko delal tudi na primorskem krasu in na Krasu. Omenil sem že visoke planote od Banjščic do Snežnika. Podrobno je proučeval kraške vode Pivške kotline, še posebej v Postojnski jami in v Javornikih, Divje jezero, izvir Mrzlek, izvire Vipave in Doberdobsko jezero. Spoznanja je strnil v preglednem prispevku o gladini kraške vode na primorskem krasu. Več njegovih prispevkov govori o Pološki jami nad Tolminom. S Škocjanskimi jamami se je ukvarjal kot z naravnim pojavom; ukvarjal se je tudi z vprašanji o njihovem turistične urejanju. Na dinarskem krasu so ga zanimala kraška polja, na Krasu pa se je posebej ukvarjal predvsem z vrtačami in sedimenti v njih. Nekaj svojih izkušenj z jamskim turizmom je objavil tudi na straneh revije Kras, kjer je sodeloval od njene ustanovitve. Redno se je udeleževal strokovnih srečanj doma in v tujini, bil je v številnih organizacijskih odborih, pogosto je bil sam tudi glavni prireditelj (na primer 4. mednarodnega speleološkega kongresa v Ljubljani in Postojni 1965, na katerem je bila ustanovljena Mednarodna speleološka zveza) in pobudnik vrste zborovanj slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Dva tedna pred smrtjo je še dejavno sodeloval in z veseljem sprejel zadolžitev v novoustanovljenem slovenskem geomorfološkem društvu. Na okrogli mizi revije Kras o vprašanjih, zakaj izgineva kraška avtentična arhitektura, 11. decembra pa je s projekcijo svojih diapozitivov v Lipici opozarjal na škodo za kraško kulturno krajino, ki je vse večja zaradi odsotnosti stroke pri izdajanju dovoljenj za gradnjo in prenovitvena dela. In kar naenkrat se zavemo, da Petra Habiča ni več! In šele čez čas bo mogoče v celoti in ustrezno oceniti njegovo obsežno raziskovalno delo, njegove dosežke in njegov pomen tako za slovensko kot tudi za svetovno geografijo, krasoslovje in speleologijo, njegov pomen za poznavanje Krasa. In šele sčasoma bomo povsem spoznali obseg vrzeli, ki jo je zarezala njegova zgodnja smrt... Andrej Kranjc Društvo rejcev drobnice s Krasa se predstavlja... DROBNICA NEKDAJ, SEDAJ IN V BODOČE Evgen Gerželj Reja drobnice je še do druge svetovne vojne pomenila za kraškega in brkinskega kmeta lep dodatni ali celo poglavitni vir zaslužka. Skoraj vsaka kmetija je redila poleg goveje živine tudi manjše število mlečnih ovc. Ovce so dajale dragoceno volno, meso in mleko. Kmetice so predle volno, iz nje pa so izdelovali tudi posteljnino. Jagneta so dobro prodajali za veliko noč, doma pa so praviloma jedli le ovčetino. Iz mleka so izdelovali kakovosten sir in skuto. Trgovci in gostilničarji so ju odkupovali in kot specialiteto prodajali v svojih prodajalnah in gostilnah. , ...i; :;,v 'm$m Za pašo ovc v ogradah je na Krasu površin v izobilju Obstajali so tudi veliki tropi mlečnih ovc, ki so šteli po več sto glav. To je bila ovčereja brez hlevov, saj so pastirji nomadi-li. Jeseni so se s čredami odpravljali v Furlanijo. Tam so z ovcami prezimili. Pasli so največ po požetih žitnih poljih. V januarju in febmarju so ovce jagnile. Na poti domov so že izdelovali sir. Sirili so takoj po jutranji oziroma večerni molži. Sir so prenašali s seboj v posebnih lesenih posodah, imenovanih simice. Najtoplejše poletne mesece so pasli v domačih vaseh; nekateri so pasli na nanoških in snežniških planinah. Ena izmed mnogih postaj na takih nomadskih poteh je bila tudi Škerljeva kmetija v Filipčjem Brdu pri Sežani. Ovce so prenočevale na ograjenem, dobro nastlanem proštom, tako da je gospodarju ostajalo kar nekaj gnoja, pastirji pa so za prenočevanje dobivali prostor v hiši. Spomladi, ko so se črede vračale, je na kmetiji ostajal tudi sir, ki so ga usirjali istega dne. V tistih časih je imel kraški svet popolnoma drugačen videz, kot ga ima dandanes. Kjer se je le dalo, so pridne roke pripravljale seno za zimo. Kraške kamnite, skope gmajne so bile popolnoma popašene. Po dmgi svetovni vojni seje pričel stalež drobnice zelo hitro manjšati. Temu upadanju je nekaj pripomogla tudi nova državna meja z Italijo, precej pa je prispevala k temu tudi politika, kije bila v povojnih letih kmetijstvu, še posebej drobnici, izrazito nenaklonjena... V sedemdesetih letih pa je začel upadati tudi stalež goveje živine. Kraške gmajne so hkrati postajale preskope za vedno bolj produktivne krave, zato so bolj in bolj samevale. Zaraščalo jih je grmovje in drevje. Marsikje je iz njih nastala neprehodna goščava. Konec sedemdesetih let je bilo na območju upravne enote Sežana le še nekaj manjših tropov ovc. Nato se je drobnica na tem območju spet začela številčno povečevati in njeno število še narašča. Sedaj redimo že več kot osemdeset tropov ovc in koz. Prevladujejo rejci mesnih ovc, ki jih je sedaj na Krasu več kot šestdeset in imajo skupaj več kot 2000 ovc. Z mlečno rejo in predelavo mleka v mlečne izdelke se sedaj ukvaija-jo na dvajsetih kmetijah. Večina rejcev je še začetnikov, na sedmih kmetijah pa je sirarstvo že osnovni vir za preživljanje. K takemu porastu reje drobnice na Krasu je prav gotovo pripomoglo tudi Društvo rejcev drobnice s Krasa, ki smo ga ustanovili pred nekaj več kot štirimi leti, ko nas j e bilo na Sežanskem vsega skupaj 22 rejcev drobnice. Društvo si je že na ustanovitvi zadalo zlasti dva cilja: izobraževanje članov ter spodbujanje porabe ovčjega in kozjega mesa ter izdelkov iz ovčjega in kozjega mleka. Za izobraževanje rejcev drobnice skrbimo predvsem s prirejanjem predavanj, tečajev, demonstracij in strokovnih ekskurzij. V letu 1997 smo se prijavili tudi na razpis sredstev PHARE programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo in z odobrenim denaijem izboljšali kakovost naših mlečnih izdelkov ter izdelali študijo o ohranjanju kraške kulturne krajine. Pri tem nam je veliko pomagala tudi Kmetijska svetovalna služba iz Sežane. Največja promocijska prireditev Društva rejcev drobnice s Krasa so Pastirske igre v Senožečah, ki so vsako leto konec prvega tedna v avgustu. Takrat razstavimo ovce in koze ter izdelke iz ovčjega in kozjega mleka, ocenimo razstavljeno drobnico in mlečne izdelke ter pripravimo strokovna predavanja za rejce. Obiskovalci iger lahko tudi poskusijo in kupijo mlečne izdelke članov Društva rejcev drobnice s Krasa. Naše mlečne izdelke lahko najdete tudi na raznih prireditvah in sejmih po Sloveniji, pa tudi na prireditvah in okroglih mizah revije Kras jih redno ponudimo udeležencem. Seveda jih lahko kupite tudi pri samih rejcih. Če se peljete po stari, regionalni cesti od Razdrtega proti moiju, opazite na začetku Senožeč ograjo, za katero se največkrat pasejo koze Kozjereje Grželj (Senožeče 3, 6224 Senožeče, telefon: 067/755-490). Zavijte levo v klanček in na kmetiji vas prijazno sprejmeta gospodar Drago in njegova žena Karmen. Ponudita vam kozji sir in odlične kozje namaze z raznimi dodatki. Če vozite od cestninske postaje Razdrto po avtocesti proti Kopru, le nekaj kilometrov od Razdrtega ugledate na desni pod cesto lepo urejeno in pokošeno polje z vasico na gričku, ki jo čuvata cerkvica in star protiturški tabor. To je Dolenja vas, najbolj ovčarska vas pri nas, saj premore kar deset rejcev, ki imajo skupaj več kot sedemsto ovc. Med njimi je tudi kmetija Evgen Ger-želj (Ovčjereja Evgen Gerželj, Dolenja vas 46, 6224 Senožeče, telefon: 067/755-474), ki edini goji mlečne ovce. Zavijte z avtoceste na staro, magistralno cesto Senožeče-Se-žana in po nekaj sto metrih vožnje po odcepu v Dolenjo vas! Zagotovo vam ne bo žal. Na planini Vremščica ob regionalni cesti Senožeče-Divača-Kozina-Koper in avtocesti Razdrto-Kozina gospodari s kar 600 mlečnimi ovcami Karlo Zanuttini (Ovčja farma Vremščica, poštni naslov: Kraška cesta 73, 6215 Divača, telefon: 067/60-160). Ni treba izgubljati besed, daje tam ovčjega mesa in skute za obiskovalce vedno dovolj. Planina je zelo lepa izletniška točka predvsem za starejše ljudi in otroke, saj je dostopna tudi z avtomobilom. Če vas pot zanese na prehod z gornjega Krasa na spodnji Kras, se ustavite v Tomaju ob regionalni cesti Sežana-Stanjel-Branica (Rihemberk). Parkirajte na prostoru pred avtobusno postajo in si peš oglejte slikovito vasico. Na vrhu najbolj strmega klanca v vasi stanuje Milivoj Žerjal (Tomaj 75/b, 6221 Dutovlje, telefon: 067/65-759), ki se že več kot dvajset let ukvaija z rejo koz. Za svoje sire je pobral že veliko nagrad in priznanj. Rejo širi, saj se je za svojo bodočnost na kmetiji odločil tudi njegov sin Matjaž. Na Beki pri Kozini se z rejo koz družno ukvarja družina Mihalič. Po potrebi vsi poprimejo za delo, sirarstvo pa so prepustili sinu Danijelu (Danijel in Rado Mihalič, Beka pri Kozini, telefon: 066/82-865). Izdelujejo sime namaze in odlične mlade kozje sire. V vasi Prešnica, med Kozino in Podgorjem, tudi izhodiščno točko za planince, ki bi se radi povzpeli na planino Slavnik, redi mlečne ovce družina Pečar (Ivan Pečar, Prešnica 18, 6240 Kozina, telefon: 066/81-227). Obiščite jih in poskusite njihov sir in skuto! Z gradu Socerb ob meji z Italijo nad Črnim kalom je lep razgled na Tržaški zaliv, pod gradom pa se stiska vasica Socerb. Tam povprašajte za Koroščeve (Bruno Korošec, Socerb 16, telefon: 066/59-176) in njihove specialitete iz ovčjega mesa. IMa vseh naštetih kmetijah je ponudba okusnih izdelkov sezonska. Kupite jih lahko od aprila vse do Novega leta. Verjetno ne boste obiskali vseh kmetij naenkrat, so pa prav vse vredne vašega obiska. Vsi obiskovalci, ki so poskusili naše izdelke, se zelo radi vračajo. Evgen Gerželj, dipl.inž.agr. -predsednik Društva rejcev drobnice s Krasa in gospodar Ovčjereje Gerželj, Dolenja vas 46, 6224 Senožeče PTICA LETA Revija Kras se pridružuje projektu, ki bo lastovkam olajšal obstoj Gnezdilna polica družbe Vivart, ki jo je razvil Miha Klinar, dipl. oblikovalec Kmečka lastovka (Hirun-do rustica) se je prilagodila na življenje v človekovi bližini; posebej tam, kjer ta redi živino. Vendar pa je tudi ta ptica ranljiva in danes jo ogrožata predvsem intenziviranje kmetijstva in pretirana uporaba insekticidov. V zahodnoevropskih državah je število kmečkih lastovk že znatno upadlo. Pri nas je o tem le malo podatkov. In prav to je bil prvi namen projekta Ptica leta - kmečka lastovka, ki ga je v letu 1998 začelo ob gmotni podpori družbe Mobitel Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Spremljali so njeno vrnitev iz prezimovališč in popisovali njena gnezdišča. Predvsem z namenom, da bi zbrani podatki pripomogli pri spodbujanju ukrepov, ki bodo lastovkam zagotovili obstoj... Tudi s tem sestavkom Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter družbe Mobitel "Projekt: Kmečka lastovka". In s priporočilom, da lastovki pomagate z nakupom in namestitvijo gnezdilne police. POMAGAJTE LASTOVKAM Z GIMEZDILNO POLICO! Agencija Kras Kako spoznati kmečko lastovko? Kmečko lastovko najlažje spoznamo po globoko zarezanem - škaijastem repu. Zgornja Stranje kovinsko modra, čelo in grlo sta rdečkasto rjave barve. Po trebuhu in delu prsi je petje belkaste barve. Samec ima običajno zunanja repna peresa (škarje) bistveno daljša kot samica. Mladiči so poleti, ko zapustijo gnezdo, še brez škaijastega repa. Pravi škarja-sti rep jim zraste šele na prezimovališčih v Afriki. V Sloveniji živijo poleg kmečke lastovke še štiri vrste lastovk: breguljka. skalna lastovka, mestna lastovka in rdeča častovka, ki se od nje ločijo po tem, da imajo raven ali zelo malo zarezan rep. Velikokrat se zgodi, da kmečka lastovka gnezdi skupaj z mestno lastovko, ki je manjša od nje in ki je spredaj od grla do nog bele barve. Tudi med repom je mestna lastovka značilno belo obarvana. Kmečka lastavka (Hirundo rustica) - ptica leta 1998 V Sloveniuji živijo poleg kmečke lastovke še štiri vrste lastovk ter dve vrsti hudournikov. Zato moramo biti pazljivi, da teh vrst pri opazovanju ne zamenjujemo s kmečko lastovko - Risba: S. Polak ‘vr Si 'AH * Kmečka lastovka ob gnezdu z mladičem Fotografija: D. Šere Razširjenost in življenjski prostor Kmečka lastovka je splošno razširjena v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je značilna selivka. Tista, ki živi v Evropi, jeseni odleti v Afriko, kjer prezimi. Lastovkin življenjski prostor je kulturna krajina. Zadržuje se predvsem v bližini hlevov in mokrišč. Prvotno je živela v odprti travnati pokrajini, kjer so se pasle črede kopitarjev. Takrat je gnezdila v skalnih stenah in duplih dreves. Pozneje seje postopoma prilagodila na življenje v človekovi bližini in v bližini domačih živali, kjer je dovolj hrane zanjo. V njeni bližini pogosto gnezdi sorodna mestna lastovka (Delichan urbica), ki pa gnezdo naredi na zunanjem delu stavbe. V višjih predelih najdemo kmečko lastovko le na kmetijah, kjer še redijo živino. Prehrana in način življenja Kmečka lastovka se hrani z majhnimi žuželkami v okolici hleva in živine ter nad vodami in močvirji. Žuželke najpogosteje lovi v zraku; izjemoma jih pobira z listov dreves. Na tleh bomo kmečko lastovko opazili le pri nabiranju gnezdilnega gradiva. V večjih skupinah posedajo kmečke lastovke med selitvijo, ko počivajo po daljšem letenju. Za mnoge pa je pot do Afrike ali nazaj usodna; posebej, če se med preletom spremenijo vremenske razmere s sneženjem, z daljšim deževjem ali z nizkimi temperaturami. Gnezditev Večino gnezd kmečke lastovke je v notranjosti hlevov, največkrat na steni; še posebej, če je na njej za gnezdo primerna vodoravna opora. Gnezdo najdemo tudi na drugih kmečkih poslopjih (kozolec, skedenj) ali celo pod mostom. Zgrajeno je iz blata, pomešanega z rastlinskim materialom, znotraj pa obloženo s peijem. Večina kmečkih lastovk začne gnezditi v,začetku maja. V eni gnezditveni sezoni imajo dva zaroda, izjemoma tudi tri. Gnezdo gradita samica in samec. Samica zleže od 4 do 5 jajc, iz katerih se po 14-16 dneh izvalijo goli mladiči. Po 20 dneh mladiči gnezdo zapustijo. Starša jih nato še hra- nita zunaj gnezda in jih učita loviti. Mladiči se še nekaj časa vračajo prenočevat v svoja gnezda. Pot v Afriko Kmečka lastovka je selivka. Naše kmečke lastovke prezimujejo v državah osrednje Afrike (Zaire, Zambija, Nigerija, Centralna afriška republika in drugje). To je približno 4.500 kilometrov zračne razdalje od Slovenije. Kje prezimujejo naše kmečke lastovke, smo ugotovili tako, da smo jih označili z aluminijastimi obročki, na katerih so bile napisane tekoče številke in besedi LJUBLJANA - SLOVENIJA. Če proučevalci ptic - ornitologi obročkane ptice ponovno ujamejo, nam sporočijo podatke z obročkov, ptice pa nato izpustijo. PTICA LETA Selitvena pot slovenskih kmečkih lastovk v svoja prezimovališča v centralni in južni Afriki Risba: D. Sere Kmečke lastovke se v začetku septembra čez Italijo, Sredozemsko morje, Alžirijo in Saharsko puščavo selijo v svoja prezimovališča. V Afriki si kmečke lastovke obnovijo zalogo maščob in zamenjajo perje. Pravimo, da se golijo. Konec marca lahko pri nas že opazimo prve kmečke lastovke, ki so se srečno vrnile iz svojih afriških prezimovališč. Njihov največji prelet je v aprilu. Nekatere zamudnice pa se vrnejo šele v maju. Ogroženost kmečke lastovke V zadnjih tridesetih letih v večini evropskih držav opažajo zmanjševanje števila kmečkih lastovk. Kot vrsta, katere populacije občutno padajo, je na seznamu ogroženih ta ptica uvrščena v kategorijo SPEC 3. Kmečko lastovko ogrožajo predvsem intenziviranje kmetijstva in opuščanje tradicionalnih načinov kmetovanja in pašništva, kar vse spreminja njen življenjski prostor. Ogroža jo opuščanje tradicionalnih hlevov, v katerih pogosto ni dovolj primernih polic, na katerih bi lastovke lahko zgradile gnezda, in povečana uporaba insekticidov, kar je razlog, da lastovke pogosto ne najdejo dovolj žuželk za prehranjevanje. Lastovke pa ogrožajo tudi lepljivi muholovci. V hladnih deževnih dneh, ko lastovke lovijo muhe pod stropom domačega hleva, se rado zgodi, da se s peruti zadenejo ob obešene muholovce in nanje prilepijo. Zato uporabo muholovcev v hlevih z lasto- vičjimi gnezdi odsvetujemo ali pa lastnikom priporočamo, naj viseče muholovce obdajo z zaščitno mrežo. Zaradi zmanjšanega števila makadamskih cest in cestnih luž lastovke tudi težje najdejo primemo gnezdilno gradivo. Kako lahko pomagate kmečki lastovki? Nekoč je imela vsaka vas svoj kal ali tolmun, to je vodni zbiralnik za napajanje živine. Obnovite takšna zbirališča vode! Poskrbite, da ne presahnejo in da bodo lastovke ob njih še lahko nabirale blato za graditev gnezd, se lahko odžejale in v vodi kopale. Kmečkim lastovkam pa boste pomagali tudi posredno z varovanjem močvirij, mlak in mrtvih rečnih rokavov, ki so njihova pomembna postajališča med selitvijo. Pomanjkanje primernih gnezdišč lahko omilite z nameščanjem umetnih gnezd in gnezdilnih polic. Kako to storite, kažejo pričujoče slike! Najpreprosteje je, da v hlevu nekaj večjih žebljev zabijete v blagem loku kakih 10 centimetrov pod stropom v lesen tram ali v zid. Če čez žeblje še razprete gosto mrežo, boste lastovkam olajšali nanašanje gnezdil-nega materiala. Pravo kopijo lastovičjega gnezda lahko naredite tudi sami. Na leseno deščico napnite polkrožne upogljive vrbove veje in jih z mešanico žaganja ter cementa oblikujte v skodelico. Tako pripravljeno gnezdo, ki ga obesite kakšne 4 centimetre pod stropom, bodo lastovke rade sprejele. Za pomoč kmečki lastovki in mestni lastovki pri gnezdenju pa je razvil Miha Klinar, dipl. oblikovalec, gnezdilno polico, ki daje lastovkam dovolj opore za zgraditev gnezda. “Pobuda Dmštva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije z akcijo Kmečka lastovka - ptica leta 1998, ki jo je podprla dmžba Mobitel”, pravi avtor police, “me je ob soočenju z vzroki za upad števila kmečkih lastovk pri nas postopoma pripeljala do izhodišč za projekt, s katerim bi lahko prispeval k boljšim pogojem za ohranitev te posebne in za naše kraje tako značilne ptice... Osnovna oblika gnezdilne police je povzeta po ostanku porušenega gnezda kmečke lastovke iz vasi Štoije na Krasu. Gnezdo je odpadlo zaradi tresljajev težkih kmetijskih strojev v hlevu in zaradi gladkih notranjih sten nove gradnje, ki lastovkam ne daje dobrega oprijema za gradnjo gnezda. Material, tehnologija izdelave in težnja po nizki ceni so bile tiste usmeritve, ki so izoblikovale končno obliko izdelka. Gnezdilna polica daje lastovki oporo za nadgradnjo njenega gnezda. Ima enako obliko kot njena nemalokrat pomšena gnezda, ko se selivka spomladi vme v naše kraje. Izdelek iz steklobetona dopolnjuje zidni vijak z vložkom za enostavno pritrditev. Embalažo nadgrajuje ilustracija akademske slikarke Ane Košir. Besedila je zasnovala Nadja Flajs. Grafično opremo pa je dorekel Matevž Medja iz agencije Medja & Karlson. Iskreno upam, da bo izdelek dosegel svoj namen in se Mobitelu za spodbudo najlepše zahvaljujem!” Gnezdilno polico lahko naročite z naročilnico, vloženo v zadnjem delu te izdaje revije Kras, če jo izpolnjeno z zaželenimi podatki pošljete družbi VIVART, Blatna Brezovica 24, 1360 Vrhnika, Slovenija. Naročite jo lahko tudi po telefonu: +386-61-752-665, faksu: +386-61-752-675 in elektronski pošti: vivrt@slol.net. Po poštnem povzetju jo boste prejeli najpozneje v 14 dneh za ceno 855 SIT in za plačilo poštnine. R“™?s“: OBRAZI KRASA Agencija Kras Obrazi Krasa je naslov razstave računalniških grafik Bogdana Sobana, dipl.inž. iz Vrtojbe, ki smo si jo lahko ogledali v drugi polovici decembra in v prvi polovici januarja v Galeriji Kulturnega doma v Gorici. Zaradi svoje izjemnosti kot zmes igre, domišljije in umetnosti je razstava vzbudila veliko zanimanje ne samo številne publike marveč tudi likovnih kritkov... Predstavitev Sobanovih barvnih grafik kraške krajine, ki jih je na veliki elektronski zaslon proiciral računalniško krmiljen projektor, je bila že maja 1997 med okroglo mizo revije Kras "Kako razumno zaustaviti zaraščanje Krasa?" Na otvoritvi razstave v četrtek, 18. decembra 1998, katere pobudniki so bili Upravni odbor Kulturnega doma - Gorica, Zveza slovenskih kulturnih društev in kulturna zadruga Maja iz Gorice, je po uvodnem nagovom ravnatelja doma Igorja Ko-melja o Sobanovem računalniškem likovnem ustvaijanju spregovoril likovni kritik prof. Jožko Vetrih. Sobanove namišljene podobe prikličejo v spomin tiste kraške kotičke, ki so se izoblikovali v naši podzavesti med njihovim odkrivanjem in spoznavanjem Dr. Vetrih je na otvoritvi razstave povedal, da “... se Bogdan Soban že več kot deset let posveča uresničevanju projekta, ki temelji na računalniškem izoblikovanju grafičnih stvaritev, ki sledijo načelom geometrijske abstrakcije. Ta dela so sad neponov- ljivih in nepredvidljivih kombinacij in predstavljajo skupek različnih sestavin, kijih avtor opredeli in vnese v računalnik, ne da bi se pri tem posluževal zapletenih programov grafičnega snovanja. Vse to mu uspe s pomočjo najbolj preproste in najbolj razširjene oblike programaskega jezika - jezika Basic. Postopek lahko razumemo na dva načina: ali kot spodbudno igro, s katero se soočimo s pomočjo ene najpopolnejših tehnoloških iznajdb, ki jih sodoben človek ima, ali pa da ga doživljamo kot priložnost, ki ga umetnikovi domišljiji nudi moderno, prefinjeno in vsestransko uporabljivo tehnološko sredstvo. Tehnologija torej nudi avtoiju možnost, da z odločnostjo poseže v postopek prikazovanja, tolmačenja in spreminjanja stvarnosti, ki nas obdaja. Kot za vse naprave, tehnološke iznajdbe in sodobna proizvodna sredstva, ki si jih je zamislil, projektiral in izdelal človek, nedvomno velja tudi za računalnik pravilo, da v primem, ko umetnik ima na razpolago to tehnološko čudo, le-to neizogibno spodbudi njegovo ustvaijalno moč, s tem pa njegovemu raziskovalnemu delu nudi nove priložnosti za razvijanje in uporabo. Če poleg tega upoštevamo še dejstvo, daje pristop, ki ga omogoči računalnik, povsem v skladu z zakonitostmi pomodemizma, ki se naslanjajo na teorije naključnih kombinacij, lahko trdimo, da imamo pred sabo sredstvo, ki je sposobno poseči v ustvarjalen proces na povsem nov in izviren način. V Sobanovih grafikah, ki so izpostavljene na razstavi in ki predstavljajo re- zultat prvega avtorjevega poizkusa, da se nekoliko odmakne od upodabljanja abstraktnih oblik ter se usmeri v ustvarjanje podob, ki bolj spominjajo na resničnost, so prav osnovne prvine tiste, ki z barvnimi in oblikovnimi značilnostmi pripomorejo k likovnemu prikazu kraške pokrajine. Poseg avtorja se odraža zlasti v vnašanju osnovnih podatkov (pika, črta, ploskev) v računalnik. Ti podatki so neobhodno potrebni pri ustvarjanju osnovnih prvin likovne zamisli. Pri slehernem avtorjevem posegu računalnik razvije kompozicijo, v kateri se posamezne sestavine krajine nadgrajujejo in razporejajo druga zraven dntge. Do neke mere računalnik spoštuje tudi zakonitosti perspektive; zlasti še pri ločevanju sestavin, ki so postavljene v ozadju (nebo, črta obzorja), od tistih, ki jim umetnik odredi površino v ospredju (skale, kamnite pregrade, trava, brinovo in rujevo grmičevje, borovci). Ta razporeditev povsem ustreza jasni “izbiri", ki jo računalnik vsakokrat opravi na podlagi lastne “presoje in tolmačenja” podatkov, ki jih je avtor vnesel v program. To “tolmačenje” mu omogoča, da po svoji “volji” spreminja obliko, barvo, dimenzije, število ter položaj vsake sestavine. Nastala grafična stvaritev je torej rezultat medsebojnega “sodelovanja” med računalnikom in umetnikom. Pri vsem tem ima končno besedo vsekakor avtor; za tisk izbere tisto kompozicijo, ki je v sozvočju z njegovimi estetskimi zamislimi in se najbolj približuje umetnikovi likovni ponazoritvi o Krasu. Ker je povsem nemogoče, da bi od "izbire" pa do “tolmačenja” posameznih sestavin računalnik ponovil ves postopek, je vsaka natiskana grafika takorekoč izvirnik in povsem unikat. Računalniško ustvaijene kompozicije ne ponazaijajo krajin v njihovi resnični podobi, temveč vsebujejo barvne in oblikovne značilnosti kraške pokrajine do te mere, da v njih zaslutimo motiviko, ki jo razlikuje od drugih pejsažev. Gre za namišljene podobe, ki pa so v stanju, da nam prikličejo v spomin vse tiste kraške kotičke, ki so se izoblikovali v naši podzavesti med odkrivanjem in spoznavanjem lepot te trde, kamnite, pa vendar tako očarljive pokrajine, ki te osvoji”. Bogdan Soban: Zakaj bi bil računalnik kreativen samo pri risanju slik? Avtor razstavljenih Obrazov Krasa Bogdan Soban je spregovoril najprej o svojih Abstrakcijah, to je o obsežnem projektu unikatne računalniške grafike, ki jo kreira računalnik po avtorjevem izvirnem programu: “Osnovna zamisel celotnega projekta temelji na načelu o ustvaijanju nepredvidljivih in neponovljivih abstraktnih grafičnih kompozicij, kijih stroka opredeljuje kot geometrijske abstrakcije. Slike nastajajo na računalnikovemu zaslonu brez uporabe kakršnih koli sodobnih programov za grafično oblikovanje. Vsi programi so moje več kot desetletno avtorsko delo in delujejo na načelu elementarnega programiranja barvne točke, črte in ploskve na ekranu. Pri ustvarjalnem procesu prepuščam računalniku največjo možno svobodo, tako da sam z uporabo naključne funkcije izbere “po svoji presoji" največji možni del elementov grafične podobe, to so: število elementov, obliko, velikost, barvo, pozicijo na ekranu, itn. Moja vloga kot avtorja je predvsem v zamisli osnovnega motiva in izdelavi takega programa, da bo računalnik na osnovi svojih lastnih naključnih odločitev lahko na ekranu oblikoval enkratno oziroma unikatno grafično kompozicijo. Seveda pa je na koncu tudi moja odločitev, katero sliko shranim ali izrišem z barvnim tiskalnikom. Vsaka slika je torej absolutni unikat, saj se enkrat zaradi neskočno možnih kombinacij elementov in njihovih sestavnih delov ne more nikdar ponoviti. Obenem je vsaka slika tudi original, saj se dosledno držim načela, da sliko izrišem samo enkrat in je ne reproduciram”. Po Sobanovi razlagi je projekt mogoče ocenjevati s treh različnih vidikov. Prvi vidikje likovna vrednost. Drugi vidik je programerska vrednost projekta, saj je za izdelavo zahtevnejših motivov potrebnega veliko programerskega znanja. Prepuščanje odločitev računalniku v naj večji možni meri je velik programerski izziv. Tretji vidikje krea- tivnost sistema človek-računalnik z vsemi nepredvidenimi rezultati. Odpira se namreč vprašanje o človekovi in računalnikovi vlogi ter o njunem medsebojnem dopolnjevanju pri kreaciji slike. Slike, ki nastajajo, imajo nekaj elementov kreativnosti, ki bi jo z določeno rezervo lahko pripisali računalniku. In svojo razlago o projektu končuje avtor z vprašanjem: “Zakaj bi bil računalnik kreativen samo pri risanju slik?” IMiti dva pogleda na pokrajino ne moreta biti enaka... Na vprašanje, kako bi kot avtor označil svoj grafični opus Obrazi Krasa, katerega del je razstavil v galeriji Kulturnega doma v Gorici, je diplomirani inženir strojništva in velik poznavalec računalniškega programiranja Bogdan Soban odgovoril takole: “Obrazi Krasa so prvi poskus us-tvaijanja realističnih podob narave na osnovi računalniške kreacije nepredvidljivih in neponovljivih grafičnih kompozicij. Ta program ne dopušča toliko svobode, kot jo dopušča pri kreaciji abstraktnih slik, saj veljajo v naravi določene zakonitosti oblik, barv, perspektive, razmerja velikosti, postavitev v prostor in druge. V celoti pa lahko izkoristim računalnikovo zmožnost, da naključno razporeja elemente, saj v naravi velja navidezno absolutna naključnost. Pri odločitvi za upodabljanje kraške pokrajine so me spodbudili njeni značilni in prepoznavni elementi in njihove barve, ki pri drugih krajinah niso tako značilni. Tudi sicer mi je Kras kot neponovljiva narava zelo blizu. Program pozna kraške elemente, kot so bori, brini, rujevi grmi, hrasti, kamnite ograde, kamenje, hribi ter, seveda, trava in nebes. Vsak element zaseje likovna kompozicija, ki se podreja zakonitostim nepredvidljivosti in neponovljivosti. Naj vzamem za primer brin! Računalnik razume brin kot namišljeni enakokrak trikotnik z naključno izbranima osnovnico in višino ter z določenim razmeijem med njima. Površino namišljenega trikotnika zapolni z naključno izbranim številom K > Na otvoritvi razstave v Italiji v Kulturnem domu Gorica so spregovorili o Sobanovi računalniški grafiki likovni kritik prof. Jožko Vetrih (prvi z leve), ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komelj (v sredini) in avtor - Bogdan Soban. drobnih križcev v dveh odtenkih zelene barve, ki predstavljajo brinove iglice. Pozicijo in nianso barve vsakega križca izbere računalnik naključno. Naključno število iglic je v takem tolerančnem območju števil, da dobi brin svojo pojavno obliko glede na pozicijo na sliki, ki je spet naključno izbrana, seveda upoštevajoč zakonitosti narave. In nazadnje je tudi število brinov naključno izbrano v odvisnosti od računalnikove naključne odločitve, na kateri del kraške pokrajine “bo usmeril” svoj pogled. Vse to, seveda, zahteva v programu veliko preračunavanja in upoštevanja medsebojnih odvisnosti obsežne vrste funkcij kot sestavin elementov... Na tak način nastanejo vsi ostali elementi Krasa! Naključni izbor elementov in njihova naključna postavitev v prostor, upoštevajoč naravne zakonitosti, pomeni kreacijo slike - pogleda na kraško pokrajino. Sliko se lahko izriše z barvnim tiskalnikom v poljubni velikosti, odvisno od razpoložljive opreme. Sliko se lahko tudi shrani na ustrezen pomnilniški medij. S Uka, ki seje ne izriše ali seje drugače ne shrani, se po zaprtju programa izgubi za vselej, saj računalnik prav take - identične - slike ne bo nikoli več ponovil. In ta zakonitost velja tudi v naravi! Dva pogleda na pokrajino ne moreta biti enaka, saj se je v naslednjim trenutku v naravi že nekaj spremenilo”. Avtor si v končni posledici stroj vendarle podredi... Zanimiv je na Sobanove unikatne računalniške grafike pogled likovnega kritika in publicista Aleksandra Bassina, ravnatelja Mestne galerije Ljubljana: “Obrazov Krasa veijetno ne bi bilo brez abstraktne likovne igre, ki jo igra sam s seboj Bogdan Soban že kar nekaj časa na računalniškem ekranu. Igre, kije spontana, intuitivna, ki si išče svojo pot, potem ko človeška roka (razum) vstavi enega ali več podatkov: to so barvna točka, črta, ploskev -množina; se pravi njihova količina, kombinacije ustvarjajo sproti novo kvaliteto. Avtorjeva odločitev je naslednja: sredi tega procesualnega nastajanja bo igro prekinil, shranil oziroma ukazal izrisati podobo z barvnim tiskalnikom, ko se mu bo zdela igra (kompozicija) dovolj učinkovita, prepričljiva in dorečena. Je vse to enako pri Obrazih Krasa - seriji novih, nekoliko shematsko presnetih in predstavljenih podob iz optičnega sveta naše resničnosti, oziroma predvsem tiste, ki je avtoiju duhovno blizu, ki mu pomeni neke vrste prostor nastanka in potrjevanja lastnega duhovnega bivanja? V načelu (nastajanje in vnašanje podatkov v računalnik) prav gotovo: saj tiči čar in mik tako vodene računalniške igre prav v nepredvidljivosti, neponovljivosti in neskončnosti - četudi je vnos osnovnih oblikovnih podatkov, to je nekakšnih oblikovnih shem za identifikacijo kraškega prostora -od strukture nebesa, kamna, ograde do organskih pojavov trave, brina, ruja - spet zavestno vodena misel računalniškega oblikovalca, za katerim pa vendarle stoji več kot samo tehnik. Tu je navzoča še duhovna ozaveščenost, iskanje identifikacije, imenujmo jo novodobni beg v naravo, se pravi neke vrste neoromantika, pa čeprav s priokusom ekranske, umetne svetlobe. To je tudi avtorjeva prizadetost, iskanje in odkrivanje originalnih podob, druge za drugo, vnašanje osebnostne odločitve in presoje, da si stroj v končni posledici vendarle podredi in da sledi njemu - avtoiju - in ne obratno. Ali ni bila prav to želja slehernega ustvarjalnega duha skozi dolga zgodovinska stoletja? Zakaj ne bi ostala conditio sine qua non tudi ob koncu drugega tisočletja vsemu silnemu razvoju tehnike in polaščanja informativnega sistema vsakega posameznika navkljub?” Eno izmed Sobanovih računalniško ustvarjenih unikatnih in neponovljivih barvnih grafik kraške krajine iz cikla "Obrazi Krasa" si oglejte na 4. strani ovitka te izdaje revije Kras! PESNIKOVA PODOBA Pesnik, kije ohranjal narodno zavest in nas opozarjal, kje je naš rod doma IGO GRUDEN Nada Pertot Nabrežina se je 29. novembra 1998 spet spomnila svojega pesnika Iga Grudna, ko je poteklo petdeset let od njegove smrti. V zavesti njegovih ožjih rojakov je pesnik zelo živ kot simbol naše tragične preteklosti, utopičnih idealov, domače pokrajine in ljudi, a tudi zaupanja v človeka in v moč ljubezni. Manj poznan pa je v osrednji Sloveniji, saj njegove pesniške zbirke (Narcis, 1920; Primorske pesmi, 1920; Dvanajsta ura, 1939; Pesnikovo srce, 1946) niso bile nikoli ponatisnjene. Le njegove pesmi za otroke, ki so izšle pod naslovoma Miška osedlana (1922) in Na Krasu (1949), so doživele nekaj ponatisov. Na trgu ni niti izbora iz njegovih pesniških zbirk z naslovom Pesmi (1949), ki jih je uredil Fran Albreht in mu napisal tehtno študijo Filip Kalan, niti ni pri Kondorju izšle zbirke Pesnikovo srce (1966) z uvodno študijo Igorja Gedriha. Pošli pa sta že tudi pesniški zbirki Pesnikovo srce (1946) in V pregnanstvo (1945, 1946), ki sta izšli tik po vojni; prvo je Gruden pripravil za tisk že med vojno. Zelo velik uspeh je imela zbirka Zasanjanost (ZTT, 1983), za katero je pesmi izbral in jim napisal uvod Miroslav Košuta, in je izšla ob devetdesetletnici Grudnovega rojstva. In skoraj ni družine v Nabrežini in njeni okolici, ki ne bi imela doma temeljite študije o njegovem življenju in delu izpod peresa Ivana Vogriča in Marka Tavčarja z naslovom Narcis širokega srca, ki jo je leta 1993 izdalo ob stoletnici pesnikovega rojstva nabrežinsko kulturno društvo Igo Gruden. go Gruden seje rodil v Nabrežini 18. ■ aprila 1893 v gmotno močni družini, ki je bila globoko zasidrana v vaškem življenju. Ignacija so starši, kot dmge otroke, poslali v šole. Maturiral je v Gorici leta 1912, pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu ter ga končal po vojni, leta 1921 v Pragi. Po družinskem zgledu se je udejstvoval v vaškem kulturnem življenju in se kot radoživ mladenič družil z vrstniki, z ribiči in delavci v kamnolomih in vinogradih ter delil z njimi težke in vesele izkušnje. Svoje občutke je začel izražati že kot dijak v pesmih in sodeloval v tedanjih literarnih revijah. Prestižni Ljubljanski zvon mu je izdal že leta 1921 prvo pesem. A izbruhnila je vojna in kruto posegla v življenje primorskih ljudi: za vojsko godni fantje in možje so šli na fronto, družine pa so morale v begunstvo v zaledje tedanje avstro-ogrske monarhije. Konec vojne je bil nepričakovan in travmatičen. Ena tretjina slovenskega ozemlja je ostala zunaj meja nanovo ustanovljene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; v ljudeh je ostal občutek, da so bili izigrani. Začel se je veliki eksodus, saj so razočarani ljudje bežali v kraljevino SHS ali še dlje - čez moije. Gmdenje prišel iz Ljubljane na očetov pogreb leta 1921 skrivaj, saj so ga nekaj mesecev prej, ko je obiskal svojce, zaprli in izgnali. Katera izmed primorskih družin ni imela sorodnikov v SHS ah pa v dalj nji Argentini? Tedaj je dal Gruden kot begunec duška svoji in naši stiski v Primorskih pesmih, ki so jih prebirali, ponavljali in deklamirali ljudje doma, kamor so pesmi prihajale skrivaj, in nešteti begunci v svobodni državi in onkraj oceana, ki so si z njimi tešili domotožje in upanje za prihodnost. Nabrežina je postala skupaj z drugimi kraji ob naši obali nekak simbol slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni ostalo zunaj meja kraljevine SHS. Kdo je mogel ostati neprizadet ob verzih: Na Doberdob je pala noč... nič se ne gane če ptič se vzdrami, sence se zbudijo in izpod zemlje glas zategnjen vstane, utihne spet... pokojno mrtvi spijo. Tam smo prežali v jarkih in se bili, kdor vedel ni, vsaj slutil je - zakaj; kar še nas je, o, kaj smo pridobili? Na Doberdob bi rajši šli nazaj. Vem: mnog bi mlad še tam enkrat umrl, kaj bi mi sužnji vsi z mladostjo svojo? - -Kot ptič ogromen se je razprostrl teman oblak nad domovino mojo. (Vizije) Domovinsko čustvovanje in silno domotožje po rodni pokrajini sta Grudna po- vsem prisilili, da se je odpovedal mladostnim sanjam, izpovedovanju svojih ljubezenskih občutkov, svoji osebi in vase zagledani podobi ter prevzel nase vlogo Orfeja, ki bo opozarjal svet na krivice, ki jih prenaša njegov rod, ter predvsem, da bi jih spodbujal k vztrajanju in kljubovanju tujcem. V tem smislu je še kako povedna pesem, s katero uvaja zbirko Primorske pesmi: Kaj bi nam pel o Ijubavi, poet? Ali ne vidiš v teh srcih gorja, v mrkih pogledih prikritih solza, v srdu in gnevu ne slišiš tožba, da o Ijubavi nam poješ, poet? Kar je v Primorju zdaj fantov, deklet, kar je po Krasu še mož in žena, v Istri in Brdih sinov in hčera, v gnevu zalili so rob si srca — pa bi jim pel o Ijubavi, poet? Vso zbirko preveva ljubezen do doma in bolečina ob tragediji, ki jo doživlja skupaj s svojimi rojaki. V različnih obdobjih so bralca zdaj bolj prevzemale ene in spet druge pesmi iz te zbirke, kije postala Primorcem tako ljuba, kot so jim bile pri srcu Gregorčičeve poezije. Ko da bi v sanjal šel skozi pomlad, bredem v omotici skozi vonjave; misli od vonja vse mehke, sanjave tiho se predejo v sončne daljave, zlat mi v oblake že zidajo grad. Dvigne se ptič iznad polj, iznad trat, v sončnih valeh si otresa peroti; z roko oči si zasenčim na poti, iščem s pogledom ga v sinji samoti, ki v koprnenju mi drug je in brat. Kdo v Svetem Križu to bil je, poet, kdo v Nabrežini ti bil je doma? Mati in oče, petero sestra, ž njimi ves narod na križ zdaj pripet -nimaš ni ene besede, poet? Poj o sovraštvu in uporu, poet! Dvigni za nas našo uklenjeno pest, v pesem iztisni vso našo bolest, krikni za nas med vetrove čez svet, zna naj ves svet, da tvoj rod je proklet, poet, poet... IGO GRUDEN V skupnih Verigah, pripeti z obroči, kakor val mfarcSoči, g]ed)lip5^o£l i Z njfaiidre moja narod/vVge^ffonstvtl ££jječaO Zastražen boš v preizkušnj^^jzpj^šcPif vest, našel v trpljenju življenja zavest? lovih. V PREGNANSTVO Kriknil je ptič preko trat, preko polj, padel kot kamen v megleno obzorje. Ruši nad Krasom se, pada v Primorje, Grad moj z oblaki pogreza se v morje -bliže, moj dom, zdaj si mi bolj in bolj... (Domotožje) Posebno lepe in umetniško dognane so njegove impresionistične pesmi, v katerih se zrcalijo zdaj naš svet ob morju zdaj njegovi ljudje. Mislim, da si lahko predstavljamo, kaj so pomenile tistim, ki so morali zapustiti rodne kraje in so se lahko le v spominu vračali vanje. Naj se ustavimo pri pesmi, ki je manj poznana, a za Grudna nič manj značilna! Zarja je v obzorje vstala in vse morje pozlatila; prva senca v breg je pala tiho kakor plašna ptica; v senci njenih kril se skrila s plaho lučko je kresnica: skozi trte in platane sveti tam in se ne gane. (Večerna pesem) V Grudnovi pesmi živi pokrajina in tudi težko delo ribičev ter kamnaijev in njihovih žena in deklet. Vesele trgatve, romanje na Barbano, posedanje ob ognjišču, vonj mandljevcev v cvetu in barva izsušene zemlje: vse ima poseben čar, saj raste iz spomina, predvsem pa domotožja. To zbirko, polno bolečine, tudi upanja, končuje Pesem iredentistov (Mi smo minerji... svet se zaziblje, vse hkrati zamaje, vse z dinamitom poženemo v zrak— ne več minerji, zidarji svobodni, bomo gradili na zemlji tej rodni, v soncu svobode nov ustvarili vek...), ki sojo mnogi s zanosom deklamirali, a je po duhu daleč od Grudnove miroljubne narave in jo lahko jemljemo le kot davek povojni dobi. Po tej pesmi so ga imeli za iredentista in njegovim domoljubnim Igo Gruden v dijaških letih pesmim, polnim bolečine in miline in upanja, pripisovali lastnosti, ki jih niso imele. Uradna ljubljanska kritika je pesnika sprejela precej hladno. Slovenska kritika ni nikoli zelo blestela in v prelomnem povojnem obdobju so se vrednotenja umetnikov ravnala, kot je bilo zelo pogosto, glede na njihovo politično usmerjenost. Poleg tega je bilo to prelomno obdobje idejno in literarno usmerjeno že drugače, v nove evropske tokove. Nekaterim so se Grudnove pesmi zdele preveč zanesene, drugim oblikovno presežene in epigonske. Vidmar ga je imenoval za polpoeta in s tem nekako zapečatil njegovo usodo. S tem, da so ostale ljube (in poznane) Grudnove pesmi samo Primorcem, je bila tudi zamujena priložnost, da bi prišla vsem Slovencem v zavest naša prisotnost ob morju in naša strnjena naseljenost od Trsta do Devina. PESNIKOVA PODOBA Tik pred Primorskimi pesmimi je izšla, tudi v letu 1920, Grudnova pesniška zbirka Narcis. V naslovu se je poigral z vzdevkom, ki so mu ga dali njegovi literarni prijatelji, saj so mu očitali pretirano uglajenost in zagledanost vase. Gruden je ost odbil tako, da je vzdevek sprejel in ga tudi razložil. Vase zagledani Narcis se na začetku zbirke sprašuje, kako in kam, na koncu pa skozi globoka ljubezenska doživetja, trpka razočaranja med vojno in po njej, skozi izkušnje, zmage in poraze, poziva sebe in brate k ustvarjalnosti, naj se pokončno spopadejo z življenjem. Zame prostora bilo ni ne časa, vere v boga in ne vere v človeka; dnevi so v večnost bežali - kot reka, če sem pa vprašal se: kam se izteka? -votel odmev le, nobenega glasa... Bratje Narcisi, zapredeni vase, srca v jeklene izklešimo zvoke, dvignimo roke pod daljne oboke -in na najvišje, najtišje otoke v večnost se moč nam pod soncem razrase. V Narcisu se vrstijo druga za drugo ljubezenske pesmi. Malo je teh pesmi v izborih Grudnove ustvarjalnosti, ker so bili časi pač taki, da je bila predvsem v ospredju, kjer je pač bila, njegova domovinska udarna pesem. Njegove ljubezenske pesmi so se nekaterim kritikom zdele osladne in celo pohujšljive, pa čeprav se nam lahko danes zde samo pristne izpovedi ljubezenskega čustva in jih imamo lahko za najlepše slovenske ljubezenske pesmi, v katerih se v pogovoru prepletata moški in ženski glas. V blazinah vonj ostal je t\) Bančne storitve preko telefona ali interneta Doma in v tujini -> Pregled stanja in prometa na vaših računih (žiro, tekoči, devizni) Plačevanje s položnico ali splošnim prenosnim nalogom http://www.skb.net e-mail:skb.netd)skb.si e-mail:info®skb.si SKB BANKA D,D, Za Danes. In za Jutri. SLOVENIJA GLAVNI POKROVITELJ OLIMPIJSKE REPREZENTANCE ? Aerodrom Ljubljana ,o d / s i n c e 19 6 3 Prava smer! Ob vsakem vzletu in pristanku. Duty&Tax FreeShop ■ ; «0 ' j, mmmm mš „ : "-ifllilsMM z /družili smo dobro in lepo, koristno in prijetno, ker smo prepričani, da je v enem ubranem dnevu dovolj časa za uspešno poslovno ali strokovno srečanje in sprostitev. Gostimo priložnostne poslovne večere in zahtevnejše konferenčne oziroma kongresne prireditve. Pustite se navdušiti z visokim standardom storitev, vrhunsko tehnično opremljenostjo in gostoljubnostjo gostinskih mojstrov. Uspešni dnevi se lahko začnejo z rekreativnim jutrom in končajo s sproščenim večerom! V« igri je več kot igra. HST Hoteli Igralnice Turizem manj WWW.MDBITEL.5I Mobitel je vsak dan bližji. Na njegovih linijah se SIGNALA NMT IN GSM SEŽETA SKORAJ V VSAK DEL SLOVENIJE. ravneh. Cenejša minuta pogovora doma in na MEDNARODNIH ZVEZAH. CENEJŠA MESEČNA NAROČNINA. Od prve sekunde, ko se zveza vzpostavi, velja SEKUNDNI INTERVAL. RAZLIČNI PAKETI SO PRILAGOJENI RAZLIČNIM POTREBAM UPORABNIKOV. POSEBEN DRUŽINSKI svoboden kot ptica n umi ^|||| i 1 sH, . 1 F Sif