33031

Poljudna pravna knjižnica.

Zvezeh III. do X.

Predpisi o razdelki in
uredbi ter o zložbi zemljišč

¥ ? f

¥

Uredil

dr. Ed. Volčič.

Prvi natis,
[ena l  H.

v  w

V Ljubljani 1908 I.

Izdalo in založilo društvo „Pravnik“..

.Tiskala ..Zadružna tiskarna" v Krškem.

Poljudna pravna knjižnica.

w» .—..s' ...aa

Zvezdi VI. doX.

Predpisi o razdelbi in
uredbi ter o zložbi zemljišč.

v v ▼
v

Uredil

dr. Ed. Volt

Prvi natis.

[ena Z K.

W

V? Ljubljani 1908. I.

Izdalo in založilo društvo „Pravnik“..

.Tiskala „Zadružna tiskarna" v Krškem.

Urednik si pridržuje vse pravice.

Pripomnje urednikove.

Ta knjiga podaje na Koroškem in Kranj¬
skem veljavne predpise o razdelbi in uredbi
skupnih zemljišč in pa o z lož bi (komasaciji)
zemljišč sploh, ker sta se doslej samo ti dve
deželi na Slovenskem poslužili pravic, ki jih v
tem dajo državni zakoni.

Skupna zemljišča v tem zmislu pa niso
morda kake domačije z dvema ali več lastniki,
ampak zemljišča gotove vrste, pašniki, gozdi,
travniki i. t. d., ki jih določeni upravičenci
resnično uživajo in v katerih imajo morda že
posamične deleže, ki pa v zemljiški knjigi še
niso posebej vpisani na posamezne lastnike.
Natančneje določajo taka zemljišča precej prve
točke kranjskega in koroškega deželnega zakona.

Za razdelbo in uredbe takih zemljišč imamo
torej na Kranjskem in Koroškem posebne za¬
kone (postave), ki dajo v ta namen mnogih
olajšav; po drugih slovenskih kronovinah tega
ni, temuč je n. pr. v Primorju'ali na Stajarskem
za vsako tako razdelbo treba posebnega de¬
želnega zakona, če je svet občinski; ako ni
občinski in ako niso z razdelitvijo zadovoljni
vsi udeleženci, imajo pa govoriti le sodne
pravde in te so — drage.

Vsled omenjenih zakonov se sme na
Kranjskem dovoliti razdelba takih zemljišč,

4

oziroma uredba njih užitkov, ako to zahteva
tretjina upravičencev; na Koroškem -  so za ne¬
katere primere še večje olajšave. Seveda imajo
z dovolitvijo nezadovoljni upravičenci pritožbo
do ministerske komisije za agrarske operacije
na Dunaju; dovolitev bi se gotovo tudi pre¬
klicala, ako bi se izkazalo resnično oškodovanje,
ki bi vsled nje nastalo.

Oblastva, ki imajo izvrševati tako razdelbo
in uredbo, se imenujejo agrarna oblastva. H
tem spadajo krajni ali lokalni komisarji za do¬
ločene kraje v deželi, deželna komisija za vso
deželo in že omenjena ministrska komisija za
vse kronovine, v katerih so vpeljani ti pred¬
pisi. Pri vsakem teh oblastev so oddelki zemlje¬
mercev in drugih tehniških strokovnjakov, ki
izvršujejo izročena jim dela.

Ko so na Kranjskem pred blizo 20 leti,
na Koroškem še prej, ta oblastva počela po¬
slovati, so mislili, da bode vse delo dovršeno v
kakih 10 letih, a sedaj čaka še mnogo skupščin
na početek dela, ki so ga prosile morda pred
več ko 15 leti, dasi ni drugega zadržka kakor
mnogo posla vsled velikega števila takih
zemljišč.

Kakor posnemam iz uradnih podatkov, se
je na Kranjskem do konec 1. 1907. dovolilo 911
razdeleb in 98 uredeb v približni površinski
meri 101583 ha, a izvršilo se je doslej 523
razdeleb v površinski meri 41895 ha, in uredeb
dotičnih pravic za eno zemljišče v površinski

meri 268 ha 1 ); za Koroško, kjer je še gotovo
več enakih zemljišč, nimam podatkov.

Razvidno je torej, da ljudje dosti cenijo
dobroto takih razdeleb in uredeb, dasi se posebno
z razdelbami večji del zgubi stara priljubljena
živinska paša, ker pač mesto poteptanih golih
tal nastanejo rodovitne njive, selišča in celo
draga stavbišča. Na ta način so na nekdanjem
pašniku v Zaki ob zapadni strani Blejskega je¬
zera nastala dragocena stavbišča in se je cena
dotične zemlje vsaj postoterila.

Vselej seveda ni tako; zato tudi ni po-
vsodi treba nadrobne razdelbe takega zemljišča,
to je, da bi vsak upravičenec dobil svoj kos
zemlje, temuč dostikrat zadostuje glavna raz-
delba, to je, da se tisto zemljišče deli le v to¬
liko delov iz kolikor krajev, vasi, selišč itd. so
dotični upravičenci. Mnogokrat zadostuje celo
le ureditev uživalnih pravic, da se namreč
ustanovi, kako naj posamezni upravičenci uži¬
vajo skupno zemljišče po pravici in ne drugim
v škodo.

Po zakonih v II. delu te knjige pa imajo
ista oblastva poslovati tudi pri zložbi ali koma¬
saciji zemljišč sploh. Znano je, da je posebno
po naših ravninah in dolinah svet zelo raz¬
kosan. Posestniki so vsled različnih prilik
zemljo kosali in kupovali, tako, da leže njih
njive in travniki oddaljeni drug od drugega in

1  Te podatke mi je priskrbel, sestavljene predpise
pregledal in me na razne važne točke opozoril gosp. dr.
Iv. Vrtačnik, c. k. krajni komisar v Ljubljani, za kar se
mu toplo zahvaljujem. Urednik.

6

da se ne dajo obdelovati tako hitro in vspešno,
ko da so vsi v enem kosu ali vsaj v manj
kosih. Koliko je zaradi take raztresenosti drobnih
parcel, nepotrebnih potov in steza in koliko s
tem za pridelek izgubljene zemlje!

V naprednih deželah so počeli poljedelci
take raztrezene dele zamenjavati med sabo tako,
da je vsak dobil zopet le malo in blizu vkup
meječih kosov; zemljišča so zlagali ali koma¬
sirali. Treba posebnih predpisov, da se godi
tako zlaganje pravilno in kolikor se da pravično
in take predpise imamo za isti dve deželi v
knjigi pod št. II.

Po teh predpisih lahko polovica posest¬
nikov kakega kraja z gotovimi pogoji pri agrar¬
nih oblastvih dobi dovoljenje, da se ne zlože
morda samo gozdni deli vseh posestnikov ti¬
stega kraja, temuč tudi njive, travniki in drugi
deli njih domačij. Tako zlaganje, ki se bo v
nekaterih krajih doseglo prav gotovo, pa je
jako resno početje in ne zahteva samo vestnih
uradnikov ter spretnih zemljemerskih in polje¬
delskih strokovnjakov, ki se bodo s kmetovalci
razumeli v njih jeziku — česar doslej dosti¬
krat ni bilo —, temuč tudi umnih posestnikov,
katerim so zakoniti predpisi dobro znani.

Zato so v knjigi zbrana vsa veljavna
določila o zgoraj opisanih zahtevkih ter ko-
nečno še ona o zaokrožbi gozdnega sveta, ki
je tudi neka vrsta zemljiške zložbe. Predpisi
za Koroško so v tej knjigi prvič v slovenskem
jeziku. Mislim, da bode to stvari v korist, saj

7

vele zakoni obeh dežel, da se morajo strankam
zapisniki prečitati in da včasi upor, podpisati
(morda vsled jezika komu nejasen) zapisnik,
vzame razpravi veljavnost. (§§ 55. zložb. zak.
obeh dežel ter § 42. kranjskega in § 49. ko¬
roškega r. in u. zak.).

Iz stvarnega kazala in iz dodanih vzorcev
za prošnje v teh stvareh si vsakdo lahko
poišče v knjigi pouka, ki ga želi in potrebuje.

V Novem mestu meseca januarja 1908.

Urednik.

8

Kratice.

cp. = civ. pr. r. = civilni pravdni red.
dež. = dež. zak. št. = deželnega zakonika številka,
dež. u. = dež. u. = izvršilni ukaz k deželnemu zakonu,
dz. = drž. zak. št. = državnega zakonika številka,
drž. zak. = državni razdelbeni in uredbeni ali državni zlož-
beni zakon (po mestu, kjer se poziva),
dež. r. in u. zak. = deželni razdelbeni in uredbeni zakon,
drž. r. in u. zak. = državni » » * » .

odz. = občni drž. zakon,
zl. drž. zak. = zložbeni državni zakon,
zl. dež. zak. == > deželni »

zl. u. = zložbeni ukaz k dotičnemu deželnemu zložb. zakonu.

9

I.

Hazdelba skupnih zemljišč in uredba
dotičnih skupnih pravic.

9) Oržavni zubon od 7. junija 1883 dz. 98.,

o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih
skupnih pravic do njih uživanja in oskrbo¬
vanja.

S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:

§ 1. Oblastva po zakonu od 7. junija 1883
(dz. 92) pristojna v rečeh zemljiške zložbe pri¬
stojna so ob enem v postopku pri razdeljevanju
zemljišč, in tako tudi v postopku pri uravno-
vanju vkupnih pravic do porabe in uprave zem¬
ljišč, katera ostanejo nerazdeljena, in glede
katerih ali

10

a)  med bivšimi grajščinskimi gosposkami in
občinami ali nekdanjimi podložniki in tako
tudi med dvema ali več občinami bivajo
skupne pravice do posesti in porabe (uži¬
vanja), ali pa katera

b)  bodi vkupno bodi eden za drugim (po
čredi) uživajo (rabijo) vsled tega, ker so
sami osebno soudje ali ker se kot posest¬
niki štejejo za soude, vsi ali neki udje
katere občine, enega ali več občinskih od¬
delkov, soseščin ali podobnih kmetijskih
(agrarnih) občestev (kmečkih razredov, po¬
sestnikov hiš s posebno ali staro pravico,
singularistov it.) ali so upravičenci glede
menjalnih zemljišč, kakeršna bivajo po
nekih deželah.

Tem oblastvom kot takim pristoji tudi
razprava in razloka prepirov, ki nastanejo med
sodeležniki zgoraj imenovanih zemljišč (§ 2.
črka b]  tega zakona) o posesti ali lasti posa¬
mičnih delov teh zemljišč, potem razprava in
razloka o kaki nasprotni (vračilni) dajatvi za
porabo takih zemljišč, ter naj ta oblastva vsak
čas že o začetku svoje delavnosti pretehtujejo,
če obstoje ali ne zgornji uveti njih pristojnosti.

Deželno zakonodajstvo določa 1 ), kedaj se
začne pristojnost teh oblastev, ter izloča (iz¬
ključuje) le-ta prav od te dobe počenši pristoj¬
nost vseh onih oblastev, v katerih zakonito
področje te reči sicer spadajo. Ako so vendar
takšne reči ob oni dobi uže tekle pri rednem

11

sodniku, to se pristojnost razdelbenih in ured-
benih oblastev ne dotika tako osnovane pri¬
stojnosti njegove. Samo da je treba takšne reči
nadaljevati po predpisih za okrajšani (sumarni)
postopek veljajočih, 2 ) razven ko bi se s tem
kratila kaka formalna pravica, katero je ena ali
druga stranka uže pridobila.

J ) Predpisi, pridržani deželnemu zakonodajstvu, so
se dali: za Moravsko  z zak. 13. febr. 1884, dež. 31 in
izvrš. u 5, jul. 1886., dež. 68.; za Koroško  z. zak.
5. jul. 1885.. dež. 23., 18. maja 1896., dež. 24. in 21.
febr. 1900., dež. 14. in izvrš. u. 18. dec. 1886., dež. 2.
iz. 1. 1887.; za Nižno Avstrijo  z zak. 3. jun, 1886.,
dež. 39. in 18. maja 1896. dež. 49. ter izvrš. u. 8. febr.
1887., dež. 20.: za Kranjsko  z zak. 26 okt. 1887. dež.
2. iz 1. 1888. in 18. maja 1896., dež. 30. ter izvrš. u. 30.
jul. 1888. dež. 17.; za Šležijo z zak. 8 dec. 1887.. dež. 13.
iz. 1. 1888. in izvrš. u. 20. jan. 1890. dež. 25.; za Solno-
graško  z zak. 11. okt. 1892. dež. 32.; za Galicijo  z
zak. 9. dec. 1899. v  dež. 20. 1. 1900. 2 ) Sedaj po predpisih
civ. pravd, reda (Čl. II. cp.).

§ 2. V § 1. tanje določena zemljišča se
razdeljujejo, in skupne pravice do rabljenja in
upravljanja te vrste zemljišč, katera ostanejo
nerazdeljena, uravnujejo se po besedah tega
zakona in ukazil, ki se zastran tega izdado z
deželnimi zakoni.

Pri tem se deželnemu zakonodajstvu pri¬
držuje, da sosebno določi:

a ) kedaj naj takšna zemljišča ostanejo ne¬
razdeljena, in se torej imajo samo dotične
pravice do rabe in uprave podvreči urav-
novanju;

b ) če je in po katerih načelih je takšna zem¬
ljišča, čim so kot kmetijska zemljišča ob

enem podvržena zložbi, moči razdeliti samo
v zvezi z zemljiško zložbo;

c) če je in kedaj je postopek razdeljevanja
ali uravnovanja začeti uradoma, a kedaj
stoprv na zahtevo sodeležnikov, takisto tudi,
če je in kedaj, je take osebe, katere sicer
še niso sodeležniki, a se vendar s ka¬
terega koli pravnega razloga laste pravice,
takšna zemljišča skupno ali po čredi uživati,
moči pod izgubo svoje pravice pozvati z
izrokom (ediktom) rok od devetdeset dni
postavljajočim, da se za to svojo pravico
poženo pri rednem sodniku po predpisih,
ki veljajo za okrajšani (sumarni) postopek; 1 )

d)  kako naj se postopa pri ustanavljanju raz-
delbenega ali uredbenega črteža, kedaj po¬
trebuje ta črtež sklepa posamičnih sode¬
ležnikov, in kako naj se ta sklep ukrene;

e)  v koliko je v uredbenem črtežu redno
upravo in porabo moči izročiti upravniku,
ki ga izvolijo sodeležniki ali postavi oblastvo,
a v koliko se morajo pri važnih premenah,
ki so bile nasvetovane zarad ohrambe
ali v boljšo porabo takega zemljišča, z
večino glasov premoženi (preglasovani) so¬
deležniki podati izreku kakega razsodništva
ali upravnega oblastva;

J)  po katerih načelih je treba v zvezi z raz-
delbo ali uredbo vkupne naprave, katere
so neogibno potrebne v to, da bode v
zameno dano zemljišče uporabno za kme¬
tovanje ali da se bodo uravnane pravice
h Glej op. 2) pri § 1.

13

varno izvrševale, narediti in stalno vzdrže¬
vati. pri čemer ima vendar netakneno ostati
zakonito področje onih oblastev, ki so
pristojna v oziru na železnice in javne poti
kakor tudi v rečeh, uravnanih s stav-
binskimi redi ali zakoni;

g)  če ima postopek ta obsezati samo zemljišča
ali tudi druge nepremičnine ali celo tudi
premičnine agrarnih občestev, omenjenih
v § l.;

h)  kak vpliv naj okrajni ali deželni odbori
imevajo na tek razprave;

i)  naposled naj deželno zakonodavstvo tedaj,
kadar bi v poprejšnjem § 1. v misel vzeti
državni zakon od 7. junija 1883 (dz. 92)
v dotični deželi ne bil stopil v moč, ker
manjka deželnega zakona o skladanju zem¬
ljišč (§ 45. dotičnega državnega zakona),
izda za svrho pričujočega zakona sosebno
potrebne nadaljšnje predpise v soglasju z
načelnimi določili omenjenega državnega
zakona od 7. junija 1883 (dz. 92).

§ 3. Na zahtev katerega sodeležnika sme
se s privolbo oblastva (§ 1.) tudi zemljišče,
katero njemu edinemu pripada, privzeti v raz-
delbo, čim se vidi, da bi to bilo v pospeh
zadovoljujočemu poboganju sodeležnikov. Iz
istega razloga smejo se pri kaki razdelbi ali
uredbi neznatne razlike med pravicami po¬
samičnih sodeležnikov v oziru na delež, in za-
menili, katera jim pripadejo, poravnati v novcih.
— Kolikor to ni nevarno za pravice tretjih oseb,
smejo se taki v poravnanje določeni novci so-

14


deležnikov, katerim so odkazani izročiti že med
tekom samega razpravljanja.

§ 4. Tretje osebe, katere imajo kako
vknjiženo pravico na zemljišču samem, katero
je privzeto v razdelbo ali uredbo, ali na tuji
užitni pravici, katera se drži tega zemljišča, ali
pa na onem zemljišču, s čigar posestjo je
združena ta užitna pravica, smejo se sicer, da
varujejo to pravico, udeleževati razdelbenega
in uredbenega postopanja, toda s svojim ugo¬
vorom razdelbe ali uredbe ne morejo ubraniti.
— Niti ni zaslišati takih oseb pri vpisih, ka¬
teri se izvrše na podstavi takšne razdelbe ali
uredbe.

§ 5. Pravice tretjih oseb, katere so vknjižene
na zemljišču privzetem v razdelbo, preneso se
na dele, ki se narede iz tega zemljišča. Od tega
so izvzete zemljiške služnosti (§ 474. odz.), ka¬
tere vsled razdelbe same ali z razdelbo zdru¬
ženih naprav za dovajanje ali odvajanje voda
ali novih potov postanejo gospodovalnemu
zemljišču nepotrebne ter odpadejo brez pravice
do odškodnine. — Pravice tretjih oseb, katere
so vknjižene samo na tuji pravici do uživanja
v razdelbo privzetega zemljišča, predenejo se
na tista oddelila, katera stopijo na mesto od¬
pravljene užitne pravice. —- Le-ta oddelila stopijo
na mesto odpravljene užitne pravice tudi glede
onih pravic, katere so vknjižene na zemljišču,
s čigar posestjo je bila združena taka užitna
pravica.

§ 6. Po številki določene terjatve, katere
so knjižno zavarovane na katerem v razdelbo

15

privzetem zemljišču, ostanejo tedaj, kadar se
ob razdelbi kakšen delež tega zemljišča odkaže
občini, občinskemu oddelku, soseščini ali polje¬
delski združbi, zavarovane izključno samo na
tem delu, če se take terjatve popolnoma po¬
krijejo s prvima dvema tretjinama vrednosti
tega deleža, katero je določiti po dvajseternem
katastralnem čistem donosu. — Ako se ome¬
njene terjatve ne pokrijejo tako, morajo vsi
sodeležniki nepokriti ostanek takšne terjatve, a
če ni bil nobeden del razdeljenega zemljišča
odkazan občini, občinskemu oddelku, soseščini
ali poljedelski združbi, morajo oni vso terjatev
verovniku precej plačati nazaj, vsak v primeri
k svoji pravici do deleža, ki je bila razdelbi
vzeta v podstavo. Verovnik se v takem slučaju
ne sme braniti, vzeti plačila, sklicuje se na to
da njegova terjatev še ni dospela za plačilo. —
Kadar znesek terjatve, ki je knjižno zavarovana
na kakšnem v razdelbo privzetem zemljišču ni
določen po številki, tedaj si mora oblastvo v
določitev takega zneska prizadevati, udeležence
pripraviti do tega, da se sami domenijo o njem,
in po le-tem, kakor se taka domemba doseže
ali ne doseže, mora ali uporabiti tega paragrafa
določila, ali pa terjatev kot skupni dolg napotiti
na vsa iz razdeljenega zemljišča odkazana od¬
delila. — Na knjižno zavarovane terjatve takih
zavodov, ki smejo po svojih pravilih novce
posojati samo proti večji varnosti, uporabljati
je zgornja določila samo v toliko, v kolikor to
ne zadeva takim zavodom v pravilih predpisane
večje varnosti.

16

§ 7. V teku razdelbenega ali uredbenega
postopanja oddane izjave ali sklenene poravnave
ne potrebujejo niti privolitve tretjih oseb. niti
potrditve upravnih ali varstvenih in skrbstvenih
oblastev. toda ne da bi se s tem kakor koli si
bodi omejila potrditvena pravica, pridržana po
dež. zakonu (§ 2.) okrajnim deželnim odborom.

— Vendar je namestil potrditve varstvenega ali
skrbstvenega oblastva potrebna potrditev deželne
ali ministrske komisije.

§ 8. Načrt o razdelbi in uredbi potrebuje
oblastvenega odobrila. — Zoper potrjeni načrt
razdelbe ali uredbe se ne sme zahtevati vzpo-
stava v poprejšnji stan.

§ 9. Ako je bila vrednost katerega raz-
delbenemu načrtu v podstavo vzetega oddelila,
predno se je prepodalo, vsled kake, če tudi
slučajne okoinosti zmanjšana, sme sodeležnik,
komur je to oddelilo odkazano, v 60 dneh
potem, ko je dotični del načrta izvršen, zahtevati
od ostalih sodeležnikov izravnavo vrednosti
katero je tedaj, kadar se je zmanjšalo zemljišče,
dati v zemljišču, v vseh drugih slučajih pa v
novcih. — Ako je bil sodeležnik s tem, da se
ni izpolnilo, kar je oblastvo ukrenilo zaradi
prehoda v nove, vsled razdelbe nastopajoče
razmere posesti ali uživanja, ali kako drugače
prikrajšan, sme v 60 dneh po izvršitvi dotičnega
dela načrtovega zahtevati od onih sodeležnikov,
ki so krivi take prikratbe, povračilo v novcih.

— Kadar se je pri taki razdelbi ali uredbi pri¬
meril pogrešek v izmeri ali v računu, tedaj
sme s tem odškodovani sodeležnik v jednern

17

letu po zvršitvi dotičnega dela načrtovega od
onih sodeležnikov, katerim je bil ta pogrešek
na korist, zahtevati povračilo, katero je tam,
kjer se pogrešek tiče zemljišča, dati v zemljišču,
v vseh drugih slučajih pa v novcih.

§ 10. Kadar se razmere zemljiške posesti,
na katerih je osnovan razdelbeni načrt, v času
med potrdilom in izvršitvijo tega načrta po
viši moči (če vodovje premeni svoj tek ali
trajno opustoši zemljišče, če se udere zemlja
ali če se primeri kaj drugega enakega) tako
znatno premene, da v § 9. omenjena izravnava
vrednosti ne more pomagati, tedaj sme deželna
komisija na zahtevo enega izmed neposredno
udeleženih razdelbeni načrt po vsem ali nekoliko
razveljaviti, in, v kolikor bi bila po okolnostih
razdelba še možna in koristna, ukazati nova
osnovna dela in sestavo novega razdelbenega
načrta. — Zoper takšno odrebo se sme vsak
sodeležnik v 14 dneh, počenši od dne, ko mu
je bila vročena ta odredba, pritožiti na mini¬
strsko komisijo.

§ 11. Pravice, ki so na zemljišču, privzetem
v razdelbo, zavarovane za tretje osebe, pre¬
devajo se brez vse pristojbine na oddelilno
zemljišče, ako se s tem predetjem ne namerava
vpisati niti prememba v osebi upravičenega,
niti prememba v obsegu same pravice. — Imo-
vinski prenosi ali pridobitve pravic na podstavi
razdelbenega ali uredbenega načrta so prosti
pristojbine 15 let potem, ko stopi ta zakon v
veljavo.

18

§ 12. V tem postopanju od oblastev, v to
postavljenih, storjene pravoveljavne sodbe in
odobrene poravnave imajo pravno moč sodnih
ali, v kolikor gre za stvari politične uprave,
političnih razsodeb, oziroma poravnav, in izvr¬
ševati jih je, kakor te, oblastvom, ki bi bila
razen slučaja po tem zakonu izvršene razdelbe
ali uredbe v to pristojna.

§ 13. Vse vloge, vsi zapisniki, priloge,
pravne listine, izrecila, izdatki, razsodbe, po¬
ravnave, poverila podpisov in prepisov v raz-
delbenem ali uredbenem postopanju so, v ko¬
likor se ne rabijo za nič drugega, prosti kolkov
in neposrednih pristojbin. — K tem postopanju
potrebni odtiski katastralnih map se oddajajo
po polovični tarifni ceni.

§ 14. Kar se v tem postopanju nabere
stroškov za nagrade, potnine in pisarnične iz¬
datke krajnega komisarja, kakor tudi državnih
uradnikov, ako bi kateri v tem kaj dela imeli,
plačujejo se iz državnega zaklada. — Deželno
zakonodajstvo določa, kedo naj nosi drugo¬
vrstne troske in kako je take troške deliti med
one, ki jih imajo plačati.

§ 15. Ta zakon pride v moč ob enem
(istodobno) z zakonitimi ukazali, katera se v
njem pridržujejo deželnemu zakonodajstvu, ter
vprav s to dobo prestane veljavnost ces. pa¬
tenta od 5. julija 1853 (dz. 130) v oziru na
skupne pravice do posesti in uživanja, omenjene
ondukaj (§ 1. š. 4).

19

§ 16 . Izvršitev tega zakona je naročena
Mojim ministrom za poljedelstvo, za notranje
stvari, za pravosodje in za finance.

B) Deželni zakoni, a) tajsko

a) Zakon z dne 26. oktobra 1887. 1.,
dež. 2. iz 1. 1888.*)

S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranj¬
ske na podstavi določil, katera , obseza državni zakon z
dne 7. junija 1883. 1., dz. 94, o razdelbi skupnih zem¬
ljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja
in oskrbovanja, ukazujem tako :

Prvo poglavje.

O razdelbi in uredbi v obče.

§ 1. Po določilih tega zakona in ukazil, kise izdado
na njega podstavi, sinejo se razdeliti zemljišča, oziroma
urediti se teh zemljišč tikajoče se skupne pravice do njih
uživanja in oskrbovanja, glede katerih zemljišč ali

a)  med bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami
ali nekdanjimi podložniki, kakor tudi med dvema
ali več občinami obstajajo skupne pravice do njih
posesti in uživanja, ali

b)  katera vsi ali samo nekateri občani, eden ali več
občinskih oddelkov, soseščin ali podobnih poljedelj¬
skih družeb (vrst kmetov, posestnih hiš s posebno
ustanovno pravico, singularistov in dr. t.) skupno ali
premenjevaino (drug za drugim) uživajo vsled tega,
ker so sami osebno soudje, ali ker se kot soposest-
niki štejejo za soude, ali ker so soupravičenci
glede spolovinskih ali premenjevalnih zemljišč.

§ 2. Kjer se v tem zakonu govori o skupnih zem¬
ljiščih brez drugega oznamenila, razumeti je zemljišča, ki
so zaznamovana v § 1. — K tem zemljiščem je prištevati
zlasti tudi tista, katera se kot občinsko blago po določilih
veljavnega občinskega reda uživajo skupno, kakor tudi

*) Pojasnila k posameznim točkam daje pri njih po¬
zvanim niže pod b) v nekaterih določilih natisneni izvr-
šitveni ukaz (skrajšano : dež. u.)

20

tista, katera so se bila v izvrševanju cesarskega patenta z
dne 5. julija 1853, 1., dz. 130, odstopila, da so zdaj v
posesti kakšne vasi, občine ali skupnosti upravičencev.
Nasproti pa k zemljiščem, v § 1. zaznamenovanim, ni
prištevati h glavinskemu premoženju občinskemu spada¬
jočih zemljišč, katerih občani ne uživajo neposredno,
ampak katera se s tem, da so dana v zakup, ali na kakšen
drug način obračajo na korist občinskemu premoženju.

§ 3. Pod skupnim ali spolovinskim uživanjem ka¬
kega zemljišča, ki je potrebno, da se sme nanje upora¬
bljati ta zakon, je razumeti:

1. skupno ali spolovinsko rabo sveta za obdelo¬
vanje ali za pašo; ali

2. skupno ali spolovinsko pridobivanje trave, trstja,
drv, rupe ali šote, lubja, barskega mahovja. stelje in
drugih takih reši.

§ 4. Ako zahteva kakšen sodeležnik (§ 20.). sme se
s privolitvijo oblastva tudi zemljišče, katero pripada njemu
edinemu, privzeti v razdelbo, kadar se vidi, da bi to po¬
spešilo ugodno razdružbo skupnosti. — Iz istega razloga
se smejo pri razdelbi ali uredbi neznatne razlike med de¬
ležnimi pravicami posameznih sodeležnikov in na te de¬
ležne pravice spadajočimi oddelili izravnati v novcih. —
Take novčne izravnave se smejo, v kolikor bi to ne bilo
nevarno za pravice tretjih oseb, .že med tekom razprav¬
ljanja izročiti sodeležnikom, katerim so odkazane (§ 3.
drž. zakona). — Za neznatno razliko v zmislu drugega
odstavka je vsekako smatrati ono, katera ne preseza dvaj¬
setega dela vrednosti tistega deleža dotičnega sodeležnika,
kateri delež je v novcih oddeliti ali urediti, in to oziraje
se na zmanjke in prirastke (§§ 84., 85,), ki se pokažejo
glede gospodarskih naprav ali glede odkupila povratnih
odpravil v zemljišču.

§ 5. Deli skupnih zemljišč, ki so po svoji leži iz¬
postavljeni posebnim poškodbam, ali katerih se drže taka
posebna bremena, ki bistveno zavirajo razdelbo, smejo se
od nje izključiti. K takim zemljiščem je prištevati zlasti
tista, ki so v primeri z drugimi skupnimi zemljišči izpo-

§ 4. Dež. u. 71., 101., 103.

21

stavljena večji nevarnosti poškodbe po zasipih, zemljiških
plazovih, podmolih in povodnjih, ali katerih se drže po¬
sebno visoka ali taka realna bremena, katerih vrednost je
težko določiti.

§ 6. Druga, nego v § 1. zaznamenovana nepremična
posestva občin, občinskih oddelkov ali agrarskih združeb,
kakor tudi njih premično imetje je po tem zakonu toliko
privzeti v razdelbo in uredbo, v kolikor oblastva spoznajo,
da taka nepremična posestva, kakor na pr. pastirske koče,
planinske svisli (senice) i. dr. t. r. služijo za uživalne na¬
mene skupnih zemljišč, oziroma, da nepremična posestva
ali premično imetje, kakor zlasti glavnice in terjatve izvi¬
rajo iz prodaje, iz drugačne uporabe ali iz dohodnih pre¬
bitkov skupnih zemljišč ali njih delov.

§ 7. Uredba skupnih užitnih pravic obstaja v tem,
da se po razmerah, ki se pokažejo v vsakem posamičnem
slučaju, ali določijo alikvotni deleži, po katerih je posa¬
meznim upravičencem med-se razdeliti skupni užitek, ki
se pokaže perijodično, ali pa da se določijo posamezne
užitne' pravice same, ali eden del teh užitnih pravic po
obsegu, kraju in načinu njih rabe, kakor tudi po času,
trajanju in meri njih uživanja. •— Uredba oskrbovalnih
pravic glede skupnih zemljišč se po tem zakonu izvršuje
samo v toliko, v kolikor oskrbovanje takih zemljišč ni že
uravnano po občinskem redu ali po drugih občinskega
blaga tikajočih se predpisih, ali v kolikor se v mejah na¬
zadnje omenjene uredbe za primerno oskrbovanje zemljišč,
ki se uživajo kot občinsko blago, za potrebne spoznajo še
posebne odredbe.

§ 8. Z razdelbo in uredbo vred se morajo narediti
take skupne naprave, katere so potrebne za to, da se k
oddelilnim zemljiščem, kar je največ moči, brez služnos ti
dohaja, da se lahko s primernim obdelovanjem uživajo, ‘n
da se uravnane pravice morejo gotovo rabiti; a pri tem
se ne sme presezati mera dejanske potrebe in zlasti pri
že obstoječih potih, jarkih, potokih in mostovih je prena-
rejati samo to. kar je neizogibno treba. Proti dotičnim
odredbam je drugim osebam, kot sodeležnikom, vgovor
samo takrat dopuščen, kadar bi jim iz takih odredeb na¬
stala izdatna škoda.

§ 6. Dež. u. 71., 89., 92., 165.

22

Drugo poglavje.

I. O oblastvih postavljenih za razdelbo in uredbo.

§ 9. V postopanju pri razdelbi skupnih zemljišč,
kakor tudi v postopanju pri uredbi skupnih užitnih in
oskrbovalnih pravic pri zemljiščih, ki ostanejo nerazde¬
ljena, so pristojni:

zapriseženi krajni komisarji, deželna komisija pri po¬
litičnem deželnem obiastvu, ministerska komisija v polje¬
delskem ministerstvu. — Kjer se v tem zakonu govori o
oblastvih brez natančnejšega oznamenila, razumeti
je spredaj omenjena oblastva.

§ 10. Tem oblastvom kot takim pristaja tudi raz¬
pravljati in razsojati spore, kateri nastanejo med sodelež-
niki (§ 20. tega zakona) v § 1. omenjenih zemljišč o po¬
sesti ali lastnini do posameznih delov teh zemljišč, po¬
tem razprava in razsodba o morebitnih povratnih od-
pravilih za uživanje takih zemljišč ali njih posameznih
delov, in ta oblastva morajo vselej že pri začetku svojega delo¬
vanja presoditi, obstajajo li zgoraj omenjeni pogoji njih pri¬
stojnosti. — Spori o vlasti ali posesti kakega posestva, s čigar
posestjo je združen delež na skupnih zemljiščih, združena
užitna ali oskrbovalna pravica v zmislu tega zakona ali
pravica po § 23„ spadajo pred rednega sodnika tudi po
tem, ko se je pričela pristojnost teh oblastev. —
§ 60. tega zakona določuje, kedaj se začenja pri¬

stojnost teh oblastev, in nje pričetek izključuje pristojnost
vseh onih oblastev v katerih zakonito področje sicer spa¬
dajo take stvari. Ako so bile pa take stvari takrat, ko se
prične pristojnost teh oblastev, že pred rednim sodnikom,
tedaj se na ta način utemeljene pristojnosti njegove ne
dotika pristojnost razdelbenih in uredbenih oblastev. Samo
da je potem take stvari nadaljevati po predpisih, veljav¬
nih za sumarno postopanje 1 ) razven, če bi se s tem
eni ali drugi sporni stranki kratila že pridobljena for¬
malna pravica.

§ 11. Za vprašanja, katera je dognati glede gospo¬
darskih, z razdelbo in uredbo združenih naprav, oziroma
glede njih narejanja in prihodnjega vzdrževanja, pristojna

§ 9. Dež. u. 3., 28. § 10. ') Sedaj po civ. pravdn.
redu. (gl. čl. II. cp.)

23

so tudi v § 9. imenovana oblastva. — Ta obla-

stva so pristojna tudi v onih stvareh, katere
potrebujejo za namene razdelbe in uredbe razsodbe v
gozdno-pravnem oziru. Pri tem je predpise vodnega
prava, oziroma gozdne predpise, uporabljati v toliko, v
kolikor ni v tem zakonu kaj drusega določeno. — Na¬
sprotno pa ta oblastva niso pristojna v takih pri razdelbi
ali uredbi pripetivših se stvareh, katere se tičejo železnih
cest ali javnih potov, ali katere uravnava stavbinski red ;
za vse v takih stvareh potrebne razsodbe in odredbe se
je obračati do tistih oblastev v katerih zakonito področje
spadajo te stvari. 1 )

§ 12. Preiskava o sporih stranek pristaja v razdel-
benem in uredbenem postopanju krajnemu komisarju, raz¬
sodba o njih ostane pridržana deželni komisiji, zoper ka¬
tere razsodbo je dovoljena pritožba na ministrsko komi¬
sijo. — Obe komisiji morata po določilih dotičnih zako¬
nov razsojati in pri tem, skrbno uvažujoč vso vsebino
razprave, presoditi, je li dejansko trditev smatrati za
resnično ali za neresnično, ne da bi bili pri tem vezani
na zakonita dokazna prava. — Okolnosti, ki so bile za
njiju prepričanje odločilne, morata navesti v vtemeljitvi
svojih razsodeb.

§ 13. Krajne komisarje je postaviti izmed takih oseb
katere so izprašane za sodniško službo ali za politično
upravo, za advokaturo ali za notarijat ter imajo za raz-
delbeno in uredbeno postopanje potrebne kmetijske zna¬
nosti, ali pa izmed teoretično in praktično izobraženih po¬
ljedelcev ali gozdarjev, kateri dokažejo, da poznajo raz¬
delbe in uredbe tikajoče se ali ž njima v zvezi stoječe zakone
in predpise. — Krajne komisarje, kateri niso že kot državni
uradniki prisegli službene prisege, vzeti je za njim izročeno

§ 11. *) Z. 3. sept. 1894. dež. 27. § 1. : Kadar ho¬
četa krajni komisar ali deželna komisija za agrarne ope¬
racije pri izpeljavi kake razdelbe ali uredbe v zmislu
§ 11. zakona z dne 26. okt. 1887., dež. 2. iz I. 1888, kaj
ukreniti na podlagi o pogozdovanju Krasa za vojvodino
Kranjsko izdanega zakona z dne 9. marca 1885., dež.
12., morata pri tem dogovorno postopati s komisijo za po¬
gozdovanje Krasa.

§ 13. Dež. u. §§ 5., 6.

24

opravilo v prisego; taisti imajo glede na to opravilo pra¬
vice in dolžnosti zapriseženih uradnikov. — O težavnih
slučajih se smejo za pravoznanski in gospodarski del raz-
delbe in uredbe postaviti posebni krajni komisarji; enemu
izmed njih se izroči vrhovno vodstvo.

§ 14. Deželna komisija pri političnem deželnem
oblastvu je sestavljena iz deželnega predsednika ali nje¬
govega namestnika kot načelnika, poročevalca, iz treh
članov izmed sodniškega stanu in enega člana de¬
želnega odbora. — V slučajih, navedenih v § 17., po¬
množiti je deželno komisijo še z enim članom izmed
sodniškega stanu. — Načelnik glasuje kakor drugi ko-
misijni članovi, in kadar se glasovi jednako porazdele, ob¬
velja tisti predlog za sklep, za katerega je on oddal
svoj glas.

§ 15. Poročevalca deželne komisije imenuje polje¬
delski minister dogovorno z ministrom notranjih stvari ;
člane iz sodniškega stanu določi pravosodni minister,
deželno-odborskega člana izvoli deželni odbor sam. — Na
enak način je poskrbeti, da se postavi primerno število
namestnikov, katerim je stopiti v komisijo takrat, kadar je
zadržan stalni član, kakor tudi takrat, kadar je stalni član
pri dotični razdelbi in uredbi udeležen kot stranka ali pa
kot krajni komisar.

§ 16. Sestavo ministrske komisije izvrši po pred¬
pisih § 17. poljedelski minister dogovorno z ministrom
notranjih stvari in s pravosodnim ministrom.

§ 17. Deželna komisija, kakor tudi ministrska ko¬
misija razsojata v zbornih sejah z večino glasov; polovica
članov teh komisij, ki imajo pravico glasovati, mora biti
iz sodniškega stanu. Kadar mora pa na ta način sestavljena
komisija razsojati spore, za katere bi bila razven slučaja
razdelbe in uredbe pristojna redna sodišča, tedaj je ko¬
misijo pomnožiti še z enim članom izmed sodniškega
stanu. Pri gospodarskih vprašanjih je privzeti poljedelce
ali gozdnarje in deželno-kulturne tehnike, da kot izvedenci
dado svoj svet.

§ 18. Oblastva smejo na prestopke začasnih in
drugih odredeb, izdanih v stvareh tega zakona, ustanavljati

§ 14. Dež. u. 34. — § 15. Dež. u. 41. —

§ 17. Dež. u. 34.

in nalagati do 100 gld. znašajoče globe, kakor tudi re¬
dovne globe. — Omenjene globe je, ako se ne morejo
izterjati, premeniti v zapor 24 ur za vsakih pet goldinarjev.
— Globe se stekajo v deželno-kulturni zaklad.

§ 19. Natančnejša določila o poslovanju zgoraj na¬
vedenih oblastev kakor tudi o postavljanju gospodarskih
in tehniških izvedencev zaradi svetovanja komisijam,
ustanovijo se po ukazni poti.

II. Kedo je udeležen pri razdelbi in uredbi.

§ 20. Za sodeležnike je smatrati:

1. tiste, ki so v posesti skupnih zemljišč, ali kateri

2. so v posesti take pravice, udeleževati se užitkov,
ki se opira na to, da sodeležniki spadajo h kakšni do
užitka upravičeni skupnosti nekdanjih podložnikov, k
upravičenim občanom ali k članom upravičenih vrst, oziroma
k skupini udeležencev pri užitku spolovinskih ali premen-
jevalnih zemljišč, bodisi, da je to spadanje utemeljeno v
osebnem svojstvu ali v lastninski posesti kakega drugega
zemljišča; naposled

3. tiste, ki so v dejanskem užitku dohodnih prebitkov,
ki preostanejo po tem, ko so se pokrile zahteve užitnih
upravičencev.

Tisti, ki niso sodeležniki v zmislu zgoraj navedenih
določil, pa si vendar iz kakeršnega koli pravnega vzroka
prilastujejo skupno ali premenjcvalno užitno pravico pri
takih zemljiščih, smejo se za to pravico poganjati samo
tako, kakor je določeno v § 70. — Pod tistimi, ki so pri
razdelbi in uredbi neposredno udeleženi, razumevajo se
sodeležniki in v zmislu § 23. udeležene osebe v nasprotju
S tistimi, ki so v zmislu §§ 25. do 28. samo posredno
udeleženi.

§ 21. Pri razdelbi ima vsak sodeležnik po dogovorno
ali na podstavi mnenja izvedencev določeni vrednosti
svojega deleža pri skupnih zemljiščih in pri drugih zem¬
ljiščih, ki se v zmislu § 4. morebiti privzemo v razdelbo,
prayico do oddelila iz teh zemljišč s pridržkom morebiti
potrebnih izravnav v novcih za neznatne razlike in s pri¬
držkom zmanjšanja razdelbene zemljiške površine v obče,
katero se pokaže po gospodarskih napravah in po odkupilu
povratnih odpravil v zemljišču. — V kolikor posebne

26

okolnosti ne utemeljujejo drugega razmerja, tedaj je v
prvem odstavku navedeno razmerje odložilno tudi za
pravico sodeležnikov pri oddelilu iz skupne vrednosti
drugih nepremičnin in imenj, ki so se v zmislu § 6. more¬
biti privzele v razdelbo.

§ 22. Pri uredbi ima vsak sodeležnik pravico, da se
mu pripozna tale alikvoten delež skupnega užitka, kateri
je po kakovosti in množini primeren razmerju njegove do-
zdanje pravice proti pravicam drugih sodeležnikov, ali ako
uredba obstaja v določitvi posamezne užitne pravice same,
da se mu neprikrajšane puste njegove pravice, v obeh slu¬
čajih s pridržkom za neznatne razlike morebiti potrebnih
izravnav v novcih in s pridržkom tistih omejil, katera so
ali z namenu primerno uredbo izvrševanja posameznih
pravic neizogibno združena, ali katera se pokažejo iz
primernega zmanjšanja vseh ali nekaterih užitkov, da se s
tem trajno zagotovi stanovita plodnost zemljišča. — Ako
bi se morali za ta zadnji namen določeni užitki tako
zmanjšati ali izključiti, da bi bili s tem posamezni sode¬
ležniki neprimerno oškodovani, tedaj je te sodeležnike za
to, obremenivši skupnost sodeležnikov, odškodovati v
novcih ali pa s tem, da se jim pripoznajo ali razširijo
drugi užitki, kakor je v vsakem slučaju posebej ta ali oni
postopek stvari sami prikladnejši in željam udeleženih
primernejši.

§ 23. Tiste osebe, katerim pristaja pravica do pov¬
ratnih odpravil, zlasti do perijodičnih davščin, katere mo¬
rajo vsi ali posamezni sodeležniki kot laki dajati za užitek
skupnih zemljišč ali njih posameznih delov (§ 1., odst. 2.
drž. zakona), sinejo zahtevati, da se pri razdelbi odkupilo
njih dotičnih zahtevnih pravic izvrši ali v novcih ali v
zemljišču, kakor v vsakem posameznem slučaju oblastvo
ta ali oni način odkupila spozna za primernejši in se pri
uredbi dotične razmere uravnajo obestranskim koristim
primerneje. — Ti udeleženci se smejo, tudi ko bi ne bili
sami sodeležniki, razdelbenih in uredbenih razprav ude¬
leževati v toliko, v kolikor je potrebno, da dobi njim pri¬
stojna zahteva in zgoraj omenjena pravica svojo veljavnost.

§ 22. Dež. u. 165, 169. — § 23. Dež. u. 76, 89,
92. 165.

27

§ 24. V ostalem se je za to, da se prvemu od¬
stavku § 21. primerno cenijo deleži na zemljiščih, in da
se poizvedo in odkažejo dotična oddelila, kakor tudi za to
da se določilom § 22. primerno urede užitne pravice in v
zmislu § 23. v poštev jemljo morebitna povratna odpra¬
vila, ravnati po predpisih o razdelbenem in uredbenem
postopanju (III. oddelek) in po napotkih, podanih v do-
tičnih ukazih.

§ 25. od. 1. in 2. sta enaka § 4. r. in u. drž. zak.;
od. 3. in 4.: Krajni komisar mora posredno udeležene

povabiti k razpravi, če se mu to v pojasnilo razmer ali
v dosego poravnave primerno zdi, vendar smejo taki ude¬
leženci tudi brez oblastvenega povabila priti k razdelbe-
nim in uredbenim razpravam. — Oblastva morajo vselej,
zlasti pa pri potrditvi razdelbenega ali uredbenega načrta,
paziti nato, da se z razdeibo ali uredbo ne krajšajo
pravice posredno udeleženih oseb.

§§ 26. 27. in 28. so enaki §§ 5. 6. in 7. r. in u.
drž. zak.

§ 29. V teku razdelbenega in uredbenega postopanja
po oblastvenih razsodbah in odredbah ali po izjavi, od¬
dani od udeležencev pred oblastvom, v izvršitev kakšne
razdelbe ali uredbe narejeni pravni položaj je pri nasto-
pivših posestvenih preinembah vezaven tudi za pravne na¬
slednike, in to celo takrat, kadar so ti posest pridobili na
podstavi sodne dražbe.

§ 30. Izjave, ki so bile v teku razdelbenega in ured¬
benega postopanja pismeno ali ustno oddane pred oblast¬
vom, smejo se preklicati samo takrat, ako se po stanju
razdelbenih in uredbenih del po sprevidnosti deželne ko¬
misije ni bati, da bi se s takim preklicem ta dela izdatno
motila.

§ 31. Razdelbeno in uredbeno postopanje, med tem
časom tekoče, zavira ali preminja izvrševanje pravic samo
v toliko, v kolikor je oblastvo začasno kaj ukrenilo, da se
s tem doseže primerni prehod v novi stan zemljiške
posesti. — Preko tega traja ob tem postopanju dosedanje

§ 27. Dež. u. 85. 92.

§ 31. Dež. u. 42.

28

izvrševanje pravic neizpremenjeno, ali razdelbeno in ured-
beno postopanje ne ovira izviševanja eksekucij na pod¬
stavi pravomočnih razsodeb ali sodnih poravnav.

III. Postopanje pri razdelbi in uredbi.

A.  Splošna določila.

§ 32. Vabila k oblastvenim razpravam, ki so v
teku postopanja potrebna s posameznimi udeleženci ali z
njih skupinami, morajo obsezati :

1. najmanj splošno oznamenilo predmeta, o katerem
bode razprava;

2. napoved, kje in kedaj bode razprava;

3. morebitna napoved, kje in kedaj bodo na vpo¬
gled razpoloženi spisi, načrti, nasveti itd., odnašajoči se
na predmet razprave;

4. zapretitev morebitnih glob, katere zadenejo tiste,
ki se razprave niti osebno, niti po pooblaščencih ne ude¬
leže, in tudi pred razpravo ali pri nji ne vlože svoje
pismene izjave.

§ 33. V vseh slučajih, v katerih je pismeno pova¬
bilo ali kakšno drugo naznanilo potrebno ali po dolž¬
nosti sprevidnosti krajnega komisarja primerno, mora ta
izdati tako povabilo ali naznanilo ter skrbeti za to, da se
na najcenejši način vroči ali naravnost po postavljenih
poslih ali po pošti, ali po zaprošnji drugih oblastev.

Vsako vročitev ali povabilo je, v kolikor se pri tem
ne rabi okrožnica, katero je podpisati adresatom, izkazati
s prejemnim listom ali z vročitveno polo, ki morata biti
toliko popolnjena, da prejemnik zapiše potem nanja samo
datum in ime. —• Tisti udeleženci, ki stanujejo zunaj sod¬
nega okraja, kjer se vrši razdelba ali uredba, morajo na
poziv krajnega komisarja v sodnem okraju samem posta¬
viti pooblaščenca, da prejema vročila, če ne, postavi ga
jim krajni komisar sam.

§ 34. K razpravam morajo povabljeni priti osebno
ali poslati pooblaščence, da jih zastopajo, dajati zahtevana
pojasnila ter polagati potrebne listine in pripomočke. —
Razprave je praviloma voditi ustno, dopuščati pa
se smejo k njim pravoznanski in drugi v stvari izvedeni
pomočniki.

§ 33. Dež. u. 52.

29

§ 35. Pride li stranka potem, ko se je razprava
že pričela, dopustiti jo je k nadaljni razpravi.

V slučajih, kadar se razprava ne nadaljuje zdržema
stikaje se z določenim razpravnim dnevom, in se nada¬
ljevanju postavi nov rok, mora se stranki, ki je izostala
pri prejšnji razpravi, dati. na znanje novi rok in mora
se povabiti nanj. Pride li stranka na to povabilo, zaslišati
jo je tudi o razpravah, ki so se izvršile v nje nenavzoč¬
nosti, a stranka mora plačati tudi stroške, ki so morebiti
nastali zategadelj, ker je ona izostala.

§ 36. Pri razpravi se morajo udeleževati :

1. za nedoletne, oskrbovance in kridatarje: očetje,
varuhi, skrbniki in konkurznega imetja upravniki;

2. za duhovske skupščine (kongregacije in redove):
samostanski predstojnik s svojim namestnikom vred;

3. za cerkveno blago : cerkveni predstojnik, za cer¬
kvene nadarbine (prebende): uživalec;

4. za cerkvene ustanove: njih pravilni oskrbnik:

5. za deželo in posvetne občine, posvetne juristične
osebe, korporacije, združbe in društva: tiste osebe
ki se po obstoječih zakonih ali določilih njih opravil
postavljene, da jih na zunaj zastopajo.

6. za državno blago, zaklade in ustanove, ki so pod
državno upravo, načelnik tistega oblastva, kateremu pris¬
taja v deželi vrhovni nadzor o njih upravi.

Tudi te osebe ki so upravičene udeleževati se raz¬
prav, smejo k njim poslati pooblaščence da jih zastopajo,
ako so pa te osebe pri razdelbi in uredbi glede svojega
osebinskega premoženja same udeležene, udeleževati se
morajo zanje njih namestniki ali pooblaščenci teh names¬
tnikov. — Skupno zastopanje sodeležnikov je dopuščeno samo
v slučajih § 91., alinea 1., 2. in 3. pri vseh drugrti raz-
delbenih in uredbenih razpravah mora vsak sodeležnikov
svoje interese samostojno zastopati.

§ 37. Ako se za takega, ki mu pristaja po razdelbi
ali uredbi zadeta pravica, ne more poizvedeti, ali je biva¬
lišče takega udeleženca neznano, in ako ta v zadnjem
slučaju ni zapustil rednega skrbnika, mora krajni komisar
od sodišča izprositi da postavi dotičnega skrbnika v
zmislu § 276. odz.

§ 36. Dež. u. 53. — § 37. Dež. u. 79.

30


§ 38. Kadar je posestvo, s čigar posestjo je združen
delež na skupnih zemljiščih, užitna ali oskrbovalna pra¬
vica v zmislu tega zakona, ali pravica po § 23. v solast¬
nini več oseb, tedaj imajo le-te glede zastopanja tega
posestva vso skupaj samo eden glas, in velja to za glas
vseh solastnikov, za kar se odloči po velikosti deležev
posameznih solastnikov zračunjena večina izmed njih.
Kadar je razmera v deležih solastnikov negotova ali
sporna, tedaj se vzame, da so vsi deležniki enako
upravičeni, ako morebiti ne priznajo vsi solastniki onemu
ali večini izmed njih več nego enega enakega deleža, ali
ako se eden ali se jih več izmed njih ne zadovolji z
manjšim nego enakim deležem. Kadar se glasovi solast¬
nikov enako porazdele, obvelja tisti glas za misel
vseh, ki je razdelbi ali uredbi ugodnejši. —
Kadar je last kakega posestva s čigar posestjo je
združen delež do skupnih zemljič, ali je združena užitna
ali oskrbovalna pravica v zmislu tega zakona ali pravica
po § 23., razdeljena na glavnega in na užitnega lastnika,
tedaj pripada glas glede zastopanja tega posestva samo
užitnemu lastniku. Kadar je last takšnega posestva sporna,
tedaj je njegov posestnik upravičen glasovati. Kadar je po¬
sest sporna, tedaj morajo sporne stranke, ali, ako te opuste,
mora deželna komisija na prošnjo kakega deležnika ali na
poročilo krajnega komisarja postaviti skupnega glaso¬
valca.

§ 39. Udeleženci, ki imajo skupne interese, smejo
k razpravam tikajočim se teh interesov poslati skupne
pooblaščence. Vendar je pridržano krajnemu komisarju,
da kjer se mu v varstvo pravic ali v pospešilo razprave
primerneje zdi, pozove pooblastnike, da pridejo sami osebno
k razpravi. — Za prejemanje vročil morajo pa po skupnem
interesu udeležene stranke na poziv krajnega komisarja ime¬
novati skupnega pooblaščenca, drugače ga postavi krajni
komisar sam.

§ 40. Pooblaščenci se morajo, da se puste k razpravi,
izkazati s pismenim pooblastilom svojega pooblastnika.
Samo zakonski mož se ima tudi brez pooblastila za po¬
oblastnika svoje žene, razven, če bi bil od nje ločen, ali
če bi ne bil samovlasten, ali če bi se to molčeče poobla-
stilo pred kraj nim komisarjem izrecno preklicalo.

§ 39. Dež. u. 52. — § 40. Dež. u. 53.

31

Pooblastila se smejo tudi pred krajnim komisarjem
pred sodiščem ali pred županom dejati v zapisnik. Gla¬
siti se morajo na izvršitev razdeleb in uredeb v obče, ki
se gode po tem zakonu, ali na izvršitev dotične posebne
razdelbo ali uredbe, dati morajo pravico, da sme poobla¬
ščenec oddajati pravozavezne izjave, sklepati poravnave,
voliti razsodnike ter se brezpovračilno odpovedovati pra¬
vicam in ne smejo obsezati nobenih omejitev ali pridržkov
glede potrditve po pooblastniku, drugače se pooblaščenec
ne spozna za takega ter se ne pusti k razpravi.

§ 41. K ogledom, katere je izvršiti na licu mesta,
mora krajni komisar povabiti izvedence inako je treba tudi
stranke. — Izvedencem je v njih poučilo dopustiti vpogled v
dotične razpravne spise in pripomočke ; tudi smejo pri
krajnem komisarju predlagati dopolnilna pojasnila s tem,
da se pripravijo še potrebni pripomočki ali zaslišijo priče,
pametniki ali stranke same.

Stranke, ki so povabljene k zaslišanju izvedencev,
so upravičene v ta namen, da se predmet temeljiteje pre¬
sodi, predlagati povpraške, in so dolžne, izvedencem po¬
dati pojasnila in pripomočke, katerih želijo.

§ 42. Ob razpravah, poizvedbah in sklenenih porav¬
navah je pisati zapisnike in prebrati jih strankam ; po¬
tem jih morajo pa voditelj razprave ali poizvedbe in stranke,
in, kadar se je upotrebljeval poseben zapisnikar, tudi ta pod¬
pisati. — Kadar se stranka upre, da neče podpisati zapis¬
nika, tedaj je to okolnost in tudi povedani vzrok zapi¬
sati v zapisnik. Tak upor pa razpravi ne vzame veljav¬
nosti, ako se je pri pisanju zapisnika praviloma postopalo.
V kolikor pa gre za poravnave, ki se tičejo posebnega
interesa tistega, ki se brani podpisati zapisnik, tedaj
takih poravnav ni smatrati za sklenjene. — Na enak
način in z enako izjemo glede poravnav je zapisnik ve¬
ljaven proti tistim, ki odidejo, predno je zapisnik sklenen.

§ 43. O takih sporih, kateri po določilih drugega
odstavka § 10. spadajo pred rednega sodnika, pa še niso
prod njim, mora krajni komisar poskusiti, da doseže po¬
ravnavo. — Dogovori in poravnavo, v kolikor se jih ude¬
ležujejo občine, občinski oddelki ali občinske naprave kot
neposredno udeleženi, potrebujejo potrditve deželnega
odbora.

32


§ 44. Vsa vprašanja in vse stvari, ki jih je urediti
pri razdelbenem in uredbenem postopanju, za katere so
razdelbena in uredbena oblastva pristojna, mora če niso
v zmislu § 12. kot sporne stvari ali po posebnem zako¬
nitem določilu izrecno pridržane razsojanju viših oblastev,
v prvi stopinji razsojati krajni komisar. — Razsodbe kraj¬
nega komisarja se smejo, ako jo predmet s poprej izvršeno
razpravo popolnoma pojasnjen, navzočnim udeležencem
tudi takoj pri razpravi ustno na zapisnik razglasiti.
Vendar se jim mora, ako to zahtevajo, in ob njih stroških,
razsodba v treh dneh, potem ko se razglasi, z razlogi vred
v prepisu izročiti.

§ 45. Zoper razsodbo krajnega komisarja je dopu¬
ščena pritožba na deželno komisijo, katera razsodi ko-
nečno-veljavno. Proti razsodbam, katere izdaja deželna
komisija kot prva stopinja, odprta je pritožba na mini¬
strsko komisijo. (§ 12,) — Pritožbe se morajo v roku,

katerega je v razsodbi prve stopinje izrecno navesti, pri
krajnem komisarju pismeno vložiti ali na zapisnik dati. —
Ta rok je v slučajih, v katerih ta zakon izrekoma ne do¬
ločuje nič drugega, izmeriti s 14 dnevi. — Pritožbe zoper
razsodbe, katere je deželna komisija izrekla o strankarskih
spornih stvareh kot prva stopinja, vlagati je v dveh iz¬
vodih, in enega izmed njih je vročiti nasprotni stranki,
katera sme v 14 dneh podati nasprotno izjavo.

§ 46. Pritožbe zoper take odredbe ali razsodbe kraj¬
nega komisarja ali deželne komisije, katerih precejšnja
izvršitev je za redni tek razdelbe ali uredbe potrebna in
se more po okolnostih, v posameznem slučaju vladajočih,
brez škodo za udeležence izvesti, nimajo odloživne moči,
s tem pridržkom, da se, ako se iz više razsodbe pokaže
potreba, pozneje primerno popravi stan, katerega je ustva¬
rila oporekana odredba ali razsodba.

§ 47. Oblastva so vsak čas upravičena, v slučaju,
kadar se jim resničnost ali popolnost izvedeniškega mnenja
zdi dvojbena, v dopolnilo in popravilo ukazati presojo po
drugih izvedencih ali drugačne poizvedbe.

§ 48. Prošnje za postavitev v prejšnji stan ali za
opravičbo zaradi izostanja je praviloma združevati s pri¬
tožbo. — Take prošnje so samo v onih slučajih dopuščene,

§ 46. Dež. u. 66. — § 47. Dež. u. 40, 56.

33

v katerih se dopuščajo proti sodniškim razsodbam. —
O tem, jih je li dopuščati ali ne, razsodi v prvi stopinji
deželna komisija.

§ 49. Najde li deželna ali ministrska komisija vsled
pritožbe ali po nadzoru, katerega ji je uradoma izvrševati,
da so se pri preiskavi kake stvari zgodili bistveni ne-
dostatki, ali prezrle očitno znatne dejanske razmere, ali
da se je zakon prestopil tako, da bi to vplivalo na posledek
vse razdelbe ali uredbe, ali da so bili s tein posamezni
udeleženci v svojih pravicah oškodovani, tedaj mora
ukazati novo razpiravo ali poizvedbo, ter sine taisto, ako
je treba, naložiti tudi drugemu, nego doslej postayljenemu
krajnemu komisarju.

B.  Uvod postopanja; priprava, ustanovitev in
izvršitev razdelbenega ali uredbenega načrta.

§ 50. Glavna razdelba skupnih zemljišč, to je njih
razdelitev

1. med bivšimi gosposkami na eni in občinami ali
bivšimi podložniki na drugi strani, ali

2. med županijami ali občinskimi oddelki, ali

3. med županijami ali občinskimi oddelki na eni in
med poljedelskimi združbami (med vrsto kmetov, po¬
sestnikov hiš s posebnimi ustanovnimi pravicami, sin-
gularistov i. dr. t.) na drugi strani se more zgoditi na
prošnjo (provzročitev. provokacijo) te ali one zgoraj na¬
vedenih stranek, med katerimi je izvršiti razdelitev.

Kadar izhaja provzročitev od nekdanjih podložnikov,
od kakšnega občinskega oddelka ali kakšne poljedelske
združbe, treba je k temu najmenj polovice 1 ) vseh do
skupnega uživanja upravičenih nekdanjih piodložnikov,
oziroma članov občinskega oddelka ali poljedelske združbe.
— Provzročitev od županije se mora opirati na sklep
občinskega odbora, katerega je potrdil deželni odbor. —
Provzročitev v imenu občine ali občinskega oddelka sme

§ 49. Dež. u. 40, 56.

§ 50. J ) Premenjeno s § 2. z. 3 sept. 1894. dež. 27:
V § 50. alinea 2., oziroma v § 51. zak. z dne 26.
okt. 1887., dež. 2 iz 1. 1888.. omenjena provzročitev iz¬
hajati mora najmanj od ene tretjine vseh ondot omenjenih
užitnih upravičencev.

3

34

uradoma vložiti tudi deželni odbor sam. — Glede takšnih
zemljišč, katera so bila s pritrditvijo deželnega odbora v
dobi od 1. januvarija 1861. leta do dobe, ko stopi ta
zakon v veljavnost, vsled zemljiške razdelitve, izvršene
med občino ali občinskim oddelkom in med užitnimi upra¬
vičenci, odkazana občini ali občinskemu oddelku kot
občinsko blago, ne smejo vložiti provzročitve niti občina
ali občinski oddelek, niti užitni upravičenci, ampak sme
jo v imenu občine ali občinskega oddelka vložiti samo
deželni odbor.

§ 51. Nadrobna razdelba skupnih zemljišč, to je na-
daljna razdelba pri glavni razdelbi pripalega skupnega de¬
leža ali skupnega zemljišča v obče

1. med nekdanjimi podložniki, ali

2. med člani poljedelske združbe (vrstjo kmetov, po¬
sestnikov hiš s posebno ustanovno pravico, singularistov
i. dr. t.), ali

3. med soupravičenci do spolovin in menjalek (do
spolovinskih in ■ premenjevalnih zemljišč), se izvrši na
provzročitev, katera mora izhajati najmenj od polovice 1 )
vseh upravičencev do skupnega uživanja.

§ 52. Provzročitev glavne razdelbe ne obseza v sebi
provzročitve nadrobne razdelbe; zadnja razdelba se mora
ako se želi. da bi se izvršila stikoma z glavno razdelbo
provzročiti izrekoma. — Enojne ali singularne razdelbe, to
je oddelila in izobčila enega ali več soupravičencev tako,
da ostali soupravičenci ostanejo v skupnosti, ni možno
provzročiti po tem zakonu, in prepušča se posameznim
soupravičencem doseči tako poravnavo po redni pravni
poti, kakor to določujejo na posamezni slučaj morebiti
uporabna določila XVI. poglavja, 11. dela občnega držav¬
ljanskega zakonika.

§ 53. Glede skupnih gozdov se sme provzročena
glavna ali posebna razdelba v obče samo v toliko izvršiti,
v kolikor to ni. kvarno skrbnemu gojenju posameznih
gozdnih delov in primernemu gospodarstvu ž njimi.

§ 54. Za razdelbe občinskega blaga po tem zakonu
ni treba nikake više privolitve.

§ 51. J ) Premenjeno. Glej op 1. pri. § 50.

35

§ 55. Uredbo na skupna zemljišča, se odnašajočih
užitnih in oskrbovalnih pravic je izvršiti po uradni poti:

1, kadar tako uredbo pri gozdnih zemljiščih iz
gozdno-gospodarskih ali gozdno-policijskih ozirov, ali pri
drugih ' zemljiščih v kakšnem po nerednem uživanju in
oskrbovanju v nevarnost pripravljenem javnem interesu
politično deželno oblastvo spozna za potrebno; ali

2. pri glavnih razdelbah, v kolikor se ne izvrši na-
daljna nadrobna razdelba.

§ 56. Razven slučajev, navedenih v § 52., izvršiti
je uredbo samo na provzročitev. — Na vlaganje te pro-
vzročitve se zmiselno uporabljajo v § 50, in, v kolikor
gre za spolovinska in premenjevalna zemljišča, v § 51.
obsežena določila.

§ 57. Na podstavi provzročitve kake razdelbe ali
uredbe, ali ako je uredbo na razsodbo političnega dežel¬
nega oblastva izvršiti po uradni poti (§ 55., š. 1.), mora
deželna komisija postaviti krajnega komisarja, kateremu je
najprej naloženo, pripraviti in sestaviti razdelbeni ali ured-
beni načrt. — Razdelbeni načrt mora obsezati cenitev
zemljišč in pravic, na katere se je ozirati pri oddelili! ali
pri izravnavi, potem oznamenilo primernih oddelil in ob-
razložbo za potrebne spoznanih skupnih naprav. (§ 8.).
— Uredbeni načrt mora obsezati stanovito plodovitost
skupnih zemljišč glede posameznih užitnih vrst, ozname¬
nilo urejenih pravic in njih bodočega izvrševanja v zmislu
§ 7., določitev morebitnih novčnih izravnav, v zadnjem
odstavku § 22. omenjenih odškodnin in za potrebne spo¬
znanih skupnih naprav (§ 8.), naposled, v kolikor uredba
oskrbovalnih pravic ni v obče izključena v zmislu drugega
odstavka § 7., tudi naredbe, ki se napravijo glede bodo¬
čega oskrbovanja skupnega zemljišča (oskrbovalni statut).

§ 58. Natančnejša določila o obliki provzročitve in do¬
kaznih pismih (listinah), katera ji je pridejati, o načinu, kako
je provzročitev vlagati, o pogojih, pod katerimi se sme do¬
pustiti, da se posamezne parcele skupnega zemljišča že
naprej ne vzemo v provzročitev, kakor tudi o oblast¬
venih poizvedbah, katere je morebiti opraviti, da se pre¬
tehta provzročitev sama, izdado se po ukazni poti.

§ 58. Dež. u. 68.

3

36

§ 59. Ako se pokaže, da je provzročitev vložena od
manjšega števila upravičencev, nego li je po določilih §§
50., oziroma 51. in 56. potrebno, ostanejo oni, ki so jo
vložili, še šest mesecev od dobe nje vložitve nanjo ve¬
zani za ta slučaj, ako se v tej dobi s pristopom drugih
upravičencev doseže poprej omenjeno število. *)

§ 60 Dan katerega se prične uradno poslovanje
krajnega komisarja, je po uradnem deželnem časopisu,
potem pa tudi po občinah tistega ozemlja, čez katero se
bode raztezalo njegovo uradno poslovanje, javno razgla¬
siti z opazko, da z ravno tistim dnevom stopijo v ve¬
ljavnost določila tega zakona glede pristojnosti oblastev,
potem neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi
glede izrecil, katera ti oddado, ali poravnav, katere skle¬
nejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da
morajo pripoznati zaradi izvršitve razdelbe ali uredbe
ustvarjeni pravni položaj.

§ 61. Poleg krajnega komisarja morajo po določilih
tega zakona in dotičnih ukazov pri razdelbi in, v kolikor
je treba, pri uredbi sodelovati:

1. odposlanec deželnega odbora:

2. za zemljemerska dela potrebno tehniško osobje;

3. vrhu tega potrebni tehniški pomočniki in izvedenci.

§ 62. Deželni odbor je upravičen, k tistim razdelbam

in uredbam, pri katerih je neposredno udeležena kaka
občina ali kak občinski oddelek,' odposlati svojega člana
ali svojega uradnika ali zaupnega moža, in tega odpo¬
slanca mora krajni komisar vabiti k vsem razpravam, ki
vplivajo na to, da se določijo in v poštev vzamejo pravice
in interesi občine ali občinskega oddelka.

Temu odposlancu tudi pristaja, pri krajnem komisarju
izprožiti take poizvedbe, razprave ali drugačne odredbe,
ki se mu v varovanje interesov občine ali občinskega od¬
delka zde potrebne ali zaželene. Toda zoper dotično od¬
klonitev krajnega komisarja se ne more pritožiti; ampak
obrniti se mu je, ako je treba, do deželnega odbora, ka¬
teremu je dano na voljo, dotično stvar naznaniti deželni
komisiji zaradi tistih odredeb, katere bi bilo tej ukreniti v
izvršitev uradoma ji naloženega nadzora. (§ 49.)

§ 59. Glej op. pri § 50.
§ 62. Dež. u. 51.

07

§ 63. Prvi 3 odstavki določajo, kedo postavlja zem¬
ljemerce, ki so pridejati krajnemu komisarju.

Ta določila so premenjena s kasnejšimi dogovori
med državo in deželo.

Odst. 4. : S postavljanjem zemljemerca se sme, ako
posebne okolnosti ne zahtevajo kaj drugega, čakati dotlej,
da dospe stvar do v § 83. tega zakona zaznamenovane
stopinje postopanja, in med tem je potrebne zemljemerske
podatke jemati iz dotičnih katastralnih zemljemerskih del.

§ 64. Določa, da krajni komisar postavlja za druga
tehniška dela potrebne strokovnjake, in to razven nujnih
slučajev, zaslišavši odbor udeležencev. Vse takšne osebe
je zapriseči, da bodo vestno izpolnovale naložena jim
opravila.

§ 65. Določa, kako ima krajni komisar razdeliti delo
strokovnjakov.

§ 66. Določa, da so kr. komisarju pridejani ali od
n j e ga postavljeni strokovnjaki (§§ 63., 64.), njemu podložni
v toliko, v kolikor gre za odredbe, ki so potrebne v za¬
gotovilo zakonitega in rednega teka razdelbe ali uredbe.

§ 67. Če je sploh za razdelbo ali uredbo porabiti in
v koliko je porabiti dotična katastralna zemljemerska dela,
to določi krajni komisar, sporazumevši se z zemljemercem.
Ako se ta dva ne moreta zediniti o tem, razsodi konečno-
veljavno deželna komisija. - -Kadar se katastralna zemlje¬
merska dela vsa ali deloma rabijo pri razdelbi ali uredbi,
tedaj je mape skrbno pregledati ter pri tem vse, kar je za
razdelbena ali uredbena dela treba, vanje vpisati, oziroma
popraviti, kar se je napačnega našlo. —■ Kadar je izdelati
zemljemerske načrte (situacijske načrte), tedaj je glede njih
izdelovanja, v kolikor morajo ti načrti služiti tudi uporabi
zemljiško-knjižnega sodišča in v namene razpreglednosti
zemljiško-davčnega katastra, uporabljati dotična določila
ministrstev pravosodja in financ z dne 1. junija 1883.

1. dz. 86.

§ 68. Pri začetku osnovnih del je na povod kraj¬
nega komisarja meje skupnih zemljišč s privzetimi mejnimi
kazalci obhoditi, in kjer se za potrebno spozna, mejnike

§ 63. Dež, u. 14, 142. — § 64. Dež. u. 27., 147,—

§ 65. Dež. u. 14. — § 66. Dež. u. 14. — § 67. Dež. u.
82. — § 68. Dež. u. 71.

38

postaviti. K temu obhodu je povabiti sosedne zemljiške
posestnike, dalje, ako so meje ozemlja ob enem meje
občinske, zastopnike sosedne občine in v vseh slučajih
znane sodeležnike. O obhodu je spisati zapisnik in, ako
se pri obhodu pokažejo lastninski ali posestni spori med
sodeležniki samimi, skrbeti je za najhitrejšo poizvedbo o
teh sporih, ako so pa taki spori z drugimi osebami, po¬
stopati je po določilih § 43., odst. 1.

§ 69. Ob enem mora krajni komisar uradno s tem,
da zasliši županstva in poizve druge namenu primerne
stvari, kolikor je moči, popolnoma in natanko določiti vse
osebe, ki so pri razdelbi ali uredbi neposredno udeležene.
— Imenik neposrednih udeležencev, katerega sestavi krajni
komisar na podstavi teh poizvedeb, je na primernem kraju
ozemlja, v katerem se vrši razdelba ali uredba, razgrniti
14 dni na splošni vpogled. Kraj in čas razgrnitve je
najmanj tri dni poprej v občinah ravno omenjenega ozemlja,
kakor tudi v tistih drugih občinah, v katerih bi mogli po
preudarku vseh okolnosti biti še neznani udeleženci,
razglasiti z opazko, da je vsakemu dano na voljo, v dobi,
ki je za razgrnitev določena in v dobi nadaljnih osmih
dni proti pravilnosti in popolnosti imenikovi pri krajnem
komisarju vložiti vgovore, o katerih razsoja deželna, in v
slučaju nadaljne pritožbe ministrska komisija. — Z odob-
rilom deželne komisije se sme v zgoraj stoječem od¬
stavku predpisana razgrnitev imenika in primerno razglasilo
kot samostojno dejanje postopanja opustiti ter se z raz¬
grnitvijo v § 79. omenjenega registra deležnih pravic
združiti. 1 )

§ 69. Dež. u. 80. 93. Z. 10. sept. 1894. dež. 28.
§ 3.: Pri takšnih razdelbah' in uredbah, pri katerih je
manjše število oseb neposredno udeleženo in katere se ne
dotikajo javnih interesov, sme se z odobrenjem deželne
komisije opustiti v §§ 69. in 79. zak. z dne 26. okt. 1887.,
dež. 2 iz 1. 1888., predpisano postopanje glede imenika
neposrednih udeležencev in glede registra deležnih pravic,
ce ni upravičenega dvoma o popolnosti po krajnem ko¬
misarju poizvedenega števila neposrednih udeležencev in
če so deležne pravice zemlje-knjižno določene ali dogovorno
uravnane. — Tudi v teh slučajih mora se izvršiti obrav¬
nava v zmislu §§ 96. in 98. zak. z dne 26. okt. 1887.,

39

§ 70. Ako deželna komisija v tej ali v poznejši
stopinji postopanja po okolnostih, ki se pokažejo v po¬
sameznem slučaju, za primerno spozna, mora krajnega
komisarja napotiti, da v uradnem deželnem časopisu objavi
razglas te vsebine, da se morajo osebe, ki sicer še niso
sodeležniki, pa so vendar iz kakeršnega koli si bodi
pravnega vzroka laste skupne ali premenjevalne pravice
do uživanja skupnih zemljišč, katera se razdeljujejo ali
uravnavajo, za to svojo lastitev — pod taiste izgubo —
v devetdesetih dneh, sklicuje se na ta razglas, pognati pri
rednem sodniku po predpisih, obstoječih za sumarno po¬
stopanje. 1 ) — Sodišča, pri katerih se utrjujejo take lastitve,
so dolžna, to naznaniti krajnemu komisarju, in deželna
komisija sme, kadar se pokaže, da bi bilo nadaljevanje
razdelbenega ali uredbenega postopanja pred konečno-
veljavno razsodbo o teh lastitvah neprimerno, ukazati, da
to postopanje preneha za primeren čas.

§ 71. Glede določevanja deležnih pravic posameznih
sodeležnikov mora krajni komisar v vsakem slučaju naj¬
prej delati na poravnavo v toliko, v kolikor morebiti s
dež. 2 iz 1. 1888., y ta namen, da se načrt o razdelbi ali
uredbi oblastveno odobri. Vrhu tega pa je pri takih raz-
delbah o tej obravnavi neposredne udeležence ob¬
vestiti vsakega posebej  in z dostavkom, da morajo
morebitne vgovore zoper načrt v 30 dneh, ki se računajo
od prvega dne razgrnitve pri krajnem komisarju ali pismeno
vložiti, ali ustno dati na zapisnik. — Pri navedenih uredbah
je razven osebnega obveščenja, katero določuje gori na¬
vedeni § 98. tudi kraj in čas obravnave najmanj 8 dni po¬
prej dati na znanje z razglasilom, katero je istočasno ob¬
javiti po uradnem deželnem časopisu in po občinah, v
katerih se ima vršiti uravnavanje, s pozivom, da so tako
neposredni, kakor posredni udeleženci upravičeni, svoje
morebitne vgovore zoper načrt v 30 dneh, ki se računijo
od dneva obravnave, pri krajnem komisarju ali pismeno
vložiti, ali ustno dati na zapisnik. — Po normalu c. k. dež.
komisije za Kranjsko od 5. aprila 1905. št. 133. odpade raz-
položitev imenika neposredno udeleženih in registra deležnih
pravic pri starih  (dejansko že obstoječih) razdelbah, ki
še obdrže neizpremenjeno

§ 70. J ) Sedaj po predpisih civ. pr. r. (Čl. II. cp.).
— Dež. u. 80, 93.'— § 71. Dež. u. 76. 78. 78.

40

tem pravice tretjih oseb ne pridejo v nevarnost. — Ako
se taka poravnava ne doseže, poizvedeti je deležne pra¬
vice na podstavi listin, oblastvenih razsodeb in poizve¬
denega zakonitega posestnega stanu. Kjer ni takih pravnih
naslovov, določiti je razmerje deleštva po poprečnih po-
sledkih dejanske rabe užitnih pravic v neposredno po¬
prejšnjih desetih letih, predno se je pričelo uradno poslo¬
vanje krajnega komisarja; a pri tem se ne jemljo
v poštev na eni strani očitno nedopuščeni presežki
in na drugi strani samo slučajno provzročeni zmanjški
užitka. —

Ako iz te desetletne dobe ni za poprečni posledek
dovoljnih dokazov, ali, ako užitne pravice ni bilo rabiti
vsako leto, je pristojno mero užitka poizvedeti v prvem
slučaju z ozirom na hišno in posestveno potrebo, v drugem
slučaju z ozirom na vse odločilne okolnosti na podlagi
mnenja izvedencev na letni, oziroma perijodični znesek.

§ 72. Za presojanje v zgornjem paragrafu omenjenih
nedopuščenih presežkov ali slučajnih zmanjškov užitka
postaviti se je, v kolikor posebne pravne razmere ne ute¬
meljujejo drugačne mere za presojo, na to stališče, da je
nad hišno in posestveno potrebo rabljene užitke imeti za ne-
dopuščone presežke, vsled kuge, vojske, slabih letin in
drugih nenavadnih okolnosti pod to potrebo ostale užitke
pa za slučajne zmanjške.

Hišno in posestveno potrebo je izmeriti:

1. Glede paše in stelje po številu živine, katero je
potrebno za družinsko gospodarstvo sodeležnikovo; to
število je, v kolikor se po izreku izvedencev ne izmeri
više, postaviti na eno kravo v tistem kraju navadnega
plemena; k temu številu živine je pri onem sodeležniku,
ki poseduje za pridelovanje zimske krme primerna zem¬
ljišča, ono število živine, katero se more s krmo, pride¬
lano na teh zemljiščih, čez zimo prehraniti, prištevati v
toliko, v kolikor se za število živine, potrebna poletna
krma ne more pripraviti iz drugih pravic do paše in košnje
dotičnega sodeležnika ali iz njegovih pašnikov;

2. glede travne košnje tudi po številu živine, ka¬
tero je možno s krmo, pod 1. točko omenjeno, čez zimo
prehraniti v kolikor je za nje poletno krmljenje treba do-

§ 72. Dež. u. 76, 78,

41

bivati travo iz skupnih zemljišč ker dotični sodelež-
nik nima drugih pravic do paše ali nima svojih paš¬
nikov ;

3. glede dobivanja trstja, barskega mahovja, lubja
po uporabi teh predmetov, navadni v tistem kraju in po
najprimernejši meri za določitev potrebe;

4. glede stavbnega lesa, kar ga je treba za vzdrže¬
vanje hiše in gospodarskih poslopij posameznega sodelež-
nika pri stavbnem načinu navadnem v istem kraju, in
glede drv za kurjavo in rupe (šote) po prečni, v istem
kraju navadni potrebi za domačo rabo ene družine.

Med zemljišča v točkah 1. in 2. omenjena, za pride¬
lovanje zimske krme primerna, je šteti samo taka, katera
so bila že med desetletno, v § 71. omenjeno dobo oskr¬
bovana s posestva dotičnega sodeležnika.

§ 73. Deležne pravice posameznih sodeležnikov je v
vseh razdelbenih slučajih in v onih uredbenih slučajih, v
katerih bi bilo to treba, ceniti ob enem, ko se določijo.
Ceniti je tudi zemljišča sama, katera je deliti, oziroma
njih posamezne dele, po meri njih plodovitosti, in pri
uredbah je poizvedeti trajna plodovitost skupnega zem¬
ljišča glede posameznih vrst uživanja. — Cenitev zemljišč,
katera je deliti, izvrši se z uporabo §§ 74. do 76., cenitev
drugih, v zmislu § 6. morebiti privzetih nepremičnih po¬
sestev ali premoženj, kakor tudi cenitev deležnih pravic
posameznih sodeležnikov, in izrek o plodovitosti zemljišča
pri uredbah izvrši krajni komisar na podlagi mnenja iz¬
vedencev. — Z odobrilom deželne komisije se sme po¬
sebna cenitev deležnih pravic in zemljišč, katera je raz¬
deliti, opustiti v toliko, v kolikor v posameznem slučaju
napoved znanega momenta, kakor na pr. obsega deležne
pravice ali ploskovne mere tal zadostuje v razložitev za¬
nesljive primerne vrednosti.

§ 74. Vrednost v razdelbo privzetih zemljišč se mora
določiti po sporazumu ali na podstavi mnenja izve¬
denci. V prvem slučaju potrebuje sporazum potrdila
krajnega komisarja, v drugem pristaja njemu cenitev na
omenjeni podstavi, in on mora v obeh slučajih v zmislu

§ 73. Dež, u. 83, 91,92, 165. — § 74. Dež. u. 83, 84.


42

splošnega predpisa četrtega odstavka g 25. paziti na to,
da se ne prikrajšajo pravice posredno udeleženih oseb.

Izvedenci morajo pri oddajanju svojega zgoraj ome¬
njenega mnenja postopati potom bonitacije, to je vcenitve
v vrednostne razrede, in to s tem, da se :

1. določijo dobrotni ali bonitatni obrazci, to so
obrazci v razdelbenem ozemlju obstoječih stopinj plodo-
vitosti zemljišč;

2. klasifikujejo, to je določijo in krajno omejijo oni
deli razdelbenoga ozemlja, kateri se morajo prištevati ene¬
mu ter istemu razredu, oziroma posameznim razredom bo-
nitatnega obrazca;

3. določijo tarife, to je, da se določi čisti znesek
vsakega posameznega razreda bonitatnega obrazca.

§ 75. Pri bonataciji je paziti na to, da se vsako
zemljišče, oziroma vsak zemljiški del ceni po tisti iznosni
vrednosti, katero mora po svojem prirodnem ali s trajnimi
investicijami doseženem talnem svojstvu, po svoji legi in
po svojem stanju ob času cenitve dajati vsakemu posest¬
niku v dotičnem kraju pri spodobni, tisto - krajnim raz¬
meram primerni gospodarski porabi. Vendar je doslej ne¬
obdelana zemljišča in za izkrčitev določena gozdna zem¬
ljišča, ki so pripravna za premenitev v obdelan svet,
vceniti v dotične razrede po svoji bodoči vrednosti kot
obdelan svet, a vzeti je pri tem v poštev za to potrebne
obdelovalne stroške.

§ 76. Naslednjih razmer in predmetov pri cenitvi
zemljišč ni jemati v poštev:

1. začasen, nenavadno visok ali vsled zanemarjenja
oslabel obdelavni in gnojitveni stan:

2. še ne do celega izrabljena najnovejša gnojitev in
na perijodične užitke izdani obdelovalni stroški;

3. na zemljiščih nahajajoči se, posebnemu užitku slu¬
žeči nasadi, na pr. sadno drevje, murbe i. dr. t. r.;

4. zlasti za dobivanje lesa odločeni gozdni deli, z.
razločevanjem, če je les v njih že dorasel za sekanje
ali ni;

§ 76. Dež. u. 83. 89, 118.

43

o. posebne, na zemljiščih se nahajajoče poljedelske
naprave, ki se dado od zemljišč ločiti, ne da bi se njih
vrednost izdatno zmanjšala, na pr. zagraje.

Izravnava glede teh razmer in predmetov se izvrši
po določilih § 91.

§ 77. Pravice drugih v zmislu § 23. pri razdelbi ali
uredbi tudi neposredno udeleženih oseb mora krajni ko¬
misar tudi poizvedeti. — V kolikor gre za razdelbo skupnih
zemljišč in s tem za odkupilo ravno teh pravic, mora te
pravice krajni komisar na podstavi izvedeniškega mnenja
oceniti v dvajseternem znesku čiste vrednosti na leto pri¬
padajoče davščine ali zaveznosti. — Pri tej poizvedbi in
cenitvi je, kadar ni določnih pravnih naslovov, vzeti za
podlago dotične dejanske razmere v neposredno poprejšnih
desetih letih pred pričetkom uradnega poslovanja krajnega
komisarja. Ako iz te desetletne dobe ni dovoljnih dokazov,
ali ako zaveznosti ni bilo vsako leto opravljati, tedaj je
njih izmero in vrednost na podstavi izvedeniškega mnenja
poizvedeti na drugi primerni podlagi. Zadnjega ravnanja
se je držati tudi v vseh slučajih, v katerih se pravica,
pobirati davščino, za udeležbo na uživanju občinskega blaga
v omenjeni dobi ni upotrebljevala, ali pa se je pobirala
samo neprimerno majhna davščina.

§ 78. Na terjatve v g 27. omenjene vrste se pri
cenitvi zemljišč, vršeči se po § 73. ni ozirati. A pojasniti
je, kako so te terjatve nastale in koliko znašajo in zlasti,
ako se zavarovana terjatev ne glasi na znesek, določen
po številki, storiti je vse, kar je treba, da se doseže v
§ 27. omenjena poravnava. Tudi je z ozirom na način,
kako je takšna terjatev nastala in kako se je za to vplačani
znesek uporabil, doizvedeti, komu v prid in oziroma v
breme je v § 27. omenjeno bodoče zavarovanje vse ter¬
jatve na enem delu skupnega zemljišča, oziroma tam v
misel vzeta plačilna zaveznost vseh sodeležnikov ali skupna
zaveza vseh oddelil zaračunjati, in v kakem razmerju so
med seboj tedaj vse, po določilih §§ 73. in 77. doizvedene
pravice neposredno udeleženih oseb.

§ 77. Dež. u. 76, 89.

§ 78. Dež. u. 76, 85. 92.

44

§ 79. Deležne pravice posameznih sodeležnikov in
pravice v zmislu § 23. udeleženih oseb z njih dotičnimi
cenitvami, medsebojno razmerje teh pravic in vrednosti z
ozirom na določila § 78., cenitev zemljišč, katere je raz¬
deliti, kakor tudi podatke o stanoviti plodovitosti skupnega
zemljišča glede posameznih užitnih vrst, katere je urediti,
mora krajni komisar na podstavi svojih poizvedeb in
določitev sestaviti v register (popis deležnih pravic). Ta
register je 14 dnij na pripravnem kraju ozemlja, v katerem
se vrši razdelba ali uredba, razgrniti na splošni vpogled.
Kraj in čas razgrnitve je najmenj tri dni poprej razglasiti
v občinah ravno imenovanega ozemlja.

Ob enem je vsakemu neposredno udeleženemu njega
se tikajoči izpisek iz registra deležnih pravic vročiti, oziraje
se na določila § 81. — Pri takih razdelbah ali uredbah,
pri katerih je manjše število oseb neposredno udeleženih,
in katere se ne dotikajo javnih koristi, sme se s pritrditvijo
deželne komisije opustiti zgoraj omenjena razgrnitev re¬
gistra in dotično razglasilo, ako se je že razgrnil imenik,
kakor predpisuje § 69. in se to ni morebiti odložilo v
zmislu konečnega odstavka onega paragrafa. V takih slu¬
čajih se mora pa vsakemu neposredno udeleženemu vročiti
ne samo izpisek iz registra, ampak register sam v polno-
obsežnem prepisu. 1 )

§ 80. Kadar se je s privolitvijo deželne komisije v
zmislu zadnjega odstavka § 69. opustilo razgrniti tam
omenjeni imenik, tedaj se mora v § 79. predpisano raz¬
glasilo tudi v onih drugih občinah izvršiti, v katerih bi
mogli po premisleku vseh okolnosti biti še neznani
udeleženci.

§ 81. Proti določitvam pravic in cen, kakor jih
obsega register deležnih pravic, in tako tudi zoper druge
v njem obsežene kakoršne koli si bodi podatke, sme vsak
udeleženec pri krajnem komisarju vložiti pritožbo, o kateri
je s strankami razpravljati in razsojati po sodnih stopinjah.

Rok za vlaganje pritožeb jenja osem dni potem, ko
je ponehal rok za razgrnitev registra, za one udeležence
pak, katerim je vročiti izpiske iz registra ali ves register,
nikakor ne pred 14 dnevi po tej vročitvi.

§ 79. *) Glej op. 1.) pri § 69. — Dež. u. 80, 93,
§ 81. Dež. u. 59. 94.

45

§ 82. V tej stopinji postopanja je razsoditi tudi vpra¬
šanje, če smejo pri podrobnih razdelbah tisti sodeležniki,
ki žele morebiti ohraniti skupnost po oddelilu provzro-
čiteljev (provokantov) in onih, ki so se pridružili zadnjim,
ostati v tej skupnosti, ali če je tudi v tem slučaju urediti
njih užitne in oskrbovalne pravice na skupnem oddelilu.
— O tem, da se ohrani skupnost, razsodi krajni komisar
in končno-veljavno deželna komisija, pri čemer se želji,
da bi se ohranila skupnost, samo takrat ne sme zadostiti,
kadar so zoper to morebiti pretežne koristi deželne kulture
ali izdatni javni oziri v obče. O vprašanju uredbe je, kadar
se ta ne provzroči, izprositi razsodbo po določilih § 55.,
točke 1.

§ 83. Po končno-veljavni razsodbi o pritožbah,
omenjenih v § 81 ., in o vprašanjih, zaznamenovanih v
§ 82 .. mora krajni komisar na podstavi določenih dozdanjih
pravic neposredno udeleženih oseb določiti oddelilni načrt,
oziroma načrt bodoče uredbe, in sicer: pri razdelbah mora
poizvedeti za deležnim pravicam primerna oddelilna zem¬
ljišča, pri uredbah mora dozvedeti v mejah stanovite plo-
dovitosti skupnega zemljišča dopuščeno in najprimernejšo
uravnavo skupnega užitka in v zmislu končnega odstavka
§ 22. morebiti pokazavših se odškodnin, ravno tako mora
razpravljati o bodočem oskrbovanju skupnosti in v obeh
slučajih ob enem doizvedeti, kakšnih gospodarskih naprav
je treba (§ 8.), koliko znašajo izravnave, katere je plačati
v novcih, in odkupila, katera je izvršiti v zmislu § 23 . —
Krajni komisar mora skrbeti za to, da se narede potrebni
preračuni in načrti, pri čemer se je ozirati na morebitno
obremenilo deležnih kosov s takimi pravicami ali terjatvami,
katere se morajo v zmislu prvega odstavka § 26 . ali v
izvršitev § 27 . na dotične deležne kose prenesti ali na
njih pustiti, dalje na obremenilo deležnih kosov s služ-
nostimi, omenjenimi v § 89 ., oziroma na zmanjškc vred¬
nosti, ki se pokažejo iz tega.

§ 84-. Kadar površina pripadajočih potov, jarkov ali
drugačnih naprav proti površini, ki je potrebna za pota,
jarke in druge naprave, zaznamovane v § 8., pokaže
kakšen presežek, tedaj ga je, kadar ni drugačnega dogo¬
vora. razdeliti med sodeležnike po razmeri vrednosti, s

— § 83. Dež. u. 68.

§ 82. Dež. u. 95.

46

kateiimi se udeležujejo razdelbe ali uredbe, oziroma pri¬
merno se je ozirati nanje pri določevanju njih oddelil.
Kadar se morebiti potrebuje več površine, pripraviti jo
morajo po tisti razmeri sodeležniki, in je oddelila temu
primerno okrajšati. — Kadar se skupne naprave šele po¬
zneje v taki stopinji postopanja spoznajo za potrebne, v
kateri bi se presežni ali še potrebni svet mogel preraču¬
nih le po dolgotrajni ali dragi premeinbi za razdelbo ali
uredbo narejenih osnovnih del, tedaj morajo dotični so¬
deležniki potrebni svet odstopiti proti polni novčni od¬
škodnini, katero določi, kadar ni dogovora, oblastvo.

§ 85 . Na naprave, katere imajo namen povzdigniti
gospodarsko porabnost samo določenih posameznih odde-
lilnih zemljišč, uporabljati je predpise prvega odstavka
§ 84, z omejitvijo, da se mora svet pripraviti na račun
ravno teh oddelil, v kolikor se ni morebiti že pri cenitvi
ravno teh oddelil gledalo na to, da se naprave narede na
račun vseh sodeležnikov.

§ 86. Taki sodeležniki, katerih zemljišča bi po gos¬
podarskih, z razdelbo ali uredbo združenih napravah ne
imela nobenega dobička, ali pa samo neznaten, z mero.
povedano v prvem odstavku § 84. ne v razmeri stoječ
dobiček, odvezati je popolnoma ali pa v delu, primernem
dejanskim razmeram, od udeležbe pri pripravljanju zem¬
ljišč, potrebnih za naprave.

§ 87 . Stroške za to, da se narede gospodarske naprave
kakor tudi, da se v zmislu drugega odstavka § 84. dobi
potrebni svet ali novčne odškodnine, katere je plačevati iz
drugih naslovov, morajo, kadar ni drugačnega dogovora
ali posebne pravoveljavne dolžnosti, plačati sodeležniki v
tistem razmerju, v katerem so leti po določilih § 84 . do
86. deležni zemljiškega presežka, oziroma v kolikor jim
je preskrbeti svet, kar ga je več treba.

§ 88. Po istih načelih, ki veljajo za narejanje skup¬
nih naprav, uravnati je tudi dolžnost za bodoče redno
vzdrževanje teh naprav; pri tem pa se smejo, v kolikor
gre za vzdrževanje vodnih staveb, udeleženci v zmiselni
uporabi § 45. zakona z dne 15. maja 1872. leta, dež. 16,
o rabi, dovajanju in odvajanju voda po oblastvenem izreku

§ 86. Dež. u. 99.

47

združiti v vodno zadrugo, ne da bi bilo za to treba po¬
sebnega deželnega zakona.

§ 89. Ako se potrebščinam primerne porabnosti ka¬
kega oddelilnega zemljišča ne more ustreči drugače, nego
da se prizna služnost tako, da se obremene kake druge
v razdeibo privzete zemljiške parcele, določiti je dotično
služnostno razmero ter jo primerno v poštev vzeti pri
cenitvi zemljišča, ki se obremeni; oziroma, ako se morebiti
že izvršena cenitev brez zamudne ali drage premembe vseh
osnovnih del ne more opovreči, je, kadar ni drugačnega
dogovora, odškodnino v novcih oblastveno določiti.

§ 90. Pri določevanju posameznih oddelil v  zemlji
in svetu se je na želje neposredno udeleženih oseb ozirati
v toliko, v kolikor je to možno, ne da bi se žalili zakoniti
predpisi ali da bi se oškodovale take pretežne javne koristi,
katerim se more ustreči z razdeibo. — Zlasti se je tedaj,
kadar je pri razdelbi občina ali občinski oddelek udeležen
neposredno, ozirati na to, da se take po § 6. v razdeibo
privzete nepremičnine, katere občina ali občinski oddelek
potrebuje za javne namene, ne odtegnejo tem namenom,
in da se v take namene previdoma še potrebna zemljišča
odkažejo občini ali občinskemu oddelku v primerni legi.
Na zadnjo stvar se je ozirati zlasti pri razsojevanju
vprašanja, če je katero v § 23. omenjeno terjatev odkupiti
v novcih ali v zemlji, kakor tudi pri določevanju dotičnega
odkupila v zemlji.

§ 91. Za razmere, ki po § 76., š. 1 in 2, pri cenitvi
posameznih zemljišč niso prišle v poštev, plačati je iz¬
ravnavo v novcih, ako se med tistim, kateremu je od-
kazati dotični del skupnega zemljišča ali po § 4. v raz¬
deibo privzeto privatno zemljišče (posestni naslednik) in
med zastopnikom skupnosti, ki se razveže, oziroma med
odstopajočim posestnikom ne doseže drugačen dogovor.
— V § 76., š. 3, omenjene nasade mora posestni naslednik,
ako to zahteva zastopnik skupnosti, oziroma odstopajoči
posestnik, prevzeti ter plačati zanje cenilni znesek. —
Zadnje določilo velja tudi o nedoraslem lesu, omenjenem
v § 76 š. 4, a že dorasli les sme po svoji volji za od¬
stopajočo združbo postavljeni zastopnik, oziroma dozdanji
posestnik, sam v primerni dobi posekati, ali pa ga mora

§ 90. Dež. u. 100 . — § 91. Dež. u. 89 , 118 .

48

posestni naslednik prevzeti ter zanj plačati cenilni znesek.
Kadar si dozdanji posestnik pridrži posekati les, pristaja
tistemu, ki prejme oddclilno zemljišče, primerna odškodnina
za navadni dohodek, ki mu začasno uide glede dotičnega
sveta. — V § 76.. š. 5, naštete naprave je po volji tistega,
kateremu se zemljišče odkaže, ali proti plačilu cenilnega
zneska pustiti na zemljišču, ali pa jih mora združba, ki
se razveže, oziroma odstopajoči posestnik, odstraniti v
primerni dobi.

Za oddajanje izrecil v imenu združbe o volitveni
oblasti, ki ji je dovoljena po predstoječih določilih, morajo
sodeležniki izvoliti skupnega zastopnika. Volitev se izvrši
v zboru, katerega skliče krajni komisar in h kateremu je
po predpisu § 32. . povabiti vse sodeležnike, po večini
glasov navzočnih sodeležnikov brez ozira na velikost de¬
ležnih pravic.

§ 92. Pri uredbah, ki se tičejo takih gozdnih zemljišč,
katerih skrbno gojenje je iz javnih ozirov posebno želeti,
postaviti je ob enem načrt za gospodarstvo dotičnega
gozda, oziroma ako že obstoji morebiti tak gospodarski
načrt, pregledati ga je znova. — Gospodarski načrt mora
ustrezati načelu stanovite plodovitosti, in tam, kjer bi bila
ta oškodovana vsled prekomernega užitka ali iz kakega
drugega vzroka, skrbeti je v gospodarskem načrtu za to,
da se ta spet popravi. Postranske užitke zlasti je omejiti
na tisto mero, pri kateri se ni bati, da bi se oškodovala
tistemu kraju primerna vrsta, lesa in gospodarstva ž njim.
— Ako je pa vsa gozdna površina tako neznatna, ali so
gospodarske razmere tako priproste, da ni treba uravnati
gospodarstva z gozdom po posebnem načrtu, napraviti je
namesto popolnega gospodarskega načrta samo skrajšan
tehniški program, kako je ravnati z gozdom v prvih desetih
letih. — Ob enem je gozdnim posestnikom naložiti, da
naj tehniške programe za naslednja desetletja vselej pravo¬
časno predlože političnemu oblastvu v potrdilo, in da naj
si od ravno istega oblastva izprosijo dovolitve, da smejo
v slučaju izredne potrebe deloma odstopiti od gospodarskega
načrta ali skrajšanega programa, kakor tudi, ako se mo¬
rebiti vsled bistveno premenjenih okolnosti pozneje pokaže
potreba, premeniti načrt ali program.

§ 92. Dež. u. 169.

49

§ 93. Pri uredbah, omenjenih v zgoraj stoječih pa¬
ragrafih, je dalje ustanoviti gozdni red, kateri mora
obsezati:

1. napotek, kako je ravnati pri skupnem užitku in
pri njega razdelbi ali pri rabi posameznih užitnih pravic
po tem, kakor se izvrši ta ali oni način uredbe (§ 22.),
pri čemer je zlasti izdatno določiti, kako je ravnati, da ne
trpe škode pomlajšani gozdni deli, v ostalem pa zmiselno
uporabljati ona gozdno-zakonska določila, ki veljajo za
gozde, obremenjene z gozdnimi služnostimi;

2. posestnim razmeram in pod navadnimi okolnostimi
na dotičnih krajih prevladajoči večji ali manjši nevarnosti
pred žuželkami, kolikor je največ moči, primerna določila
glede tega, kako naj se gozdni pridelki spravijo iz gozda,
ali kako je drugače ravnati ž njimi, da se odvrne nevarnost
pred žuželkami.

§ 94. Pri ustanovitvi oskrbovalnega statuta (§ 57.)
je postopati, kakor se pokažejo razmere v posameznem
slučaju in s posebnim ozirom na okolnost, če so na rednem
oskrbovanju skupnega zemljišča več ali menj udeležene
javne koristi. — Po tem in, kolikor je moči, oziraje se na
želje in nasvete udeležencev, je urediti naprave za bodoče
oskrbovanje skupnega zemljišča, pri čemer se sme določiti,
da redno oskrbovanje pristaja oskrbniku, katerega izvolijo,
sodeležniki, ali. če se taka izvolitev ne doseže, postavi
politično oblastvo, da se morajo pa pri važnejših pre-
membah, katere se morebiti nasvetujejo za vzdrževanje ali
boljše uživanje takega zemljišča, preglasovani sodeležniki
podvreči izreku razsodišča ali upravnega oblastva. —
Kadar gre za skupne gozde, za katere se v izvršitev do¬
ločil §§ 92 . in 93 . ustanovijo gospodarski načrt ali tehniški
program ali gozdni red, tedaj je skrbeti vselej tudi za to,
da se za vsak slučaj posebej ali po volitvi sodeležnikov,
ali pa, ako je treba, po političnem oblastvu, postavi tisti
sodeležnik, kateremu je paziti na to, da se izvršuje go¬
spodarski načrt ali program in gozdni red.

§ 95. je enak § 8. r. in u. drž. zak.

§ 96. Razprava glede oblastvenega potrdila razdel-
benega načrta, oziroma načrta za odelilo v prejšnji stopinji

§ 93. Dež. u. 169 . — § 94. Dež. u. 169, 172. —
§ 96. Dež. u. 59, 111

4

50

postopanja že konečno-veljavno določenih pravic nepo¬
srednih udeležencev, godi se tako, da krajni komisar po
določilih §§ 83,— 91. napravljeni oddelilni načrt v občinah,
v katerih je izvršiti razdelbo, skozi 14 dni javno razgrne
na vpogled vseh udeležencev, da se ta načrt na lici mesta
s količi obmeji, in da ga, ako udeleženci to zahtevajo,
krajni komisar pojasni. Z dovolitvijo deželne komisije se
sme pri razdelbah manjšega obsega ali priprostejšega
načina sploh opustiti obmejitev s-količi in pojasnilo na
lici mesta. — Kraj in čas razgrnitve, kakor tudi obmejitve
načrta, ki jo je morebiti izvršiti, je najmenj osem dni
poprej dati na znanje z razglasilom, katero je istočasno
objaviti po uradnem deželnem časopisu in po zgoraj ome¬
njenih občinah, s pozivom, da morajo tako neposredni,
kakor posredni udeleženci svoje vgovore proti temu načrtu
v 30 dneh, ki se računijo od prvega dne razgrnitve v
občini, pri krajnem komisarju ali pismeno vložiti ali ustno
dati na zapisnik. — O vgovorih, ki se vlože vsled tega
poziva, razsoja potem deželna komisija in v pritožbeni
poti ministrska komisija. — Pritožbeni rok znaša 14 dni
in se začenja s tistim dnem, ki pride neposredno za dnevom,
ko se je vročila razsodba deželne komisije.

§ 97. Krajni komisar mora potem, v kolikor bi bilo
to še treba, načrt s predležečimi razsodbami dežeine in
ministrske komisije spraviti v soglasje ter njegovo kon¬
čno-veljavno potrdilo, kakor tudi za njegovo izvršitev
potrebna vodila izprositi od deželne komisije. — Potrdilo
razdelbenega načrta in ukazila deželne komisije glede
njegove izvršitve mora krajni komisar občinam, v katerih
se vrši razdelba, razglasiti ter neposrednim udeležencem
vročiti vsakemu posebej.

§ 98. Uredbeni načrt, katerega je naredil krajni
komisar po določilih §§ 92. do 94., mora on neposrednim
udeležencem v posebni za to odmenjeni razpravi v vseh
podrobnostih ustno na znanje dati in pojasniti ter ga tudi
na dalje 14 dni za nje zaradi vpogleda odprtega imeti. K
•tej obravnavi je neposredno udeležene vsakega posebej
povabiti z opazko, da morajo morebitne vgovore zoper
načrt v 30 dneh, od dneva razprave dalje, pri krajnem
“komisarju ali pismeno vložiti ali ustno dati na zapisnik.

§ 97. Dež. u. 114. 115. — § 98. Dež. u. 170.

51

— Sicer veljajo tudi glede uredbenega načrta v obeh
zadnjih odstavkih § 96. in v § 97. obsežena določila o
razdelbenem načrtu.

§ 99. Kadar je pri izvrševanju potijenega načrta ter-
jatveno pravico v zrnislu § 23. odkupiti v novcih, morajo
od dotične glavnice posamezni sodeležniki po izmeri svojih
dotičnih, v načrtu določenih dolžnosti terjatvenemu upravi¬
čencu, ako se ne primeri morebiti pobot z nasprotno ter¬
jatvijo kakega po § 6. v razdelbo privzetega premoženja,
ali ako se ne doseže kakšen drugačen dogovor, plačevati
zakonite obresti od tedaj, ko prevzamejo oddelilna zem¬
ljišča, in ako se glavnica odpove, morajo jo vrniti v
desetih enakih letnih rokovih, od katerih prvi dospe šest
mesecev po odpovedi. — Ta dolg je na oddelilnem zem¬
ljišču, ki pripade pri razdelbi dotičnemu sodeležniku, po
uradni dolžnosti knjižno zavarovati za drugimi bremeni,
katera je na podstavi tega zakona zavarovati na njem.

Dolžniku je dano na voljo, dolg poplačati tudi v
krajši dobi.

§ 100. je enak § 9. r. in u. drž. zak.

§ 101. Določila § 100. se zmiselno uporabljajo tudi
v takih slučajih, v katerih bi bil prikrajšan ali odškodovan
udeleženec, ki je bil oddeljen po § 23.

§ 102 . je enak § 10. r. in u. drž. zak.

§ 103. O novih posestnih in pravnih razmerah, ki
se razodenejo iz razdelbenega ali uredbenega načrta, kakor
tudi o razmerah, ki se tičejo narejanja, užitka in ohranitve
z razdelbo ali uredbo združenih gospodarskih naprav,
mora krajni komisar, v kolikor razdelbeni ali uredbeni
načrt sam ne zadostuje v pojasnilo položaja vseh stvari,
sestaviti posebno listino (reces) in o tem razpravljati z
ozirom na razsodbene stopinje. — Reces se sme razdeliti
v dva dela, tako, da glavni reces pojasnjuje novo po¬
sestno stanje, da pa obrazložba drugih posestnega stanja
ne neposredno se tikajočih toček ostane pridržana posebnim
razpravam in dodatnemu recesu.

§ 104. Ako se pokaže pri izvršitvi razdelbenega na¬
črta, da je z ozirom na novo omejitev parcel in posestnih

§ 99. Dež. u. 118. — § 100. Dež. u. 60, 132. —

§ 101, Dež. u. 60, 132. — § 103. Dež. u. 125. —

§ 104. Dež. u. 100.

4 '

stanov, ki so nastali vsled razdelbe, želeti premembe v
občinskih mejah, mora krajni komisar pričeti potrebno
razpravo v zmislu v tem oziru obstoječih zakonov in
predpisov.

§ 105. Po eno, določilom končnega odstavka § 67.
primerno kopijo zemljemerskega, potrjenemu razdelbenemu
načrtu za podlago vzetega načrta (situacijskega načrta),
kakor tudi po en prepis drugače potrebnih pripomočkov
je podati deželnemu nadsodišču in finančnemu deželnemu
oblastvu v ta namen, da se popravi zemljiška knjiga, in
da se ohrani v razpreglednosti zemljiško-davčni kataster.

§ 106. Sklep razdelbenega ali uredbenega postopanja
mora deželna komisija vselej javno razglasiti tako, kakor
predpisuje § 60. — Z dnevom, ko se objavi razglas, neha
pristojnost v § 9. navedenih oblastev, tako da le-ta osta¬
nejo odslej pristojna samo še v razsojevanje v § 100. v
misel vzetih zahtev.

§ 110. Natančnejši predpisi k zgornjim določilom
glede priprave, sestave in izvršitve razdelbenega ali ured¬
benega načrta, kakor zlasti o merilu kart in načrtov, o
uredbi zemljemerskih del, o dopuščenih razlikah v izmeri
in izračunu, o tem, kako se je ravnati pri ovedbi hišne in
posestne potrebe, kakor tudi pri cenitvi zemljišč in de¬
ležnih pravic, o izobčilu posameznih parcel, da se ob
svojem času prodado v pokritje ali zmanjšek splošnih raz-
delbenih stroškov, o tem, na kar se je ozirati pri na¬
črtovanju skupnih gospodarskih naprav, o obrazcih, katere
je rabiti, i. t. d. — izdado se po ukazni poti.

IV. Stroški razdelbe in uredbe.

§ 111. je enak § 14. r. in u. drž. zak.

§ 112. Za zakonita dela krajnega komisarja in tistih
oseb, ki po § 61. sodelujejo na njegovi strani, potrebne
prostore je v za to primerni , legi in velikosti, kakor tudi
v namenu primernem stanju brezplačno pripraviti, vzdrže¬
vati in kuriti. — Ako je tisti kraj dela v razdelbenem ali
uredbenem ozemlju, v katerem mora krajni komisar ali
zemljemerec izvršiti uradno opravilo, od prostorov, do¬
ločenih za to razdelbo ali uredbo, ali od stanovišča ome¬
njenih opravnikov oddaljen ne menj kot 3 in ne več kot

§ 106. Dež. u. 132. — § 111. Dež. u. 141. —
§ 112. Dež. u. 15. 136, 140.

53

15 kilometrov, tedaj je brezplačno pripraviti občila za
prevažanje krajnega komisarja in zemljemerca od uradnih
prostorov ali od stanovišča na kraj dela in nazaj. — V
to je zavezana skupnost na razdelbi ali uredbi neposredno
udeleženih oseb, katere morajo tehniškemu osebju pri¬
praviti brezplačno tudi za tehniška dela potrebne strežnike,
kakor tudi merske količe, znamenjske drogove in druge
enake stvari, katere je lehko dobiti. — V kolikor se tem
dolžnostim ne ustreže primerno in pravočasno, upravičen
je krajni komisar, preskrbeti to, česar pogreša, in dotične
stroške na račun mudljivcev predjemno poplačati iz novčne
zaloge, omenjene v § 114.

§ 113 . Nasledne stroške in zneske, kakor;

1. nagrade v § 64. omenjenih, pri pripravljanju, se¬
stavi, razgrnitvi, obmejitvi in izvršitvi razdelbenega in
uredbenega načrta uradoma uporabljenih strokovnjakov',
stroške za mape in druge risalne in pisalne stvari, ki jih
potrebujejo strokovnjaki in zemljemersko osebje za ravno
našteta dela, kakor tudi druga povračila za opravila ali
tvarine, ki so se potrebovale za navedene namene v sploš¬
nem interesu razdelbe in uredbe;

2. zneske za novčne izravnave, katere morajo plačati
neposredno udeleženi (§§ 4., 91., 100., 101.) z zneski za
odškodnine vred, ki so omenjene v drugem odstavku § 22.;
naposled

3. pristojbine odposlanca, katerega morebiti odpošlje
deželni odbor v zmislu § 62.

plačuje — in sicer pod točko 1. in 3. navedene
stroške uradoma, pod točko 2. navedene pa na zahtevo
dotičnih oseb, ki so dolžne plačati — krajni komisar
predjemno po dospelosti iz novčne zaloge, omenjene v
§ 114., ter jih z dodanimi plačilnimi dokazili primerno
zaračunjava.

§ 114 . V zgornjih določilih omenjeno novčno zalogo
je krajnemu komisarju po potrebi, kakor se pokaže pri
dotični razdelbi in uredbi, že naprej nakazati iz deželnih
novcev.

§ 115 . Kedo končno-veljavno plača stroške, oziroma
kedo je dolžan povrniti po določilih §§ 112. in 113. iz
zaloge predplačane zneske, o tem razsoja na podstavi

§ 113 . Dež. u. 142. — § 114 . Dež. u. 142, 144, 145.

54

§ 112. in naslednih §§ 116.—118. v prvi stopinji krajni
komisar in v drugi in zadnji stopinji (§ 45.) deželna ko¬
misija, razven, če je vprašanje o stroških v zmislu zad¬
njega odstavka § 118. razsoditi zglavno stvarjo, in v tem
zadnjem slučaju je soditi tudi glede stroškov zaporedoma
po stopinjah predpisanih za glavno stvar.

§ 116. V § 113., š. 1, omenjene stroške morajo
plačati pri razdelbi ali uredbi neposredno udeleženi po
razmeri vrednosti, s katerimi so se udeležili razdelbe ali
uredbe. — To določilo velja tudi glede povračila, katero
bi morebiti deželni odbor zahteval za tehniško osebje, po¬
stavljeno za zemljemerska dela.

§ 117. V § 113., š. 2. omenjene stroške plačajo tisti,
na katerih zahtevo in račun so bili predplačani. — V
§ 113.. š. 3, navedene pristojbine morajo plačati občine
ali občinski oddelki, na katerih korist se je odposlanec
deželnege odbora udeležil razprave.

§ 118. V zgornjih določilih ne omenjene stroške in
zlasti :

1. stroške in izgube dobička, ki nastanejo udeležen¬
cem samim, ker se ali osebno udeleže razprav ali od¬
pošljejo pooblaščence k njim;

2. stroške za morebitne pravne in izvedeniške pri¬
pomočke posameznih udeležencev;

3. stroške za prepise razpravnih zapisnikov ali
drugih spisov in kopij načrtov, katere zahtevajo stranke;

4. stroške za razprave, ki so za pravilni tek raz¬
delbe ali uredbe nepotrebne, pa jih provzročijo posamezni
udeleženci zaradi posebnih svojih koristi;

5. stroške za razprave, ki nastanejo po zadolženju
kakega udeleženca, zlasti iz tega, da pride šele o roku
poznejše razprave, ali zaradi nagajivih zahtev in ravno
takih vgovorov:

6. stroške za postavljanje kamenih mejnikov, kakor
tudi stroške in morebitne novčne odškodnine za skupne
ali za take gospodarske naprave, katere so namenjene za
to, da povišujejo porabnost samo določenih posameznih
oddelilnih zemljišč (§§ 8. in 85.),

§ 116. Dež. u. 143. — § 118. Dež. u. 117, 144.

55

morajo plačati dotični udeleženci, oziroma dolžni
sami in neposredno, to je, ne da bi se stroški predplačali
iz zaloge, omenjene v § 114.; a pridržano je glede stroškov
in odškodnin za skupne gospodarske naprave deželnemu
odboru, v posebnega ozira vrednih slučajih dovoljevati
posojila in podpore iz deželnih novcev. — Če se je glede
določene razprave pod š. 4 in 5 omenjeni slučaj pripetil
ali ne, in v koliko je propala stranka dolžna, povrniti po
svojem zadolženju drugim udeležencem napravljene stroške
za pravne in izvedeniške pripomočnike, to je v teku dotične
razprave razsoditi z glavno stvarjo,

§ 119. Tisti, ki morajo po zgornjem določilu ko-
nečno-veljavno plačati iz novčne zaloge krajnega komisarja
predplačane stroške, dolžni so povrniti te zajme (pred¬
plačila), kakor tudi poplačati deželi morebiti zahtevano
povračilo stroškov za pozvano zemljemersko osebje v 30
dneh po vročitvi dotičnega plačilnega naloga.

§ 120. Razdelbeni in uredbeni stroški, oziroma po¬
vračila, ki gredo deželi za v ta namen dovoljene zajme,
pobirajo se po politični eksekuciji. — V ostalem je natan¬
čnejše predpise k zgornjim določilom glede razdelbenih ali
uredbenih stroškov izdati po ukazni poti.

V. Konečna določila.

§ 121. Prestopke določil kakega uredbenega načrta,
oziroma takšnega recesa, kaznuje, v kolikor niso ti pre¬
stopki po drugih zakonih, zlasti po gozdnem zakonu,
kazniva dejanja, politično okrajno oblastvo po tem zakonu
z globo od enega do dvajset goldinarjev ali z zaporom od
šestih ur do štirih dni. — Kadar zanemarja dolžno skrb
tisti, komur je v zmislu zadnjega odstavka § 94. naložen
nadzor o tem, da se ravna po gospodarskem načrtu ali
programu in po gozdnem redu, tedaj ga kaznuje politično
okrajno oblastvo z globo od enega do desetih goldinarjev,
zmiselno uporabljaje določilo v drugem odstavku § 18. —
Te globe se stekajo v ubožni zaklad tiste občine, v kateri
je bil storjen prestopek.

§ 122.. Rok, s katerim stopi ta zakon v veljavnost,
ustanove po določitvi dotičnih ukazov dogovorno z de¬
želnim odborom ministri, katerim je naročena tega zakona
§ 119. Dež. u. 161. — § 122. Ta zakon in naši.
ukaz. sta stopila v moč 1, sept. 1888. (Rg. dež. preds.
17. avg. 1888. š. 2208 Pr., dež. 18.

56

izvršitev; ta rok se razglasi po deželnem zakoniku in
ukaznem listu.

§ 123. je enak § 15. r. in u. drž. zak.

§ 124. Posebna določila, katera bi se morala upo¬
rabljati v slučaju, ko bi se morebiti s posebnim deželnim
zakonom ukazala razdelba skupnih zemljišč v ta namen,
da bi se voda primerno navajala na večja zemljišča ali
odvajala ž njih, ustanovijo se za vsak slučaj posebej v
obsegu državnega zakona z dne 7. junija 1883. L, dz. 94.
z dotičnim posebnim deželnim zakonom.

§ 125. je enak § 16. r. in u. drž. zak.

b) Iz uhoza ministrov za poljedelstvo,
za notranjo stvari, za pravosodje ia za
finance z dne 30. julija 1888, (dz. 17),

o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih
skupnih pravic do njih uživanja in oskrbo¬
vanja (o agrarskih operacijah) na Kranjskem.

Na podstavi zakonov z dne 7. jun. 1883. 1., dz. 94,
in z dne 26. okt. 1887. 1., dež. za Kranjsko š. 2 ex 1888,
ukazuje se tako :

Občna določila.

§ 1. Kjer se rabi v tem ukazu oznamenilo cagrarska
operacija*. razumeti je pod tem razdelbe skupnih zemljišč
in uredbo dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in
os krbovanja v zvezi med seboj, kakor tudi takšne razdelbe
io uredbe same zase.

§ 2. Pri razpravah, katere je izvrševati po določilih
tega ukaza, navajati je zdolaj zaznamenovana zakona,
kakor se to godi tudi v tem ukazu samem, na skrajšan
način, in sicer :

1. Zakon z dne 7. jun. 1883. 1., dz. 94, o razdelbi
skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih
uživanja in oskrbovanja z «r. in. u. drž. zak.» (razdelbeni
in uredbeni državni zakon):

o/

2. zakon z dne 26. okt. 1887. 1., dež. 2 ex 1888, o
razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic
do njih uživanja in oskrbovanja z «r. in u. dež. zak.»
(razdelbeni in uredbeni deželni zakon).

Oblastva.

§ 3. je v početku enak § 9. r. in u. dež. zak. —
Dalje določa:

Kjer se v tem ukazu omenjajo oblastva brez poseb¬
nega oznamenila, razumeti je agrarska oblastva. — Ta
oblastva morajo v izvrševanju njih nalog, kolikor je mo¬
goče, podpirati vsa druga oblastva in vsi drugi uradi;
ustrezati morajo kar najhitreje vsem v zmislu zakonov in
tega ukaza njim stavljenim prošnjam.

§ 4. določa da so uradni dopisi in pošiljatve agr.
oblastev prosti poštnine.

§ o. Krajne komisarje imenuje poljedelski minister
dogovorno s pravosodnim ministrom, in deželna komisija
jih postavi za agrarske operacije enega ali več določenih
okrajev ali njih delov ali za posamezne agrarske operacije.

Odst. 2. daje uvete za postavljenje a. komisarjev.

Odst. 3. govori o njih zaprisegi.

Odst. 4.: Za agrarske operacije postavljeni krajni

komisarji so v službenem in disciplinarnem oziru podložni
deželni in v zadnji vrsti ministrski komisiji.

§ 6. navaja, da je v težavnih slučajih postaviti po
dva krajna komisarja.

§ 1 .  govori o pomočnikih (asistentih) kraju, komisarja.

§ 8. o njegovem uradnem sedežu.

§ 9. istotako o neposrednem dopisovanju in uradnem
pečatu

§ 10. o njegovem opravilnem zapisniku.

§ 11. o razpravnem zvezku, za vsako posamezno
operacijo.

§ 12. o opravilstvenem in letnem poročilu krajn.
komisarja.

g 13. Krajni komisar si mora spisovati dnevnik, iz
katerega je razvideti njegovo poslovanje v stvareh posa¬
meznih agrarskih operacij. — Dnevnik je predložiti deželni
komisiji, kadar to zahteva.

58

Organi, sodelujoči s krajnim komisarjem.

Od toček pod tem nadpisom govore:

§ 14. o postavljanju, zaprisežbi in službenem raz¬
merju zemljemercev.

§ 21. Za izvedence pri gozdno-tehniških vprašanjih
mora krajni komisar uporabljati ali gozdne tehnike, ki so
v državni službi, ali pa take zasebne gozdarje, kateri
ustrezajo zahtevam okrožnega razpisa poljed. minist. z
dne o. febr. 1883. L, š. 17119 ex 1882. 1. (zbirka zak.
poljed. min. III. zv., s. 70.).

§ 28. Po določilih §§ 14. 15. in 17. r. in u. dež.
zak. sestavljena deželna komisija pri političnem deželnem
oblastvu je samostojno, neposredno ministrski komisiji
podložno deželno oblastvo in ima ta naslov : «C. kr. de¬
želna komisija za agrarske operacije na Kranjskem» (§ 9.
r. in u. dež. zak.).

Izključitev oblastvenih oseb.

§ 38. Krajni komisar je izključen od preiskave stran¬
karskih spornih stvari in poprijetih pravnih pripomočkov,
kakor tudi od razsodbe v prvi stopinji,

1. kadar je sam kot stranka udeležen strankarske
sporne stvari, vgovora, pritožbe, opomina ali priziva;

2. kadar je z eno spornih stranek ali s stranko,
katera se je poprijela kakega pod š. 1 zaznamenovanega
pravnega pripomočka, združen z zakonsko vezjo, ali je
vštevši četrto koleno ž njo v sorodu, ali vštevši drugo
koleno ž njo v svaštvu, ali ž njo v razmerju posinovnika
ali rednika, ali posinovljenca ali rejenca, ali varuha;

3. kadar je bil v dotičnem strankarskem sporu ali
v kakem pod š. 1 omenjenem pravnem pripomočku, ozi¬
roma v kaki za njiju presojevanje znatni stvari pravni
zastopnik.

§ 39. Za zemljemerce ali izvedence je poklicati samo
take osebe, pri katerih ni nobenega v § 38. š. 1 do 3
navedenega vzroka izključitve.

§ 40. Ako je izključen krajni komisar, mora se
vzdržati vsega nadaljnega delovanja v dotičnem slučaju in
o tem poročiti deželni komisiji, katerega ukaže, da kedo
drugi primerno nadomestuje krajnega komisarja pri tem
uradnem opravilu. —• Ako je izključen zemljemerec ali

59

kak izvedenec, skrbeti mora krajni komisar za primernega
namestnika. — Ako se je izključen krajni komisar, zemlje¬
merec ali izvedenec udeležil kakega uradnega posla, za-
znamenovanega v § 38. tega ukaza, imajo oblastva pra¬
vico, tudi ako bi se nikedo ne poprijel nobenega pravnega
pripomočka, naročiti po §§ 47. in 49. r. in u. dež. zak,
potrebno presojevanje dotičnega uradnega opravila.

§ 41. Načelnika deželne in ministrske komisije
morata paziti na to, da se člani, svetovalci in tehniški
organi komisij pripravljanja za razsodbo ali sklepanje,
oziroma posvetovanja in razsojevanja ali sklepanja o vseh
stvareh, ki so zavisne od komisij ne razsodbe, ne ude¬
ležujejo v toliko v kolikor je njih nepristranost pri stvari,
ki jo je razsoditi, dvojbena z ozirom na kak v § 38. š.

1 2 in 3 tega ukaza naveden razlog ali na druge razloge,
zlasti na prejšno uradno sodelovanje v prvi stopinji (§ 15.
r. in u. dež. zak.), Zaznamenovane osebe morajo naznaniti
načelniku, se li nahajajo taki razlogi, in ta razsodi v tem
slučaju, kakor tudi, ako sam zve o tem, je li izključiti
dotično osebo ali ne.

§ 43. Ako se sploh nahaja za razdelbeni in ured-
beni predmet zemljiškoknjižna vloga, ali ako se deležne
pravice zemljiško-knjižno združene z posestjo določenih
nepremičnih posestev, ne sme se od onega časa, ko se je
operacijsko ozemlje naznanilo zemljiško-knjižnemu sodišču
(§ 72. tega ukaza), v zemljiško knjigo, oziroma v zem¬
ljiško-knjižne vloge, katere se tičejo zemljiško-knjižnih po¬
sestev, iz katerih obstoji operacijsko ozemlje, ali takih
zemljiško-knjižnih posestev, s katerih posestjo so združene
deležne pravice, nič vknjižiti, kar bi ne bilo v soglasju z
operacijo, ki jo je izvršiti. —■ V ta namen se morajo vse
zemljiško-knjižne prošnje, ki se vlože po tem času. ali ki
so bile že poprej vložene, pa še niso rešene, in se odna¬
šajo na operacijsko ozemlje, dokler se ne popravi zem¬
ljiška knjiga, pošiljati z načrtom odloka, ki ga je izdati,
krajnemu komisarju, da se kar najhitreje izreče o njih. —
Izvzete so one zemljiško-knjižne prošnje, ki jih zemljiško¬
knjižno sodišče odbije iz kakega zasebno-pravncga raz¬
loga, ali ki se tičejo samo vpisovanj zastavnih pravic,
izbrisanj in zaznamkov po §§ 20. a, 52. in 59. zak. z dne
25. jul. 1871. 1., dz. 65.

60

§ 44. Ako se krajni komisar tako izreče, da je pred¬
ložena in po vsebini načrtanega zemljiško-knjižnega od¬
loka od sodišča za dopuščeno šteta vknjižba nezdružna z
operacijo, mora zemljiško-knjižno sodišče odloku pridejati
dostavek, da je dovoljena vknjižba po izreku krajnega ko¬
misarja nezdružna z agrarsko operacijo in da se bode
tedaj — v slučaju nje izvršitve in v slučaju, da krajni
komisar ostane pri svojem izreku — pri popravi zemljiške
knjige štela za brezmočno, da pa je vendar udeležencem
proti izreku krajnega komisarja v 14 dneh od vročbe prost
priziv na deželno komisijo. — Ta priziv je vložiti pri zem-
ljiško-knjižnem sodišču, katero ga pošlje krajnemu komi¬
sarju, da ga predloži deželni komisiji. — V zmisclni upo¬
rabi teh določil mora se deželno nadsodišče, eventuvalno
najviše sodišče, ako gre za to, da bi se kaka v prejšnji
stopinji ali v obeh prejšnjih stopinjah odbita vknjižba do¬
volila v pritožbenem potu, obrniti na deželno, eventuvalno
na ministrsko komisijo, da se izreče o dopustnosti vknjiž¬
be iz stališča agrarske operacije, ter po tem izreči od¬
ločbo. —- Ako se je sklep postopanja razglasil še pred
popravo zemljiške knjige, mora se zemljiško-knjižno so¬
dišče obrniti po deželnem nadsodišču na deželno komisijo,
da se izreče o dopustnosti kake vknjižbe. Priziv je v tem
slučaju odprt na ministrsko komisijo.

Postopanje.

A. Pri agrarskih operacijah sploh.

§ 45. Razglasila se objavljajo po občinah s tem, da
se pri občinskem uradu nabijejo med časom za to dolo¬
čenim, ali pa na drug v dotičnem kraju navaden način.

§ 46. Osebna naznanila se morajo, v kolikor niso
že izrečno predpisana, izdati v vseh slučajih, v katerih je
potrebno, da so določene osebe navzočne pri kakem
uradnem poslovanju, ali da izvedo kakšne dogodke, zlasti
izdane odredbe, ker bi to bilo ali njim v korist, ali važno
za nadaljevanje postopanja. Oblastvenim organom (izve¬
dencem, deželno-odborskim poslancem) je pošiljati osebno
vsa naznanila. — V kolikor ni vsled posebnega predpisa
ali vsled dolžnostne izprevidnosti krajnega komisarja
osebno poslati pismenega naznanila, sme se osebno na¬
znanilo izvršiti po zapisniku.


61

§ 55. Rok, ki je določen za kako poizvedbo ali raz¬
pravo, preložiti je uradoma v- vseh slučajih, v katerih je
to na korist postopanju. Razven teh slučajev je preložitev
na prošnjo stranke dovoliti le takrat, kadar moro stranka
zadostno utemeljiti svojo prošnjo.

§ 58. Glede sprejemanja dokazov za odločbe, katere
je krajnemu komisarju odločati v prvi stopinji, in pri pri¬
redbi strankarskih spornih stvari, vgovorov, pritožeb in
prizivov je zmiselno uporabljati določila zakona z dne
27. aprila 1873. L, dz. 66, «111 dokaz*, §§ 31.—65. Do¬
kazovanje s tem, da se zaslišijo stranke kot priče, do¬
puščeno je le v strankarskih spornih stvareh. 1 )

§ 59. Pri pritožbah proti določitvam, kakoršne ob¬
sega register deležnih pravic (§ 81. r. in u. dež. zak.), v
kolikor se tičejo cenitve zemljišč in užitkov, privzeti je za
izvedence navadno boniterje ali druge izvedence, kateri so
izvršili cenitev, in sicer eventuvalno glede klasifikacije,
kakor tudi glede določitve tarif, zemljemerca pa je privzeti,
da izvrši klasifikacijo. — Pri mejnih sporih, glede katerih
se je ravnati po §§ 850.—853. odz. kakor tudi pri vgo-
vorih zoper operacijski načrt (§ 96. r. in u. dež. zak.),
ako se ti vgovori tičejo prikrateb pri doizvedbi oddelil,
mora krajni komisar navadno privzeti zemljemerca.

§ 60. Vse vgovore, pritožbe, prizive in prošnje, s
katerimi se hočejo obrniti stranke do oblastev med posto¬
panjem, vlagati je pismeno ali pa povedati na zapisnik
pri krajnem komisarju. Ako je postopanje že končano,
morajo se zahteve, za katere se je poganjati po §§ 100.
in 101. r. in u. dež. zak., pismeno vložiti pri deželni ko¬
misiji.

§ 61. določa, da je o vseh poizvedbah, razpravah in
sklenenih poravnavah spisovati zapisnike. V zapisnikih
je ob kratkem in jedernato brez kvare popolnosti in na¬
tančnosti poočititi vse važne postopanja se tikajoče pri-
godbe. Zlasti je navajati v zapisnikih, če in iz katerih
vzrokov se ni zaslišala kaka stranka, isto tako, je bila li
kaka priča zaprisežena ali ne. — Pri večjem številu ude¬
ležencev je napraviti pred razpravo imenike, le imenike
je k zapisniku prišiti "in na njih pripomniti, katere izmed

§ 58. l )  To postopanje se sedaj vrši po ciy. pr. r.
(čl. II. cp.).

62

povabljenih oseb so bile navzoče in katere odsotne. —
Popravke v besedah zapisnikovih mora poveriti voditelj
razprave. Ako se za zapisnik potrebuje več nego ena
pola, zaznamenovati je posamezne strani z zaporednimi
številkami in na koncu zapisnika navesti število strani.
Pole se morajo sešiti in konec niti je zapečatiti z uradnim
pečatom.

§ 62. V izdanih razglasilih in naznanilih sme oblastvo
za neizpolnovanje začasnih in drugih odredeb, v kolikor
se mu zdi to v interesu postopanja potrebno, zapretiti
globe, in sicer do največjega zneska po iOO goldinarjev.
— Ako so stranke, katerih navzočnost bi bila v interesu
postopanja potrebna, nadalje priče ali pametniki brez
utemeljenega razloga izostali od pravilno jim naznanjenih
poizvedeb ali razprav, ali ako se brez pravice branijo iz¬
povedati, smejo se jim večkrat nalagati globe v največjem
znesku po 50 goldinarjev. — Vsi, ki motijo pravilen tek
postopanja z nespodobnim vedenjem ali z očitno nagajivim
vgovarjanjem ali z dejanji, smejo se kaznovati z redovnimi
globami do najvišega zneska po 15 goldinarjev. — Omen¬
jene globe je, ako se ne morejo izterjati, premeniti v
zapor 24 ur za vsakih pet goldinarjev (§ 18. r. in u.
dež. zak.).

§ 64. Razsodbe je z razlogi vred vsem udeležencem,
katerih se tičejo, vročiti ali razglasiti na zapisnik. Raz¬
sodbe deželne in ministrske komisije razglaša krajni
komisar.

§ 65. Kadar je še odprt priziv na deželno ali mini¬
strsko komisijo, tedaj je prošnjo za povrat v poprejšni
stan in za opravičbo zaradi izostanja vložiti v prizivnem
roku, in je ako se sme priziv še vložiti, združiti obrazložbo
prošnje za povrat v poprejšni stan ali za opravičbo iz¬
ostanja z obrazložbo priziva. — O prizivu je razsoditi
šele takrat, ko se je prošnja za povrat v poprejšni stan
in za opravičbo zaradi izostanja pravoveljavno odbila. —
Ako prizivni rok ni več odprt, vložiti je prošnjo za
povrat v poprejšni stan zaradi žamujenega zapadnega
roka v 14 dneh po pretoku tega roka in prošnjo za
opravičbo izostanja v 14 dneh po onem dnevu, ko je mi¬
nila zapreka, ki je provzročila zamudo.

[

63

B. Pri posameznih agrarskih operacijah.

I. Pri podrobnih razdelbah.

Osnovno postopanje.

§ 67. Kadar hoče najmenj polovica 1 ) vseh do skup¬
nega uživanja upravičenih zahtevati nadrobno razdelbo,
tedaj je dotični predlog pismeno ali ustno dati na za¬
pisnik pri političnem okrajnem obiastvu, pri kakem v tem
političnem okraju poslujočem krajnem komisarju, pri kakem
advokatu ali pri kakem c. kr. notarju, da ga takoj pošlje
načelniku deželne komisije.

Predlog mora obsezati:

a)  vsaj splošno oznamenilo ozemlja, katero je podrobno
razdeliti;

b)  nepremičnine in imetja, na katere se je ozirati po
§ 6. r. in u. dež. zale, kakor tudi zemljišča, pri¬
padajoča izključno posameznim sodeležnikom, o
katerih zemljiščih se morebiti želi, da se po § 4 r.
in u. dež. zak. privzemo v razdelbo;

c)  dozdevno število neposredno udeleženih;

d)  imena predlagateljev.

Načelnik deželne komisije mora skrbeti za to, da se
predlog po političnem okrajnem obiastvu, po krajnem ko¬
misarju ali po posebnem odposlancu, ako je treba, tudi po
poizvedbah na mestu samem, priredi v toliko, v kolikor
je potrebno, da ga more potem deželna komisija vzeti v
pretres v zmislu § 68. — Organ, kateremu se izroči pri¬
redba predloga, mora si, v kolikor gre za vprašanja o
gozdnih stvareh, izprositi tudi mnenje za dotični okraj
postavljenega gozdnega tehnika politične uprave in tisto
priložiti svojemu poročilu.

§ 68. Pravilno prirejeni predlog je predložiti deželni
komisiji, katera ga mora presojati z ozirom na to, je li
zakonito dopuščen, pri čemer je, ako je vprašanje tudi o
gozdnih stvareh, privzeti deželnega gozdnega nadzornika,
da odda kot izvedenec svoj svet. — Ako se je pri pri¬
redbi doizvedelo, da je po določilih § 55. š. 1 r. in u.
dež. zak. razdelba uradoma potrebna, mora načelnik de¬
želne komisije še pred razsodbo te komisije provzročiti

‘) Tretjina (gl. op. pri § 50. dež. r. in u. zak.).

64

političnega deželnega oblastva odločbo o tem, če bi se
morala uredba, v kolikor bi se ne dovolil razdelbeni
predlog, uradoma izvršiti. — Ako deželna komisija zavrže
stavljeni predlog, naznaniti je to prelagateljem zaeno z
razlogi vred v roko tistega organa, pri katerem se je vložil
predlog, eventuvalno kazaje na določila § 59. r. in u.
dež. zak. z opazko, da je poznejše izjave k pristopu vložiti
pri načelniku deželne komisije. — Ako se je pritrdilo
predlogu za pričetek nadrobne razdelbe ali takoj, ali pa
šele po poznejših izjavah k pristopu, mora deželna ko¬
misija postaviti krajnega komisarja, in izdati je po § 60.
predpisano razglasilo, katero je zaeno poslati načelniku
ministrske komisije, pristojnemu zemljiško-knjižnemu so¬
dišču in pristojnemu organu katastrskega razvidnostnega
urada. — V obče je zaeno z imenovanjem krajnega
komisarja skrbeti tudi za to, da se postavi zemljemerec
Do v § 83. r. in u. dež. zak. omenjene stopinje postopanja
se sme imenovanje zemljemerca odlašati samo takrat,
kadar ni treba nadrobne bonitacije, da se doizvedo vred¬
nostne razmere.

§ 69. V teku osnovnega postopanja je postaviti
skupnega računovodjo, nadalje je, v kolikor je to že na
tej stopinji namenu primerno, skrbeti za potrebne izvedence.

Nadaljni 3 odstavki naštevajo poslove, ki jih ima
krajni komisar v rečenem oziru.

§ 70. Da se ustanovi razdelbeno ozemlje, priskrbeti
je navadno, ako ni treba razdelbenega ozemlja v vsem
njegovem obsegu znova izmeriti, najmenj eden popravljen,
uravnan in s številkami katastralnih parcel zaznamenovan
suhotiskan izvod mape o vsem občinskem ozemlju; ta
izvod je naročiti pri arhivu katastralnih map. Razven tega
potrebne izvode je omisliti brez poprav, uravnav in kata¬
stralnih številek. — Nadaljnih 6 odst. tega § določa naročilo
in kakovost naročenih map.

§ 71. Potem je s privzetim zemljemercem in ravnaje
se po določilih § 68. r. in u. dež. zak. obhoditi skrajne
meje razdelbenega ozemlja. — Na to je določiti, oziroma
razsoditi, katera zemljišča se morajo po § 4. r. in u. dež.
zak. privzeti v razdelbo. —- Daljnih 7 odst. našteva ne¬
bistvene podrobnosti pri določbi razdelb. ozemlja; zadnji
odstavek:

65

Ob ustanovitvi razdelbenega ozemlja je tudi določiti,
oziroma razsoditi, katera nepremična posestva in premična
imetja, v dozdanjem postopanju morebiti ne vzeta v poštev,
je privzeti po § 6. r. in u. dež. zak. v razdelbo.

§ 72. Kadar je določeno razdelbeno ozemlje, mora
krajni komisar ona zemljišča, ki so privzeta v operacijo,
oziroma ona zemljišča, s katerih posestjo so združene
deležne pravice, naznaniti zemljiško-knjižnemu sodišču z
opazko, da je od dneva, ko dojde tja to naznanilo, upo¬
rabljati določila §§ 43. in 44. tega ukaza. — Na enak
način je naznaniti zemljiško-knjižnemu sodišču ona zem¬
ljišča, katera se privzamejo pozneje v teku postopanja v
operacijo.

8 73. Ko je dospelo v § 72. omenjeno naznanilo,
mora zemljiško-knjižno sodišče vpisati to in v zmislu § 60.
r. in u. dež. zak. izdano razglasilo v dnevnik in nabiti
oba v zemljiško-knjižnem uradu in na sodniško desko ter
zaeno z ozirom na naznanilo in razglasilo poočititi pri¬
četek postopanja pri dotičnih zemljiško-knjižnih vlogah. —
Na naličen način je postopati, ako se zemljiško-knjižnemu
sodišču naznanijo zemljišča, ki so se pozneje privzela v
postopanje. — Od one dobe, ko je dospelo omenjeno na¬
znanilo, do izvršetka postopanja je vpisovati vse na dotična
zemljiško-knjižna zemljišča odnašajoče se zemljiško-knjižne
prošnje — brez izjeme —, potem ko so se vpisale v
■dnevnik, v poseben zaznamek, ki se mora spisovati poleg
dnevnika, in ta zaznamek je pokazati krajnemu komisarju
vselej, kadar to zahteva. — O vsaki rešitvi, ki se izda o
prošnji, vpisani v zgoraj imenovani zaznamek, poslati je
uradno izdani odpravek krajnemu komisarju in, da se je to
zgodilo, opaziti v posebnem razpredelu tega zaznamka in
navesti v njem dan odpošiljatve in vročila. — Kadar so
prične novi zemljiško-knjižni vložek, mora zemljiško¬
knjižno sodišče naznaniti vsebino novonarejencga vložka
krajnemu komisarju s tem, da mu dopošlje uradni zem¬
ljiško-knjižni izpisek. V slučaju, da pričetek novega zemljiško¬
knjižnega vložka provzroči razdelbo parcele, naznaniti ja
krajnemu komisarju poleg tega z odločbeno prošnjo pred¬
loženi razdelbeni načrt, eventuvalno po § 1. zakona z dne
23. maja 1883. 1., dz. 82, razdelbeni načrt nadomestujoči
popis proti hitri povrnitvi.

5

66

§ 75. V tisti meri, kakor napredujejo dela v ustano¬
vitev razdelbenega ozemlja, mora krajni komisar doizvedeti
udeležence in njih pravice, kakor tudi natančneje določiti
dejansko in pravno razmerje v razdelbenem ozemlju. —
Dalje je v tem § opisano kako ima komisar urediti dotične
poizvedbe.

§ 79. Neposredno in posredno udeležene je sestaviti
s podatki, ki se tičejo njih soudeleštva in so važni za
postopanje, v glavni imenik,  katerega je sestaviti v
dveh delih; v njem je zaznamenovati neposredno udeležene
s črkami. — Premembe glede udeležencev in njih pravic,
ki nastanejo morebiti v teku postopanja, imeti je na raz-
pregledu in vzeti v delo zaradi pravočasne izvršitve vse
za poznejše postopanje odločilne momente. Zlasti je oskrbeti,
da se pravočasno postavijo skrbniki po določilih § 37. r.
in u. dež. zak. — V kolikor je že v zdanjem stadiju
mogoče, mora krajni komisar zlasti poizvedeti, katere pra¬
vice tretjih oseb odpadejo po določilih § 26. r. in u. dež.
zak., oziroma katere se preneso na oddelila.

§ 80. Ko so se poizvedeli neposredno udeleženi, mora
krajni komisar po določilih § 69. r. in u. dež. zak. ob¬
javiti razglasilo glede imenika udeležencev ter razgrniti
imenik udeležencev.  — Imenik neposredno udeleženih
mora obsezati poleg imen kakovost — ne velikost —
pravic vsakega posameznika; razven tega je pridejati, so
li posamezni udeleženci «sodeležniki» v zmislu g 20. r.
in u. dež. zak., ali samo «neposredno udeleženi* v zmislu
§ 23. r. in u. dež. zak. — Krajni komisar mora, ako se
mu zdi primerno, razgrnitev imenika neposredno udeleženih
združiti z razgrnitvijo registra deležnih pravic (§ 79. r. in
u. dež. zak.) in isto tako objaviti razglasilo po § 70. r.
in u. dež. zak., staviti pravočasno dotične nasvete deželni
komisiji. Ako se objavi to razglasilo, razglasiti je isto tudi
po občinah razdelbenega ozemlja in doposlati zemljiško¬
knjižnemu sodišču.

§ 81. Krajni komisar mora še v teku osnovnega po¬
stopanja objaviti ona ukazila (začasne odredbe), katera so
ar zavarovanje rednega gnojenja in obdelovanja zemljišč,
■v vzdrževanje drevesnih nasadov in ograj, v varstvo
:gozdov, kakor tudi talnega bistva proti rezanju rušine in
■odkopavanju zemeljske tvarine itd. potrebna do izvršitve
<3otične razdelbe.

67

§ 85. Cenitev zemljišč, privzetih v razdelbo na pod¬
stavi mnenja izvedencev, vrši se potom bonitovanja. Iz¬
vršujejo jo klasifjkatorji in boniterji, razpada pa:

a)  v nastavo bonitatnega obrazca,

b)  v klasifikacijo, in

c)  v določitev tarif.

Nadaljni odstavki tega § določajo kako je postaviti
boniterje in klasifikatorje ter kako je ocenjevati zemljišča
i pravice na njih.

§ 86. Da se nastavi bonitatni obrazec, določiti je za
sledeče kulturne vrste, in sicer:

a)  za njive, — b)  za travnike, — c)  za vrte, — d)
za pašnike, — e)  za gozde, — f)  za površine, katere bode
še za obdelovanje pripraviti s pomočjo ldasifikatorjev po¬
trebne bonitatne razrede po stopinjah plodnosti zemljišč,
nahajajočih, se v teh kulturnih vrstah.

Dalje je podrobno opisano uvrstovanje zemljišč v
navedene bon. razrede ter sklepa se:

Rezultate razrednega določevanja je vpisati v bonitatni
obrazec, v katerem je tudi natančneje zaznamenovati vzorne
zemljiške površine.

§ 87. Ko se je nastavil bonitatni. obrazec, pričeti je
s klasifikacijo, t. j. z določitvijo in krajevno omejitvijo
onih delov operacijskega ozemlja, kateri se morajo pri¬
števati enemu in istemu razredu, oziroma posameznim
razredom bonitatnega obrazca, in sicer brez ozira na
omejitev v razdelbenem ozemlju ležečih posestvenih ob¬
segov. — V daljnih 4. odst. se izvaja kako se klasifikacija
opravlja.

§ 88. Po končani klasifikaciji mora krajni komisar
določiii tarife,  t. j. doizvedeti mora čisti dohodek za po
en hektar vsakega bonitatnega razreda v raznih kul¬
turnih vrstah, kateri čisti dohodek je določiti v novcih.
Za izmero čistega dohodka ni odločilen katastralni čisti
dohodek. Določevanje tarif se vrši na podstavi mnenja
boniterjev, katero je oddati na zapisnik. — Doizvedcne
čiste dohodke mora krajni komisar za vsak posamezni
bonitatni razred v vsaki kulturni vrsti s podatki, odnaša¬
jočimi se na preračunjenje, sestaviti v »klasifikacijski
tarifi*. — Od zneskov čistega dohodka je postaviti dvaj-
seterni znesek kot glavnično vredonst, katero je okroglo
preračunjati po celih goldinarjih na en hektar.

5 *)

68

§ 89. Cenijo se deležne pravice neposredno s tem,
da se primerjajo s površinami, ki pridejo na-nje, oziroma
s površinami in cenami v vsaki kulturni vrsti. Kadar je
uvaževati terjatvene pravice po določilih § 23. r. in u.
dež. zak. in je te odkupiti z zemljiščem, tedaj se morajo
primerni namestki odšteti pred ustanovitvijo cen posa¬
meznih deležnih pravic — Cenitev pravic v zmislu § 23.
r. in u. dež. zak. udeleženih po določilih § 77. r. in u.
dež. zak. kakor tudi cenitev v zmislu § 6. r. in. u. dež.
zak. morebiti privzetih nepremičnin in imetij izvršuje krajni
komisar, in.sicer, v kolikor je potreba, na podstavi mnenja
izvedencev. — V nadaljnih 3 odstavkih je navedeno, kako
so oceniti obremenila in izravnave v primerih §§ 76. in
91. r. in u. dež. zak.

§ 90. Po prenosu cenitvenih ali bonitatnih oddelkov
(§§ 84. in 87.) iz narisov v izvirno mapo mora zemlje¬
merec na podstavi razložitve v izvirni mapi preračunjati
površine posameznih posestvenih obsegov, cenitvenih ali
bonitatnih oddelkov. — Ako se popolnoma ali deloma
uporabljajo katastralni izdelki, obdržati je tudi v njih na¬
vedene površine, s pridržkom, da se morebiti popravijo
po skrbni presoji. — Rezultate površinskega preračuna je
vpisati v preračunski zapisnik.

§ 91 Na podstavi preračunskega zapisnika je narediti
register posestnega stanu.  Ta razpada v dva dela.
— Prvi del (register posestnega stanu) mora poleg sploš¬
nega popisa operacijskega ozemlja obsezati dokaz vseh
posestvenih obsegov po zaporednih številkah, drugi del
(klasifikacijski register) pa dokaz posameznih vrednostnih
in bonitatnih oddelkov. — Kadar se po določilih § 73.,
odstavek 3 r. in u. dež. zak. opusti posebna cenitev de¬
ležnih pravic in zemljišč, katera je razdeliti, tedaj odpade
drugi del registra posestnega stanu. — Kadar se po do¬
ločilih § 4. r. in u. dež. zak. privzemo v razdelbo zemljišča
posameznih sodeležnikov, tedaj se morajo posebej izkazati
v prvem delu registra posestnega stanu. — Premembe v
registru posestnega stanu, ki se morebiti pripete pozneje,
vpisati je z rudečo tinto, in tisti, ki vpiše to premembo,
potrditi mora, da je resnična.

§ 92. Potem, ko je končan register posestnega stanu,
narediti je register deležnih pravic.

69

Ta register mora obsezati v prvem delu :

1. pravice po § 23. r. in u. dež. zak. udeleženih
poleg dotičnih cenitev, ako je te pravice odkupiti v zem¬
ljišču, ter tudi površine in vrednosti, ki pridejo nanje;

2. deležne pravice sodeležnikov, in sicer po skupinah,
kakor so se doizvedele po določilih § 71.  odst. 1.—4. r.
in u. dež. zak.

Posameznim deležnim pravicam je pridejati:
n)  ako se je po določilih § 73., odst. 3. r. in u. dež.
zak. opustila posebna cenitev deležnih pravic in zemljišč,
katera je razdeliti, na deležne pravice spadajoče površine
v vsaki kulturni vrsti; bj  ako so se cenile deležne pravice
in zemljišča, katera je razdeliti, na deležne pravice spada¬
joče površine in vrednosti v vsaki kulturni vrsti; —• c)
ako je treba, vzajemno razmerje deležnih pravic z ozirom
na pravice, katere je odkupiti v zemljišču v zmislu § 23.
r. in u. dež. zak.; — d)  ako je treba, vzajemno razmerje
deležnih pravic z ozirom na določila § 78. r. in u. dež.
zak.— V drugem delu registra je navesti pravice v zmislu
§ 23. r. in u. dež. zak., ako jih je odkupiti v novcih, in
terjatve v zmislu § 27. r. in u. dež. zak poleg dotičnih
cenitev in prinosnih razmer sodeležnikov. — Te prinose
je izkazati v novcih, ali, v kolikor je to nemožno, po
odstotkih skupne vrednosti. — V tretjem delu registra je
poočititi po § 6. r. in u. dež. zak. privzete druge nepri-
mičnine in imetja z dotičnimi cenitvami in deležnimi razme¬
rami sodeležnikov.

Naprava razdelbenega načrta.

§ 96. Po končanem obravnavanju o registru deležnih
pravic mora krajni komisar odrediti, da naredi zemlje¬
merec projekt, ako je treba, s privzetimi izvedenci, o vseh
onih skupnih napravah, ki so potrebne, da so oddelilna
zemljišč -kolikor mogoče brez služnosti pristopna in se
morejo v gospodarskem oziru primerno uživati. — I< tem
napravam spada: naprava, oziroma preložitev ali uredba
poti, pašnikov, potokov, jarkov, mostov, prelazov, jezov,
spadajo naprave za odvajanje, po okolnosti tudi dova¬
janje voda, zgradbe za zavarovanje bregov itd., kakor tudi
naprava prostorov, katere je pridržati ali izločiti, ker so
potrebni pri skupnih napravah za dobivanje gradiva ali
za odkladališča. — Skupne naprave je navadno projekto-

70

vati najprej na mapi in jih potem, v kolikor je v pre-
sojevanju njih lege potrebno, omejiti na mestu samem,
ter na to na mapi narisati z mejnimi črtami. Obstranske
potne jarke je le takrat posebej poočititi, kadar se to zdi
primerno v razvedbo o pravici vodnega odtoka, ali akoje
z vodnim odtokom združena kaka služnost. — O pričetku
projektovanih del mora krajni komisar pravočasno poro¬
čiti načelniki deželne komisije, da se eventuvalno od¬
pošlje poslanec ali kak tehniški organ.

§ 98. Ako se zahtevam primerne uporabe oddelilnega
zemljišča ne more ustreči brez dovolitve služnosti v breme
druge v razdelbo privzete zemljiške parcele, mora krajni
komisar določiti dotično služnostno razmerje. Nadalje mora
V § 79., odst. 3. tega ukaza navedena uradna opravila, v
kolikor se še niso mogla izvršiti ob določitvi udeležencev
in njih pravic, zdaj pričeti, oziroma končati. —
Odst. 2. in 3. določata, da je vsled takih služnosti
zmanjšana vrednost zemljišč oceniti ter služnostni del na
mapi poočititi. Odst. 4. : Doizvedene vrednostne pre-

membe je zaradi izvršitve pri oddelilnem preračunu
sestaviti v poseben spisek.

§ 100*). Na tej stopinji postopanja mora krajni
komisar: [1. Razpravljati in odločiti o poznejšem pri¬
vzetju zrmljišč v razdelbo. — 2. Z udeleženci razprav¬
ljati o tem, ali in katera zemljišča je v pokritje ali
zmanjšanje razdelbenih stroškov prodati; ali in katere po¬
vršine je udeležencem določiti za kakšne skupne namene.
— Izločitev onih zemljišč, katera so določena za predajo
ali za skupne kmetijske namene, izvrši se, ako niso vsi
neposredno udeleženi s tem zadovoljni, onim v breme-
kateri so privolili, in deležne razmere do izločenih zem¬
ljišč se določijo po meri za to plačanih donosov. •—•
3. Določiti, katerih nepremičnin, oziroma zemljišč
potrebuje občina ali občinski oddelek za javne namene v
zmislu § 90. r, in u. dež, zak.

4. V kolikor se more že presoditi, da je želeti
premembe občinskih meja, ukreniti potrebno v zmislu §
104. r. in u. dež. zak,

§ 101. Nato si mora dati krajni komisar po zemlje¬
mercu narediti oddelilni preračun.  Oddelilni preračun

*) 100. je naveden le po vsebini.

71

mora obsezati računsko doizvedbo oddeiilne pravice vsa-
kega posameznega udeleženca, katero pravico je izpolniti
v zemljišču. — Ako pripada enemu neposredno udeleže¬
nemu več posestev (pristav, domovanj itd.), s katerih
posestjo so združene užitne pravice, preračuniti je v od-
delitnem preračunu posebej oddeiilne zneske, ki pridejo
na vsako posestvo,- — Nadaljni 3. odst. so le posledice
prvih dveh.

§ 102. Po končanem oddelilnem preračunu si mora
krajni komisar od zemljemerca dati narediti na mapi pro¬
jekt nove uravnave zemljiškega posestva (razdelitveni
projekt).  — Oddelilna zemljišča je doizvedeti tako, da
dobi vsak neposredno udeleženi po možnosti v oddelilnem
preračunu določeno površino naravi deležne pravice pri¬
merne kulturne vrste. Nadalje se morajo oddelilna zemljišča
doizvedeti v kar je možno gospodarski obliki in v primerni
zvezi med seboj in s posestjo zasebnih zemljišč in po
možnosti v poprečno srednji daljavi razdelilnih zemljišč
od gospodarskih poslopij sodeležnikov, in naposled se je
tudi ozirati na primerni prostor za dovažanje in za pristop,
kakor tudi na vodni odtok. — Kadar so glavne poteze
dotične razdelitve določene v toliko, da se more upravi¬
čenost morebitnih želja neposredno udeleženih presoditi
glede oddelilnih zemljišč, katera je za nje doizvedeti. tedaj
je udeležence glede njih želja v poučilo zaslišati. —
Krajnemu komisarju je prepuščeno; da privzame k dotičnim
pogovorom skušene poljedelce, da dado pojasnila o bo¬
dočem gospodarstvu. — Na izrečene želje posameznih
udeležencev se je ozirati, kolikor je možno, v kolikor se
morejo namreč združiti z namenom agrarske operacije.

§ 103. Novčne izravnave  za neznatne različnosti
(§ 4. r. in u. dež. zak.) ne smejo presezati štiridesetega
dela vrednosti dotične terjatve neposredno udeleženega,
katero terjatev je navadno oddeliti v zemljišču. Novčne
izravnave se smejo povišati do dvajsetega dela navedene
vrednosti, ako ni drugače doseči primerne uravnave zem¬
ljiškega posestva. — Nad dvajseti del vrednosti je dovoljena
novčna izravnava samo v onih slučajih, kadar je dotični
neposredno udeleženi s tem zadovoljen in ne nastane za¬
radi tega pri drugih neposredno udeleženih dvajseti del
dotične vrednosti njih terjatve presegajoča novčna izrav¬
nava.

§ 104. Po dovršenih projektnih delih mora zemlje¬
merec doizvedena oddelilna zemljišča in v poprejšnjem
stanu ostale zemljiške obsege operacijskega ozemlja za-
znamenovati na mapi z ra porednimi številkami  in
s črkami onih posestnikov, katerim jih je odkazati. —
Skupne naprave se morajo tudi zaznamenovati z zapo¬
rednimi številkami.

§ 106. Nato si mora krajni komisar dati po zemljemercu
narediti oddelilni register  na podstavi pripravljenih
preračunov. — V tem je za vsakega udeleženca zemljišča
in vrednosti, ki mu gredo, po oddelilnein preračunu in do¬
izvedena posamezna oddelilna zemljišča pregledno sesta¬
viti. — Potem mora zemljemerec krajno premeriti in za¬
znamenovati meje oddelilnih zemljišč, kakor tudi skupnih
naprav. V ta namen mora narediti v pravem času po¬
sebne poljske narise. — Cas za ta merska dela je določiti
z ozirom na stanje poljskih pridelkov in na čas, kedaj se
najbrž v posest vzemo oddelila, in ta dela je temu pri¬
merno pospešiti.

§ 109. Nadalje mora krajni komisar določiti ustano¬
vitve, katere so potrebne glede bodočega uživanja in
oskrbovanja skupnih naprav, ter doizvedeti donosno dolž¬
nost k stroškom za izvršitev in vzdrževanje vseh ali po¬
sameznih skupnih naprav po odstotkih skupnega zneska.
— Odst. 2. in 3. določata, da se za to oskrbovanje lahko
postavi poseben odbor in ustanovi poseben statut.

Deli razdelbenega načrta.

§ 110. Pokončanih krajnih merskih delih in uradnih
opravilih, omenjenih v §§ 107. in 109., mora krajni ko¬

misar izvršiti razdelbeni načrt zaradi razgrnitve.

Razdelbeni načrt obseza naslednje dele:
a)  imenik neposredno udeleženih § 80,; — b ) register
posestnega stanu § 91.; — c)  register deležnih pravic §
92.; d)  oddelilni preračun § 101.: e)  oddelilni register
§ 106. ; f)  izvirno mapo s posnetkom, kazočim novi po¬
sestni stan; g)  glayni spis. kateri mora poleg morebiti po¬
trebnih pojasnil pod a ) do e)  navedenih načrtovih delov
obsezati ohrazložbo vseh onih razmer, katere se iz teh na-
crtovih delov ne razodevajo popolnoma jasno in pregledno.

Viša oblastva morajo pred razgrnitvijo razdelbenega
načrta provzročiti presoje zemljemerskih del.

73

(Tu se naštevajo dolžnosti pregledovalnega zemlje¬
merca in drugih uslužbencev pri tej presoji).

Razgrnitev, obmejitev in potrditev razdelbenega na¬
črta.

§ 114. Po pravoveljavni razsodbi o vloženih vgo-
vorih, oziroma, ako ni bilo vloženih nič vgovorov, po
preteku za to določenega roka, poslati je načrtove izdelke
z vsemi spisi vred in s priloženim glavnim poročilom o
razdelbi deželni komisiji v potrditev v zmislu § 97. r. in
u. dež. zak.

§ 115. Razsodbo in v izvršitev načrta izdane od¬
redbe deželne komisije mora krajni komisar objaviti po
§ 97. r. in u. dež. zak. po občinah, spadajočih k razdel-
benemu ozemlju, osebno vročiti neposredno udeleženim in
poslati pristojnim zemljiško-knjižnim sodiščem.

Izvršitev in zabeležitev razdelbenega načrta.

§ 116. Po potrditvi dotičnega načrta mora krajni ko¬
misar z ozirom na splošna ukazila, dana mu za izvršitev
načrta, ukreniti za to potrebne podrobne odredbe in izvr¬
šiti razdelbeni načrt. — V ta namen mora krajni komisar
pred vsem po dotičnih občinah razglasiti roke za pre¬
vzetje posesti oddelilnih zemljišč, s katerih nastopom mo¬
rajo neposredno udeleženi stopiti v posest odkazanih jim
oddelilnih zemljišč, in mora objaviti začasne odredbe,
uravnajoče izvrševanje gospodarstva z ene strani na
skupnih in na zasebnih zemljiščih, katere je eventuvalno
oddeliti, in z druge strani na oddelilnih zemljiščih. —
(Nadaijna 2 odstavka navajata posebne primer« odkazov
in končujeta:) Ako je treba, mora krajni komisar prositi
pri pristojnem sodišču vpeljave udeležencev v posest po
izvršilni poti.'

§ 126. O listini (recesu) je v dosego soglasja z na-
črtovimi izdelki in z glavnim spisom, kakor tudi z raz¬
sodbami in odredbami, izdanimi po potrditvi načrta, ob¬
ravnavati in razsojati po sodnih stopinjah. — V ta namen
je listino 14 dni razgrniti. Čas in kraj razgrnitve, kakor
tudi rok, v katerem se smejo vlagati vgovori tudi po pre¬
teku roka za razgrnitev, razglasiti je po občinah razdelbe¬
nega ozemlja. Ta rok ne sme biti daljši od 14 dni. —

74

Po pravoveljavnosti izdanih razsodeb in po morebiti po¬
trebni popravi listine, kakor tudi, ako ni bilo vgovorov,
poslati je listino s priloženimi razpravnimi spisi deželni
komisiji, da jo potrdi ter nanjo udari uradni pečat. —
Po en prepis potrjene listine je izročiti dotičnemu po¬
litičnemu okrajnemu oblastvu, kakor tudi predstojništvom
pri razdelbi udeleženih občin.

Konečno postopanje.

Poprava javnih knjig, izravnava stroškov in konec
postopanja.

§ 127. Pripomočki, katere si je napraviti za popravo
z e m j i š k e knjige,  so :

1. Posnetek mape. Ta mora obsezati: skupne na¬
prave, oddelilna zemljišča in delna oddelila, poslopja in
vse druge na izvirni mapi narisane važne stvari, kakor
tudi kulturne meje, ki pridejo v poštev pri zemljiško-
davčnem razpregledu. — V posnetek je vpisati številke
oddelilnih zemljišč, črke posestnikov in pri izmeri določene
izvirne mere. — Ta posnetek je sestaviti na enak način
kakor posnetek, ki ga je narediti za razpreglednost ka¬
tastra.

2. Izkaz vseh zemljiško-knjižnih vlog s katastral-
nimi številkami dotičnih, v razdelbo privzetih parcel,
kakor tudi onih takih parcel, katere so vzprejete v za¬
znamek, ki ga je narediti po določilih § 31., odstavek 2.
z. z dne 25. marcija 1874. 1., dež. 12. potem izkaz dotičnih
oddelilnih zemljišč.

3. Načrt izprememb, katere je izvršiti v listu o po¬
sestnem stanu, eventuvalno. tudi v sem spadajočih drugih
listih vsake posamezne vloge, kakor tudi v zaznamku,
omenjenem pod št. 2.

4. Prepis listine, ako se sploh katera naredi. V nas¬
protnem slučaju je na podstavi načrtovih izdelkov se¬
staviti one podatke, kateri bi bili vsebina listino.

Ako je glede razdelbenega ozemlja pristojnost deljena
mod več zemljiško-knjižnih sodišč, podati je vsakemu iz¬
med njih pod š. 1. do 4. omenjene pripomočke popol¬
noma, druge pa samo v toliko, v kolikor se tičejo posa¬
meznega sodišča. —- Za popravo zemljiške knjige po¬
trebne pripomočke je sestaviti tudi takrat, kadar do zdaj

75

ni bilo knjižne vloge za skupna zemljišča in niso deležne
pravice bile združene s posestjo dotičnih zemljišč

§ 128. Pripomočki, katere je napraviti za razvidnost
zemljiško- davčnega katastra, so:

1. Posnetek mape. Tega je narediti po u. min. za
prav. in fin. 1. junija 1883. 1., dz. 86. in u. min. za
fin. z dne 11. junija 1883. 1., dz. 91.

2. Prepis listine ali ukaza, omenjenega v § 125. lit.
b)  tega ukaza.

Pridejati je tudi druge pripomočke, kateri so važni
za napravo novih ali za popravo obstoječih katastralnih
izdelkov, na pr. načrt o krajevni legi, ki se morebiti na¬
haja, zapisek koordinat trigonometerskih toček, triangula-
cijske liste, ako je treba tudi poljske narise itd.

§ 129. V §§ 127. in 128. omenjene pripomočke mora
krajni komisar po potrditvi dotične listine, ali ako se-
listina sploh ni naredila, po prevzetju oddelilnih zemljišč
v posest, poslati deželni komisiji, da jih izroči deželnemu
nadsodišču in finančnemu deželnemu oblastvu. — Odst.
2. ima določila za slučaj, da se naredi listina, ki bi se
previdoma mogla potrditi še le dalj časa po izvršitvi do-
tičnega načrta. — Odst. 3. pa za slučaj, da so zemljišča,
katera so bila privzeta v razdelbo, zavezana donašati za
vodne naprave ali gozdne varstvene naredbe (v prepoved
dejane gozde).

§ 130. Pop rava  zemljiške knjige se izvrši uradoma.

Deželno nadsodišče mora takoj, ko so dospeli od
agrarskih oblastev poslani mu pripomočki, dati zemljiško¬
knjižnemu sodišču ukazilo, če je razdelbene posledke iz¬
vršiti v dozdanji zemljiški knjigi, ali pa če je napraviti
novo zemljiško knjigo. V zadnjem slučaji mora zemljiško¬
knjižno sodišče na podstavi pripomočkov, podanih od
agrarskih oblastev, kakor tudi na podstavi dozdanjih zem-
Ijiško-knjižnih vpisov po določilih §§ 29. do 31. zakona
z dne 25. marcija 1874. 1., dež. 12. napraviti nove zem-
ljiško-knjižne vloge in spisek po določilih § 31. tega
zakona. — Pri popravljanju zemljiške knjige je zemljiško¬
knjižno sodišče vezano na podatke, naznanjene od ag¬
rarskih oblastev. — Kadar se pokažejo kaki pomisleki,
mora se zemljiško-knjižno sodišče obrnili do krajnega ko¬
misarja za pojasnila, in ako je postopanje že končano, po
deželnem nadsodišču do deželne komisije.

76

§ 131. S premembami v posestnem stanu, ki na¬
stanejo vsled razdelbe, ravnati je pri razvidnostnem uradu
zemljiško-davčnega katastra po določilih z. z dne 23. marc.
1883. 1. dz. 83.

§ 132. Po eventualni potrditvi listine, oziroma po
dovršenih skupnih napravah mora krajni komisar konečno
urediti vprašanje o stroških po določilih naslednjih para¬
grafov. — Po končnoveljavni uredbi razdelbenih stroškov
je razglasiti završetek postopanja v zmislu § 106. r. in u.
dež. zak. — in sicer eventuvalno z dodatkom, da je
zahteve po določilih § 100. in 101. r in u. dež. zak.
vlagati pri deželni komisiji. To razglasilo je naznaniti
načelniku ministrske komisije in krajni komisar mora
izročiti spise. — Razpravne spise, izvirne listine, mape in
načrte je shraniti v arhivu deželne komisije. — - Pripomočke,
po § 129. tega ukaza izročene deželnemu nadsodišču,
shrani dotično zemljiško-knjižno sodišče. — Načrte in
listine, katere so se naredile v vodopravnih stvareh, poslati
je političnemu okrajnemu oblastvu.

O razdelbenih stroških.

§ 133. Nagrade krajnega komisarja in njegovih asis¬
tentov, kakor tudi tehniških organov deželne ali minis¬
trske komisije, katere je postavilo poljedelsko minister-
stvo, določi, v kolikor se na te upravnike ne ozirajo do¬
ločila zak. z dne 15. aprila 1873. dz. 47., poljedelski
minister pri imenovanju ali poslavljanju.

Druga 2 odstavka določata, kako se sicer plačujejo
pota krajn. komisarja ter članov, tehn. organov in sosveto-
valcev minist. in deželne komisije.

§ 134. se sklicuje glede pristojbin organov sodelu¬
jočih ob strani krajn. komisarja na § 63. r. in u. dež. zak.

§ 135. določa, da se pristojbine pričam in pamet-
nikom izplačujejo le s pogoji kakor v kazenskem posto¬
panju in le, če -so pristojbino zahtevali najpozneje v 24
urah potem, ko so bili zaslišani.

II. Pri uredbi užitnih in oskrbovalnih pravic
glede skupnih zemljišč.

§ 162. Določila, navedena v §§ 67, do 81. glede
osnovnega postopanja pri podrobnih razdelbah, uporabljajo
se zmiselno tudi pri uredbah.

169. Določila o sestavi razdelbenega načrta veljajo
zmiselno tudi pri sestavi uredbenega načrta.

77

§ 1<0. Določila §§ 111. do 115. o podrobnih raz-
delbah uporabljajo se tudi pri uredbah; vendar pa ni ob¬
javiti v § 111. zaznamenovanega razglasila. Nasproti pa
je po določilih § 88., odst. 1. r. in u. dež. zak., k raz¬
pravi, pri kateri je naznaniti in pojasnjevati načrt, vsakega
neposredno udeleženega posebej povabiti. Načrt je samo
tedaj obmejiti, kadar se pripeti v § 164. omenjeni slučaj
in kadar krajni komisar spozna to za potrebno. Da bi bil
krajni komisar, razven določenih razpravnih dni, navzočen
v kraju razgrnitve, ni potreba.

171. Določila, veljavna za podrobno razdelbo o iz¬
vršitvi in zabeležitvi razdelbenega načrta se zmiselno upo¬
rabljajo tudi o izvršitvi in zabeležitvi uredbenega načrta.
V listini je narediti namesto izkaza, omenjenega v § 125.
pod lit. 5), pregled užitnih površin, odkazanih posameznim
udeležencem, in pregled načina, kako se izvršujejo, oziroma
uživajo. Ako so se napravili gospodarski načrti, gozdni
redi, tehniški programi, oskrbovalna ali zadružna pravila,
kazati je v listini na te obstoječe izdelke ter pridejati
oskrbovalna in zadružna pravila listini kot prilogo.

§ 172. V kolikor gre sploh vsled uredbe za popravo
zemljiške knjige in za razvidnost zemljiško-davčnega ka¬
tastra, uporabljati je primerno glede tega, kakor tudi glede
stroškov dotične uredbe in završetka dotičnega postopanja
določila, dana za podrobno razdelbo. Kadar se izroče spisi,
podati je eden izvod morebiti napravljenega oskrbovalnega
načrta, tehniškega programa in gozdnega reda organu, ka¬
teremu je izročeno dotično nadzorstvo po § 94.. odst. 3.
r. in u. dež. zak., in drugi izvod pristojnemu političnemu
okrajnemu oblastvu. 1 ).

a) Zakon od 5. julija 1885. 1., dež. 23.,

o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih
pravic do njih uživanja in oskrbovanja,')

*) Ta ukaz in r. in u. zak. za Kranjsko sta stopila v moč
-. sept. 1888. (rg. dež. preds. 17. avg. 1888, št. Pr. 2208.,
dež. 18.). *) Ta zakon, ki doslej ni imel slovenskega prevoda,
je po vsebini in večinoma tudi po besedilu enak onemu
za Kranjsko, natisnjenemu zgoraj pod a); zato navedem tu
izrecno le razlike. Kratica za ta Kranjski zakon bodi «Kr.».

78

I. O r a z d e 1 b i in uredbi v obče.

§ 1. Po določilih tega zakona se smejo skupna zem¬
ljišča razdeliti ali urediti pravice do uživanja ali uprav¬
ljanja skupno ostalih zemljišč, kadar obstoja skupnost:

a)  med bivšimi graščinskimi gosposkami in pa občinami
ali nekdanjimi podložniki:

b)  med krajnimi občinami ali občinskimi oddelki ;

c)  med krajnimi občinami ali občinskimi oddelki in pa po¬

ljedelskimi združbami ali posameznimi posestniki;

d)  med vsemi ali nekaterimi občani, med enim ali več ob¬
činskimi oddelki, med selišči (kraji), soseščinami ali
sličnimi poljedelskimi združbami, vsled tega, ker so sami
osebno soudje, ali ker so soudje zaradi soposesti;

e)  med soupravičenci na spolovinskih in premenjevalnih

zemljiščih.

§ 2. je enake vsebine kakor § 2. Kr., ima pa odst. 2.:
Ako so zemljišča posljednje vrste y resnici razdeljena, ne
da bi se bilo za to dalo oblastveno dovoljenje, tedaj jih
je imeti vendar še za skupno lastnino ter je glede razdelbe
ali uredbe ravnati z njimi po istih določilih,

§ 3. je enak § 3. Ivr. s pristavkom: Ako so skupno
ali spolovinsko uživanje kakega zemljiška vrši za druge
kakor kmetovalstvene svrhe, n. pr. v dobivanje kamnja,
apna, peska, ilovice, tedaj je moč uporabljati ta zakon,
ako se spozna, da je razdelba ali uredba užitnih pravic
v gospodarsko ali javno korist.

§ 4. je po vsebini enak § 6. Kr.

§ 5. je enak § 20. Kr., samo da so v njem pozvani
§§ 62., 31., 33. do 35.

§ 6. Za razdelbo občinskega zemljišča po tem zakonu
ni treba po § 61. obč. reda od 15. marca 1864. zahteva¬
nega posebnega zakona,

§ 7. Vsled razdelbe pripadejo kosi prej skupne
zemlje bivšim sodeležnikom v prosto posest. Kadar je
prejšnji sodeležnik občina, občinski del ali agrarska skup¬
ščina, tedaj more skupnost le-tem dosojenega zemeljskega
kosa (oddelilnega zemljišča) razvezati samo nova razdelba.

§ 4. Dež. u. 73, 167.

79

§ 8. odst 1. je enak 1. odst. § 7. Kr. 2. odst.
je razveljavljen. x )

§ 9. je razveljavljen. *)

§ 10. je enak § 4. odst. 1. 2. in 3. Kr.

II. Uvod razdelbenega ali uredbenega po¬
stopanja.

§ 11. Razdelba skupnih zemljišč se izvrši na zahte¬
vanje (provzročitev, provokacijo) sodeležnikov ali na od¬
redbo oblastva kakor je navedeno v naslednjih točkah.

§ 12. V primerih § 1 a, b, c. ima provzrocitev po¬
dati ena izmed ondi navedenih stranek, med katerimi je
razdelba opraviti. — Ako provzrocitev podajo nekdajni pod¬
ložniki ali jo poda poljedelska združba, tedaj jo ima po¬
dati vsaj četrtina vseh do vkupnega uživanja upravičenih
nekedajnih podložnikov, oziroma drugov poljedelske združbe.

Provzročitev krajevne občine ali občinskega oddelka
ima skleniti občinski odbor in mora sklep potrditi deželni
odbor. — 4. odst. je razveljavljen. *)

§ 13. V primerih § 1., črka d) in e), in pa v pri¬
meru, če je dalje deliti oddelilno zemljišče, pripalo pri
razvezi občine, občinskega oddelka ali poljedelske združbe
(§ 7.), ima provzročbo podati vsaj desetina k skupni
uporabi upravičenih. Kadar ni več kot deset upravičencev,
tedaj lahko vsak sodeležnik zahteva razdelbo.

§ 14. je enak 2. odst. § 52: Kr.

§ 15. in 16. sta razveljavljena. 1 )

§ 8. § 8. odst. 2., §§ 9. in 12. odst. 4., in pa §§ 15,
16, 46, 71 in 110, odst. 2. zak. od. 5. jul. 1885. dež' 23.
so ob veljavo. (§ 12. zak. 21. febr. 1900, dež. 14.). —■

§ 9. *) Glej op. pri § 8.

§ 10. Dež. 73, 92, 102. — § 12. Dež. u. 68. —

‘) Glej op. J ) pri § 8.

§ 13. Razdelbeni predlog sme dež. odbor podati ura¬
doma i v primerih § 12. odst. 1 i v onih § 13. zak. 5.
jul. 1885. dež. 23. (§ 2. zak. nav. pri op. ‘) § 8.). —
§§ 15. in 16. ') Glej op. J ) pri § 8. — Pozvani zak. 21.
febr. 1600, dež. 14. preminja r. in u. dež. zak. v nasled¬
njem: § 1. sprejema vodila § 7. odst. 2. Kr. (kranjskega
r. in u. dež. zak.) — § 2. je naveden zgoraj pri § 13. —

§ 3. sprejema določila § 53. Kr. za razdelbe sploh ne samo

80

§ 17. soglaša s prvim odstavkom § 8. Kr. do¬
ji adpicja.

§ 18. Kadar so bili sodeležniki na svojo zadovoljnost
skupne uživalne pravice že uredili brez oblastvenega so¬
delovanja, ali kadar so enako, razun v primeru § 2., že
razdelili skupno zemljišče, tedaj ima oblastpo dovršeno
uredbo ali razdelbo samo presoditi po določilih tega za¬
kona. oziroma jo potrditi ali prenarediti, ter ukreniti, da
se napravi pismena listina, kadar je ni.

§ 19. Vselej, kadar se uredba napravi z nova ali
kadar se presodi in potrdi, je glede bodoče uprave skup¬
nega zemljišča odrediti naprave po določilih tega zakona
ter sestaviti jih je v pravila (statut).

III. Oblastva

§ 20. je enak § 9. Kr.

§ 21. ima isto vsebino kakor §§ 10. in 11. Kr.; v
njem je pozvan § 55.

§ 22. je enak § 12. Kr.

§ 23. je spremenjen s zak. 18. maja 1896, dež. 24.,
po katerem se smejo za krajne komisarje nastaviti razun
uradnikov politični uprave, katerim so deželne razmere

za r. gozdov ter pristavlja, da si dež. komisija sme pri¬
držati sklepanje o razdelbeni prošnji do dobe § 9. tega
zak. — § 4. določa da se ima uredba uživalnih in upravnih
pravic izvršiti uradoma : 1. in 2. kakor v § 55. odst. 1.

in 2. Kr., 3. kadar in kolikor se po § 3. tega zak. ni
vstreglo prošnji za razdelbo ali kadar se razdelba izvrši
v zmislu § 9. št. 2. tega zak. tako. da se obdrže skupne
rabne pravice ali skupnost sama: 4 .  kadar se je v zmislu
zak. 14. jan. 1891, dež. 18. izvršila začasna (provizorična)
uredba uprave in uživanja skupnih zemljišč, razdelba ali
uredba pa se ni upotila v desetih letih po pravokrepnosti
dotične odredbe. — § 5. je enak § 56. Kr. — § 6 je enak
§ 36. zadnji odst. in § 38. Kr. — § 7. je enak § 39. Kr.
~ § 8. je enak § 7. odst. 2. K. — § 9. je enak § 82. Kr.
§10. ima določila §3. zakona za Kranjsko 10. sept. 1894.
dež. 28. ki je natisnjen k § 69. r. in u. dež. zak. za
Kranjsko. — § 11. je sličen § 119. Kr. ■— § 12. je na¬
veden zgoraj k § 8.

§ 22. Dež. u. 64.

81

§ 24. je enak § 14. Kr. — § 25. je enak § 15. Kr.
— § 26. enak § 16. Kr. — § 27. enak § 17. Kr. — § 28.
enak § 18. Kr., z razločkom, da Koroški zakon nima
srednjega odstavka o premembi glob.

IV. Kedo je udeležen pri razdelbi in uredbi.

§§ 29. enak § 21. Kr., s pozivom na §§ 10 in 4.

§ 30. in 31. sta enaka §§ 22. in 23. Kr.

§ 32. je v 1. odst. enak § 24. Kr., ter se poziva na
§§ 29. 30. in 31., in pa na V. oddelek. — 2. odst. je
enak 4. odst. § 4. Kr. stem, da se v njem pozivata §§
73. in 74.

§ 33. je enak 1. in 2. odst. § 25. Kr.

§§ 34. do vštetega 39. so enaki §§ 26. do vštetega
31. Kr.

V. Postopanje pri razdelbi in uredbi.

A. Splošna določila.

§§ 40. do vštetega 43. so enaki §§ 32. do vštetega
35. Kr.

§ 44. je enak § 36. Kr., z razliko, da je pod št. 5.
za razpravnega udeleženca pri fidejkomiših naveden fidej-
misni imetnik ter, da je mesto zadnjega odstavka do¬
ločilo : Kadar so varuhi ali skrbniki udeleženi, tedaj imajo
izposlovati le-ti ali krajni komisar postavitev skrbnika na
čin (ad actum).

§ 45. je enak § 37. Kr. — § 46. je razveljavljen. 1 )

§§ 47. 48 in 49. so enaki §§ 40.. 41. in 42. Kr.;
§§ 50., 51. in 52. §§ 47., 48. in 49. Kr.

B. Priprava, ustanova in izvršitev razdelbenega ali ured-
benega načrta.

§ 53. V razpravljanje O razdelbi in uredbi ima de¬
želna komisija postaviti krajnega komisarja, ki mora naj-

§ 25. Dež. u. 41. — § 30. Dež. u. 167. — § 31.
Dež. u. 76, 90. — § 32. Dež. u. 105. — § 34. Dež. u.
78. — § 35. Dež. u. 86. — § 41. Dež. u. 50, 53., —

§ 43. Dež. u. 48. — § 44 . Dež. u, 54, 78.

§ 45. Dež. u. 78. — § 46. *) Glej op. pri § 8.

§ 50. Dež. u. 57. — § 51. Dež. u. 36., 66. —

§ 52. Dež. u. 57.

6

82

prej razdelbeni ali uredbeni načrt pripraviti in sestaviti. —-
Drugi in. tretji odst. sta kakor v § 57. Kr., samo, da so
pozvani §§ 17., 8., 30. in 9.

§§ 54-., 55., 56., in 57. so enaki §§ 54 do vštetega
62. Kr. samo da se v § 57. ne poziva noben §.

§ 58. Tehniško osobje in druge strokovnjake (odst.
2. in 3. § 56.) postavlja krajni komisar, in sicer — ako
ni nujno •— po zaslišanju udeležencev izmed oseb, sku-
šenih v svoji stroki ter mora jih zapriseči, da bodo vestno
izvrševali opravila, ki se jim bodo dala — Drugi odst. je
enak 4. odst. § 63. Kr., poziva se pa na § 72.

§ 59. prvi odst. je enak § 67, odst. 1. Kr. —Drugi
odst.: Kadar se situacijski črteži napravijo na novo, tedaj
veljajo za njih osnove določila min. ukaza od 1. jun.
1883. dz. 86.

§ 60. je enak § 68. Kr. brez dostavka po besedi
«spornih».

fH § 61. je enak § 69. Kr.; v zadnjem odst. je po¬
zvan § 68. *)

§ 64. odst. 1. je enak dotičnemu. odst. § 72. Kr.,
drugi odstavek ima samo oddelke aj  in b)  ki sta iste
vsebine kakor § 72 š. 1. in 4. Kr. — Odst. 3.: Za druge
užitke je hišno in posestveno potrebo izmeriti kakor so
pri rednem gospodarju. — Odst. 4. je enak zadnjemu odst.
§ 72. Kr., samo da se začenja : Med zemljišča v točki a)
....  in da se v njem poziva § 63.

§ 65. je enak § 73. Kr., samo, da je v 2. odst. iz¬
puščeno mesto «izvrši se z uporabo §§ 74. do 76.» in
■da je ondi pozvan § 10.; dalje, da se med 2. in zadnjim
odstavkom nahaja še: V § 80. navedenih ali sličnih po¬
sebnih razmer ali predmetov ni vpoštevati pri vcenjenjanju.

§ 66. je enak § 77. Kr., steni, da se poziva § 31.

§ 55. Dež", u. 78. — § 57. Dež. u. 52. —

§ 58. Dež. u. 27, 71.

§ 59. Dež. u. 84. — § 60. Dež. u. 73.

§ 61. Dež. u. 82. * 1 ) Gl. § 10. v op. k § 16. — § 62.

Dež. u. 82. — § 63. Dež. u 76, 80, 81. — § 64. Dež.

m. 76, 80, 81. — § 65. Dež. u. 85, 92, 167. — § 66. Dež.

oi. 90. — § 67. Dež. u. 76, 86.

83

§ 67. je enak § 78. Kr., s pozivom §§ 35., 65.

in 66.

§ 68. je enak § 79. Kr., s pozivom §§ 31., 67. in 70.’)

§ 69. je enak § 80. Kr., s pozivom §§ 61. in 68.

§ 70. je enak § 81. Kr. — § 71. je razveljavljen. 1 )

§ 72. odst. 1. in 2. sta enaka § 83. Kr.; pridejani
3. odst. se glasi:

Kadar so deliti zemljišča, ki so se bila, izvršujoč
ces. patent od 5. jul. 1853. dz. 130., odstopila v posest
kakemu selišču, občini ali skupini upravičencev in delila
na drobno brez oblastvenega dovoljenja (§ 2. alinea 2.),
tedaj je dejanski položaj kolikor moč vpoštevati, ko je
razdelbo vršiti po tem zakonu.

§ 73. je enak § 84. Kr., le, da poziva § 17.

§ 74. je enak § 85. Kr., le, da poziva § 73.

§ 75. je enak § 86. Kr., le, da poziva § 73.

§ 76. je enak § 87. Kr., le, da poziva § 73. in 73.
do 75.

§ 77. je enak § 88. Kr., le, da poziva § 52. zak.
28. avg. 1870., dež. 46.

§ 78. je enak § 89, Kr., § 79. je enak § 90. Kr., le,
da poziva §§ 4. in 31.

§ 80. je po vsebini enak § 91. Kr. brez zadnjega
odstavka.

§ 81. je enak § 92. Kr. — § 82. je enak § 93. Kr.,
stem, da v njem ni pozvan noben §.

§ 83. odst. 1. in 2. do besede «zemljišča», sta enaka
§ 94. Kr. z nadaljevanjem: s pravili (statutom). — Vsaka
pravila imajo določati: kedo ima oskrbništvo postaviti in
kako; da sme upravno oblastvo postaviti oskrbništvo. ako
bi ga upravičenci ne bili; da so pravila obvezna za vse
naslednje sodeležnike na skupnem zemljišču; da sme le
upravno oblastvo pravila prenarediti; da se morajo pri
važnejših premembah, katere se nasvetujejo za vzdrževanje
ali boljše uživanje skupnega zemljišča, preglasovani so-
deležniki podvreči izreku upravnega oblastva; da upravno

§ 68. Dež. u. 60, 94. *) Gl. §§ 9. in 10 v op. k
§ 16. — § 69. Dež. u. 94. — § 70. Dež. u. 95. — § 71.
Dež. u. 96, 171. *) Gl. op. pri § 8.

§ 74. Dež. u. 100. — § 79. Dež. u. 101. — § 80.
Dež, u. 120. — § 83. Dež. u. 172.

6

84

oblastvo prestopke po oskrbništvu v zmislu ustanovljenih
določil, kolikor ti pristopiti niso kaznjivi po kakem zakonu,
kaznuje z globami do 10 gold. ter, da sme upravno
oblastvo nemarnost oskrbništva v oskrbovanju, katero je
po pravilih dolžno, kaznovati z globami ali zaporom.

§ 84. je enak § 95. Kr.

§ 85. je enak § 96. Kr., le da poziva §§ 72.— 80.

§ 86. je enak § 97. Kr. — § 87. je enak § 98 Kr.,

le da se poziva na §§ 81 do 85. ter 85. do 86.

§ 88. je enak § 99. Kr., le da poziva §§ 31., 4. in

94. dež. zak. in § 11 drž. r. zak., ter, da določa obre-
stovanje glavnice po 5 od sto.

§ 89. je enak § 100. Kr. — § 90. je enak § 101
Kr., le da poziva §§ 89 in 31.

§ 91 je enak 102. Kr., le, da se v njem poziva § 89.

§ 92. je enak § 103. Kr.

§ 93. določa, da ima oblastvo o vsaki razdelbi ob¬
vestiti uradoma tisto sodišče, ki je pristojno za pisanje
javne knjige, v kateri je doslej skupno zemljišče, zato, da
opravi dotične odpise in pripise. — Ako je bilo skupno
zemljišče, oziroma je bila skupna uživalna pravica pri¬
tiklina gotovih domačij, tedaj je v isto svrho obvestiti
tudi knjižno sodišče teh domačij. (Glej kranjski zakon
§ 105.).

§§ 94. do 97, so enaki §§ 107. do 110. Kr.

VI. Stroški razdelbe in uredbe.

§ 98. je enak § 111 Kr. — § 99. je enak § 112.
odst. 1., 3, in 4. Kr., le, da se v njem pozivata §§ 61.
in 144.

§ 100. je enak § 113 Kr., le da se v njem pozivajo
§§ 56, š. 3., 10. 80., 89. in 90., 30., 57., in 101.

§ 101. je enak § 114. Kr., — § 102. je enak § 115.
Kr., le da se v njem pozivajo §§ 99, 100., 103. in 104.

— § 85. Dež, u. 113. — § 86. Dež. u. 116, 117.
— § 89. Dež. u. 61, 134. — § 90. Dež. u. 61, 134. —
§ 92. Dež. u. 127. — § 93. Dež. u. 131. — § 95.
Dež. u. 67, — § 99. Dež. u. 138. 139, 142. — § 100. Dež.
u. 144. — § 101. Dež. u. 144.

85

§ 103. je enak §§ 116. in 117. Kr., stem, da so v
njem pozvani §§ 100., š. 1. 2. in 3.

§ 104. je enak § 118, Kr., s tem, da so v njem po¬
zvani §§ 17, in 74 ter 101.

§§ 105. in 106. sta enaka §§ 119. in 120. Kr.

VII. Konečna določila.

§ 107. je enak § 44. Kr., le, da sta v njem pozvana
§§ 20 in 22.

§ 108. prvi trije odst. so enaki prvim 4. odst.
Kranjsk. dež. zakona s tem, da je v 2. odstavku pozvan
§ 20.; četrti in zadnji odst. je enak § 46. Kr.

§ 109. je enak § 121. Kr., samo, da stoji v 2. odst.
mesto «v zmislu zadnj. odstavka § 94.* —: «s oskrb-
niškimi pravili*, dalje mesto «z globo —:» z globo od
1. do 20 gold., ne krateč odškodniske zahtevke oškodo¬
vanega. — V 3. odst. je za «Te globe* — pristavek: «in
pa redovne kazni (§ 83.)*.

§ 110. je v 1. odst. enak §§ 122. Kr.; 2. odst. je raz¬
veljavljen s § 12. zak. pri § 8.

§ 111. je enak § 123. Kr. — §§ 112. in 113. sta enaka
§§ 124. in 125. Kr.

b) Ukaz ministrov za poljed., za notr.
stvari, za prav. in finance od 18. dec.
1886., dež. 2. iz 1. 1887.

Določila tega ukaza se večinoma dobesedno ali vsaj
po vsebini vjemajo z zgoraj natisnjenim izvršitvenim ukazom
za Kranjsko ter so z večine vpoštevati le v ožjem delo¬
krogu agrarnih oblastev. Pod črto deželnega zakona so se
naveli oni §§ tega ukaza, ki se opirajo na zakon; kogar
zanimajo, jih torej lahko vpogleda v dež. zakoniku.

Nekoliki razlpčki od ukaza za Kranjsko so:

v § 68. da je provzročitev podati v primeru § 12.,
alinea 4. dež. r. in u. zak. pri predsedniku deželne ko¬
misije, sicer pa le pri polit, okrajnem oblastvu ali pri
krajnem komisarju, poslujočem v okraju. (Gl. § 67. Kr,).

Dalje ima § 69. določila le odst. 1. in 3. § 69. Kr.

§ 103. Dež. u. 145, 159. — g 104. Dež. u. 125, 146,
— g 108. Dež. u. 67. — § 109. Dež. u. 127.

86

Ta ukaz tudi ne pozna «glavnih razdeleb združenih
s podrobnimi razdelbami» (§§ 174, Kr. u), glavnih raz¬
deleb združenih z uredbami (§ 176. Kr. u.), in glavnih
razdeleb, združenih s podrobnimi razdelbami in uredbami
(§ 176 Kr. u.). Druge nebistvene razlike temelje na raz¬
likah med Koroškim in Kranjskim dež. zakonom. —- Ta
ukaz ter r. in u. zak. za Koroško sta stopila v moč
dne 1. marca 1888. (rg. dež. preds. 22. dec. 1887. š.
14079, dež. 40.

II.

Zložba (komasacija) zemljišč.

9) Državni zakon od 7. junija 1883.,
dz. 9Z.

S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:

§ 1. Zaradi uspešnejšega obdelovanja se
smejo poljedelska zemljišča določenega ozemlja
ob sodelovanju oblastev po razmerju tega za¬
kona in ukazi), ki se izdado na njega podstavi,
podvreči zložbi (komasaciji). — Zemljišča, glede
katerih se je zložba po tem zakonu že izvršila,
se morejo zoper voljo njih posestnika vnovič
zložiti samo takrat, kadar deželni zakon ukaže
njih zložbo zategadelj, da bi se mogli večji
kosi sveta primerneje z vodo namakati ali pa
osuševati.

§ 2. Deželno zakonodajstvo določa, kaj
naj se v zmislu § 1. šteje za kmetijsko zem¬
ljišče in pa za okoliš, katera zemljišča te vrste
se. smejo zarad posebnih svojstev, ki jih imajo
na sebi, samo z lastnikovim privoljenjem zla-

87

gati pa tudi zoper lastnikovo voljo od zložbe
izvzeti, naposled kedaj je moči tudi posamična
gozdarstvu služeča (gozdarska) zemljišča priv¬
zeti v zložbo.

§ 3. Deželno zakonodajstvo določa, če se
imajo in po katerih načelih se imajo v zvezi z
zložbo razdeliti zemljišča, v zložbeni postopek
privzeta, glede katerih ali:
a)  med bivšimi graščinskimi gosposkami in
občinami ali nekedanjimi podložniki in tako
tudi med dvema ali več občinami bivajo
vkupne pravice do posesti ali porabe (uži¬
vanja), ali pa katera

V)  bodi vkupno bodi eden za drugim (po
čredi) uživajo (rabijo) vsled tega, ker so
sami osebno soudje ali ker so soudje kot
posestniki, vsi ali neki udje katere občine,
enega ali več občinskih oddelkov, soseščin
ali podobnih kmetijskih občestev (kmečkih
razredov, posestnikov hiš s posebno ali
staro pravico, singularistov, itd.), ali so
upravičenci glede menjalnih zemljišč, ka-
keršna bivajo v nekih deželah, — odnosno,
če se in po katerih načelih imajo se do-
tične posestne in uživalne pravice urediti.

§ 3. Odredbe za zložbo zemljišč so doslej sprejele s pos.
zakoni naslednje kronovine: Gali ško, zak. 9. dec. 1899. dež.
18 iz 1. 1900, Koroško,  zak. 21. febr. 1900, dež, 15.,
Kranjsko,  zak. 7. nov. 1900, dež. 28., Moravsko,
zak. 13. febr. 1884. dež. 30, 22. jul. 1892. dež. 65, in 18.
maja 1896, dež. 57.. Niža Avstrija,  zak. 3. jun. 1886,
dež. 40. in 18. maja 1896,. dež. 49., Šlezija  28. dec.
1887, dež. 12. iz 1. 1888 in 18. maja 1896, dež. 35.,
Solnograško,  zak. 11. okt. 1892, dež. 31. in 18.Jmaja
1896, dež. .16.

88

Takisto določa tudi deželno zakonodajstvo,
po katerih načelih bode treba izvajati in stalno
v dobrem stanu vzdržavati vkupne naprave,
katere so neogibno potrebne v gospodarstveno
porabnost zamenilnih kosov.

§ 4. Pravice, ki so na zemljišču, privzetem
v zložbo, zavarovane za tretje osebe, se pri¬
stojbine prosto preneso na oddelilno zemljišče,
kadar se s prenosom ne vpiše niti prememba
v osebi upravičenca, niti prememba v obsegu
pravice. — Imovinski prenosi ali pridobitve
pravic na podstavi zložbenega načrta so pri¬
stojbine prosti 15 let potem, ko ta zakon stopi
v veljavnost.

§ 5. Vse vloge, vsi zapisniki, priloge, pravne
listine, izjave, izdatki, razsodila, poravnave, po¬
verila podpisov in prepisov v zložbenem po¬
stopanju so, dokler se ne rabijo za nič dru¬
gega, prosti kolkov in neposrednjih pristojbin.
— Za to postopanje potrebni odtiski katastral-
nih map se oddajajo po polovični tarifni ceni.

I. O zložbenih oblastvih.

§ 6. V zložbenih stvareh so pristojni:

. . Dalje kakor § 9. dež. r. in ti. zak. za
Kranjsko (gl. zgoraj).

Sestavo in opravilni red min. komisije za apr. ope¬
racije vreja ukaz min. od 5. jul. 1886, dz. 108.

§ 7. Pristojnost teh oblastev se razteza,
čejev§29., oziroma 33. tega zakona v misel vzeti
razglas po uradnem deželnem časopisu izvršen,
na razpravo in razsodbo o vseh dejanstvenih
in pravnih razmerah, katere ne morejo, če se
zložba izvede, ostati v svojem dosedanjem

89

stanju, in izključuje zatorej, od dneva tega
razglasa poeenši pristojnost oni oblastev, v
katerih zakonito področje spadajo stvari izvan
slučaja zložbe. — Od tega izvzeti so spori o
lastnini ali posesti zemljišč, privzetih v zložbeno
postopanje, ki tudi po tem razglasu spadajo
pred rednega sodnika; potem — stvari, ki se
tičejo železnic in javnih poti, ali ki jih ureja
stavbinski red, v kolikor se je treba za vsa v
takšnih stvareh potrebna razsodila in ukrepila
obračati tudi po tem razglasu na ona oblastva,
v katerih zakonito področje spadajo te stvari.

§ 8. Kadar so spori, ki so v zvezi z zložbo
tako, kakor je povedano v poprejšnjem para¬
grafu (§ 7., odst. 1.), začeli teči že pri rednem
sodniku, preden je izdan ondukaj omenjeni
razglas, se ta razglas ne dotika tako utemeljene
pristojnosti rečenega sodnika. — Vendar je
treba take spore, [v kolikor se za njih rešitev
ne uporablja civilni pravdni red po členu XLVII.
uvodnega zakona k njemu (zakon z dne 1.
avgusta 1895, dz. 112)], pričenši z dnevom
omenjenega razglasa, nadaljevati po predpisih,
veljavnih za sumarno postopanje, razen ko bi
se s tem kratila formalna pravica, ki jo je že
pridobila ena ali druga pravdna stranka.

§ 9- Instrukcija sporov stranek v zložbenem
postopanju pristoji krajnemu komisarju, raz¬
sodba o njih ostane pridržana deželni komisiji,
zoper katere razsodbo je dovoljena pritožba na
ministrsko komisijo. — Obe komisiji morata

§ 8. V oklepu [—] navedeni odstavek se nahaja
samp v § 16. dež. zakona za Kranjsko.

90

po določilih dotičnih zakonov razsojati in pri
tern, skrbno uvažajoč vso vsebino razprave,
presoditi, je li dejansko trditev smatrati za
resnično ali za neresnično, ne da bi bili pri
tem vezani na zakonita dokazna pravila. —
Okolnosti, ki so bile za njiju prepričanje od¬
ločilne, morata navesti v utemeljitvi svojih
razsodeb.

§ 10. Deželno zakonodajstvo ukrep lj e tanja
določila o postavljanji lokalnih komisarjev in o
sestavi deželnih komisij. — Tako deželne ko¬
misije, kakor tudi ministerijalna komisija ukre¬
pajo svoje razloke v zbornih sejah z večino
glasov; polovica glasujočih soudov teh komisij
mora pripadati sodniškemu stanu. Kadar pa
ima komisija tako sestavljena razločati prepire,
za katere bi zunaj zložbe pristojna bila redna
sodišča, treba je to komisijo še z enim udom
sodnikom podkrepiti. Pri gospodarstvenih vpra¬
šanjih dovpraševati je kmetovalce ali tehnike
deželno-zemljedelstvene kot pridane svetovalce.

§ 11. Končnoveljavna razsodila v § 6. ime¬
novanih oblastev, kakor tudi od njih odobrene
poravnave imajo pravno moč sodnih in, v
kolikor gre za stvari politične uprave, pravno
moč političnih razsodil, oziroma poravnav, iz¬
vršujejo jih pa, kakor le-ta, oblastva, ki so
razen slučaja zložbe v to pristojna. —Pri vpisih
v javne knjige, ki se opravljajo na podstavi
teh listin, ni zaslišati takih oseb, za katere so
vknjižene stvarne pravice.

II. O udeležencih pri zložbah.

§ 12. Vsak zemljiški lastnik, čigar zem¬
ljišča se privzamejo v zložbo — neposrednjj

91

udeleženec — ima po meri sporazumnosti ali
na podstavi mnenja izvedencev ustanovljene
vrednosti teh zemljišč, pravico do oddelila iz
zemljišč, podvrženih zložbi. — Pri tem se smejo
neznatne razlike med zemljišči, v zložbo priv¬
zetimi in med oddelilnirhi zemljišči izravnati v
novcih, ako bi tako kazalo iz ozirov na us¬
pešnejše obdelovanje ali na boljšo zaokrožbo.
Tako izravnanje pa proti voljši tistega, komur
gre oddelilo, vendar ne sme nastopiti tedaj,
kadar bi imelo zmanjšanje oddelila v zemljišču
dokazno za nasledek premembo v njegovi vo¬
lilni pravici glede občinskega ali kakega višega
zastopa.

§ 13. Neposrednjemu udeležencu odkazana
oddelilna zemljišča, in njemu po § 12. morebiti
odkazane novčne izravnave stopijo glede vseh
pravnih odnošajev do tretjih oseb v toliko na¬
mesto njegovih zložbi podvrženih zemljišč, ko¬
likor ta zakon ne ukazuje drugače. — Novčne
izravnave, ravno tako tudi novci, izračunjeni v
odškodbo za predmete, ki so bili pri cenilu iz
računa puščeni ter posebni cenitvi pridržani,
se smejo neposrednjim udeležencem, katerim
so odkazani, izročiti že v teku razprave, kadar
v tem ni videti nobene nevarnosti za pravice
tretjih oseb. — Kadar so posamični deli zem¬
ljišč, ki jih je oddeliti, različno obremenjeni,
ali kadar so posamični deli teh zemijičč pre-
pirni, tedaj mora oblastvo delna oddelila, pri¬
merno različno obremenjenim ali prepirnim po¬
samičnim delom določiti ter iz oddelilnih zem-'
Ijišč v toliko izločiti, da mora provzročiti, da

92

se ta delna oddelila v katastru s posebnimi
parcelnimi številkami označijo in da se zanje
odpro posebni knjižni vložki.

§ 14. Kadar je zložbi podvrženo zemljišče
v solastnini več oseb. tedaj imajo solastniki
skupaj samo en glas, ter velja za glas vseh
solastnikov to, za kar se odloči večina med
njimi, ki se izračuni po velikosti deležev po¬
sameznih solastnikov. Kadar je deležno raz¬
merje solastnikov negotovo ali pa prepirno, se
vzame, da imajo vsi udeleženci enako pravico,
ako ne bi morebiti vsi solastniki enemu iz
svoje srede ali več takim pripustili več nego
enakšen delež, ali ako bi se zadovoljil eden
ali več izmed njih z manj nego enakim deležem.
Kadar se glasovi solastnikov enako porazdele,
velja za glas vseh tisto mnenje, ki je zložbi
ugodnejše. — Kadar je last kakega zemljišča
razdeljena med glavnim in užitnim lastnikom,
pristoji glas samo užitnemu lastniku. — Kadar
je last kakega zemljišča prepirna, tedaj ima
njegov posestnik glasovalno pravico. — Kadar
je posest prepirna, tedaj si morajo prepirne
stranke ali, kadar one to opuste, tedaj mora
deželna komisija na zaprosbo kakega udele¬
ženca ali na poročilo krajnega komisarja po¬
staviti skupnega glasolavca.

§ 15. Tretje osebe, katere, kakor fevdne
gospode, pričakovalce ali skrbnike fevdnih,
fideikomisnih ali substitucijskih posestev, realne
upnike ali zakupnike, zložba v njih pravicah
samo posrednje zadeva, —- posrednji udeleženci
—- ne morejo zložbe z vgovorom ubraniti, pač

93

pa smejo zoper določeno izmero oddelila, ali
zoper izmero cenila v § 13., odst. 2, omenjenih
predmetov ali drugih zemljiških izboljšav ali
investicij, kakor tudi zoper odpravo ali prenos
služnosti vgovarjati, kolikor bi se jim zdelo,
da se s tem kratijo njih pravice. — Krajni
komisar mora posreduje udeležence povabiti k
razpravi, ako kaže, da bi bilo to za pojasnjenje
razmer in za napotek poravnave primerno,
vendar smejo oni tudi brez oblastvenega po¬
vabila priti k ziožbenim razpravam. —- Oblastva
morajo vsak čas, zlasti pa takrat, kadar po¬
trjujejo zložbeni načrt, paziti na to, da se po-
srednjim udeležencem z zložbo ne kratijo njih
pravice.

§ 16. Zemljiške služnosti (§ 474. odz.) od¬
padejo brez razločka na to, če se gospodujoče
in služno zemljišče ali samo eno izmed obeh
teh zemljišč privzame v zložbo, brez pravice
do odškodbe, kadar se po zložbi sami ali po
ž njo združenih napravah za odvajanje ali do¬
vajanje vode ali po novih potih doseže, da jih
gospodujoče zemljišče lehko pogreša. — Zem¬
ljiške služnosti, pri katerih ni tako, ostanejo na
služnem zemljišču. — Nepravilne in navidezne
služnosti (§ 479. odz.) se smejo raz služno zem¬
ljišče prenesti na oddelilno zemljišče, kadar je
to z ozirom na obstoječe razmere namenu pri¬
merno.

§ 17. Preužitek se mora, v kolikor med
udeleženci v tem oziru ni bilo drugače do¬
govorjeno, vselej prenesti na oddelilno zemljišče,
—- Kadar je s katerim v zložbo privzetim zem¬
ljiščem združena taka pravica ali dolžnost, ki

94

je bila po ces. pat. z dne 5. julija 1853, dz.
130, že podvržena uredbi, se mora vselej po¬
skusiti, bi se li ne dala po dogovoru odkupiti.
Se li ne sklene dogovor, tedaj se je v prvi
vrsti ozirati na določila uredbene listine, kolikor
se dado porabiti na tisti slučaj, a kadar takih
določil ni, se je ozirati na obstoječe gospo¬
darske razmere, kako bi bilo realno breme pre-
meniti v primeri k novi podobi zemljišča; s
temi prembami pa se ne sme niti glede izmere
realnega bremena, niti v kakem drugem oziru
kvara delati gospodarstvu na udeleženih zem¬
ljiščih. — V ostalem se uporabljajo na realna
bremena določila § 16.

§ 18. Kadar se zemljišča, zložbi podvrže¬
nega drži osebna služnost rabe ali uživanja (§
478. odz.) tedaj je nanjo zmiselno uporabljati
tisto, kar naslednji paragrafi ukazujejo glede
zakupnega razmerja, razen, ko bi se prenosu
služnosti upiralo posebno svojstvo pravice do
rabe, ali ko bi se s takim prenosom izvrševanje
te pravice izdatno otežilo, v katerih slučajih
mora pravica do rabe ostati na služnem zem¬
ljišču. — Osebna služnost stanovanja (§ 478.
odz.) ostane na služni hiši, ako stranke ne
sklenejo drugačnega dogovora.

§ 19. Kadar je zložbi podvrženo zemljišče
dano v zakup, tedaj stopi zakupnik, v kolikor
ni morebiti že v zakupni pogodbi sami pre¬
skrbljeno za slučaj zložbe, v uživanje zakupo-
dalcu odkazanih oddelilnih zemljišč, ter je —
ravnaje se po tem, če ima zakupodalec v iz¬
ravnan je neznatnih razlik v vrednosti po § 12.
morebiti še nekaj v novcih prejeti ali pa plačati

•— letno zakupščino za pet od sto te izravnalne
vsote ali zmanjšati ali povišati. — Isto velja
tudi glede onih zneskov, ki jih ima zakupo-
dalec prejeti ali plačati za take predmete, ki
so bili pri ocenjevanju samih zemljišč, izpuščeni
iz računa ter pridržani posebni cenitvi. ■— Za-
kupodalec mora stroške zlaganja, kakor tudi
vsled zložbe na oddelilnih zemljiščih potrebne
stalne naprave poplačati in zatorej zlasti po¬
trebne poti, jarke, napajališča in ograde ali
sam narediti ali pa, če prepusti zakupniku, da
izgotovi te naprave, temu povrniti stroške, ki
jih ima odtod.

§ 20. Ako zakupnik s pogoji, navedenimi
v poprejšnjem paragrafu, neče dalje ostati v
zakupnem razmerju, ga sme tudi odpovedati,
preden preteče izrekoma ali molče za to po¬
gojeni čas. — Vendar se v takem slučaju ne
more zahtevati odškodba radi tega, ker je bila
zakupna pogodba z uporabo tega določila raz¬
vezana pred pogojenim časom.

§ 21. Določila §§ 19. in 20. je zmiselno
uporabljati tudi na najemno in na ono raz¬
merje, ki ga. določuje § 1103. odz.

§ 22. Po številki določene terjatve, ki so
knjižno zavarovane na katerem.v § 8. natanč¬
neje določenem zemljišču, ostanejo, kadar se
to zemljišče v zvezi z zložbo razdeli in pri
tem kakšen delež tega zemljišča odkaže občini,
—■ dalje se ta § glasi kakor § 6. drž. r. in u.
zak. z razločkom, da stoji v 3. odst. „na katerem
v § 3. natančneje določenem zemljiščumesto :
„na katerem v razdelbo privzetem zemljišču.“

96

§ 23. V teku zložbenega postopanja po
oblastvenih razsodbah ali odredbah ali po iz¬
javah, oddanih od udeležencev pred oblastvom,
v izvršitev kake zložbe ustanovljeni pravni
položaj, je pri nastopivših posestvenih premem-
bah tudi za pravne naslednike, in to celo ta¬
krat vezalen, kadar so ti posest pridobili na
podstavi sodne dražbe.

§ 24. V teku zložbenega postopanja pred
oblastvom oddane izjave in sklenjene poravnave
ne potrebujejo niti pritrditve posrednjih udele¬
žencev, niti potrditve upravnih ali varstvenih
in skrbstvenih oblastev. — Vendar je namesto
potrditve varstvenega in skrbstvenega oblastva
potrebno odobrenje deželne komisije.

§ 25. Izjave, ki so bile v teku zložbenega
postopanja pismeno ali ustno oddane pred
oblastvom na zapisnik, se smejo preklicati samo
takrat, kadar se po stanju zložbenih del po
izprevidnosti deželne komisije ni bati, da bi se
s takim preklicom ta dela izdatno motila.

§ 26. Zložbeno postopanje zavira ali pre-
minja med tem časom tekoče izvrševanje pravic
samo v toliko, v kolikor je oblastvo začasno
kaj ukrenilo, da se doseže s tem primeren
prehod v novi stan zemljiške posesti. — Preko
tega traja ob tem postopanju dosedanje iz¬
vrševanje pravic neizpremenjeno in zložbeno
postopanje ne ovira izvrševanja eksekucij na
podstavi pravomočnih razsodeb ali sodnih po¬
ravnav.

97

III. Zložbeno postopanje.

§ 27. Osnovna dela za zložbo in zložbeni
načrt se smejo narediti le pod vodstvom kraj¬
nega komisarja (§§ 28. do 30. tega zakona) ali
pa jih smejo narediti eden ali več lastnikov
onih zemljišč, ki jih je zložiti (§§ 31. do 33.
tega zak.).

Zložbeni načrt mora obsegati cenitev zem¬
ljišč in pravic, na katere se je ozirati pri da¬
janju oddelila in izravnave, oznamenilo zem¬
ljišč, ki se komu vzamejo zaradi zložbe in ki
se mu dado v oddelilo, in napoved tistih
skupnih naprav, za katerere se je spoznalo, da
so potrebne za to, da je mogoče oddelilna
zemljišča gospodarstveno uporabljati.

§ 28. Kadar najmanj polovica lastnikov h
kakemu zložbenemu ozemlju (§§ 1. in 2.) spa¬
dajočih poljedelskih zemljišč zahteva krajnega
komisarja zaradi zložbe teh zemljišč, ravno tako
kadar deželni zakon ukaže njih zložbo zate¬
gadelj, da bi se mogli večji kosi sveta pri¬
merneje z vodo namakati ali osuševati, tedaj
deželna komisija postavi krajnega komisarja,
da izvrši potrebna osnovna dela in da naredi
zložbeni načrt.

§ 29. Dan, katerega se prične uradno po¬
slovanje krajnega komisarja, je naznaniti de¬
želnemu odboru in po uradnem deželnem ča¬
sopisu, potem pa tudi po občinah istega ozemlja,
čez katero se bode raztezalo njegovo uradno
poslovanje, javno razglasiti z opazko, da z
ravno tistim dnevom stopijo v veljavnost do¬
ločila tega zakona glede pristojnosti oblastev,

7

98

glede neposrednjih in posrednjih udeležencev,
kakor tudi glede izjav, katere ti oddado, ali
poravnav, katere sklenejo, naposled glede za-
veznosti pravnih naslednikov, da morajo pri-
poznati zarad izvršitve zložbe ustvarjeni pravni
položaj.

§ 30. Deželno zakonodajstvo določa, kako
je postopati pri opravi priredbenih (pripravljalnih)
del in pri ustanavljanju zložbenega črteža pod
vodstvom lokalnega komisarja, ter uravnuje pri
tem zlasti, kako je postavljati zemljemerce, ce-
nitelje in druge veščake, kako precenjati zem¬
ljišča, komu zarad zložbe odvzeta in v zameno
dana, kakor tudi predmete posebni oceni pri¬
držane, in kako izračunjati novce, ki bi se imeli
komu izplačati v zameno, naposled kako gre
zložbeni črtež zakliniti ali obtakniti in na samem
mestu vzeti v pretres.

§ 31. Kadar se hoče eden ali več last¬
nikov takih zemljišč, katera bi bilo zložiti, po¬
prijeti del zložbi v pripravo potrebnih in pa
sestave zložbenega črteža brez lokalnega ko¬
misarja, se smejo oni, še predno začno ta pri-
redbena dela, obrniti na deželno komisijo za
odločbo o tem, če krajevni razsežaj namerjane
zložbe ustreza določilom §§ 1. in 2. ali ne.—
Kadar so okolnosti take, da se da za trdno
uspešna izvršitev take zložbe pričakovati, tedaj
sme to oblastvo podjetnikom na njihovo prošnjo
tudi za neko tem okolnostim primerno dobo
podeliti oblast, da opravijo po vsem zložbenem
okolišu potrebne ovedbe in meritve, vendar pod
dolžnostjo, povrniti škodo, katero bi morebiti

99

komu s tem naredili. — O dolžnosti povračila
odloča v prepiru redni sodnik.

§ 32. Zložbeni črtež, ki ga postavi eden
ali več lastnikov zemljišč v zložbo namenjenih,
treba je po občinah spadajočih k zložbenemu
okolišu štirnajst dni javno razgrnen imeti, da
ga lahko pogledajo vsi neposrednje udeleženi
posestniki, ter se mora to vsakemu izmed njih
posebej dati v vednost, in po tem ko bode večina
izmed njih s podpisom izrekla, da za zdaj v
to privoljuje, treba ga je položiti pred deželno
komisijo z razložbo tistih dotičnih razmerov,
pri katerih so udeležene tudi druge osebe za-
rad nastopajočih premen glede kake služnosti
ali kakega stvarnega obtežila ali zarad kake
namerjane gospodarstvene naprave, in pa s
pristavkom, če so bili ti razmeri z lepa uravnani,
ali pridržani odločbi oblastva.

§ 33. Kadar predloženi zložbeni črtež ne
ustreza določilom § 27. ali če ta črtež zarad
drugih važnih nedostatkov, — kamor spada
sosebno tudi to, da se z njim pomešana leža
zemljišč dovolj ne odpravlja, — niti za to, da
bi služil nadaljšnjim razpravam v podlogo, naj
deželna komisija dotičnikom na voljo da, pred¬
ložiti poboljšan črtež, glede katerega bode treba
vnovič izpolniti vse, kar veleva § 32. — V vseh
drugih slučajih naj deželna komisija za takšno
zložbo postavi lokalnega komisarja, kakor je
pisano v § 29. javno razglasi dan, katerega
začne le-ta svoje uradovanje, in na podlogi
njegovih na samem mestu storjenih ovedeb, —
brez dopuščenega vzklica na ministerijalno ko¬
misijo, — določi, bode li precej razgrniti zlož-

7 *

100

beni črtež po naslednjih predpisih ali pa do¬
polniti razpravo glede omenjenih na koncu §
32. pridržanih odločeb in kjer bi treba bilo, še
kaj v kakem drugem oziru.

§ 34. Zložbeni črtež se mora — bodisi,
da se je napravil pod vodstvom krajnega ko¬
misarja ali brez njega po enem ali več lastnikih
zemljišč, ki jih je zložiti —, v občinah, spa¬
dajočih v zložbeno ozemlje, 30 dni javno raz¬
grniti na vpogled vseh udeležencev; krajni ko¬
misar ga mora na licu mesta s količi zatekniti
ter na zahtevanje udeležencev pojasniti. —
Kraj in čas razgrnitve, kakor tudi za količenje
zložbenega načrta je najmanj osem dni poprej
dati na znanje z oklicem, ki ga je istočasno
objaviti po uradnem deželnem časopisu in po
zgoraj omenjenih občinah s pozivom, da morajo
tako neposrednji kakor posrednji udeleženci
svoje vgovore proti temu načrtu v 45 dneh,
ki se računijo od prvega dne razgrnitve v
občini, pri krajnem komisarju ali pismeno
vložiti, ali ustno dati na zapisnik.

§ 35. O vgovorih, ki se podajo vsled tega
poziva, razsoja deželna komisija in v pritožbeni
poti ministrska komisija. — Pritožbeni rok
znaša 14 dni in se začenja s tistim dnem, ki
pride neposrednje za dnevom, ko se je vročila
razsodba deželne komisije.

§ 36. Kadar v oklicnem roku, določenem
po § 34. zoper zložbeni načrt ni bilo vloženih
nič vgovorov, ali .kadar deželna komisija, ozi¬
roma ministrska komisija zoper načrt vloženim
vgovorom ni ugodila, tedaj je provzročiti skle-

101

panje neposredno udeleženih o zložbenem na¬
črtu. Kadar pa so se vsled vloženih vgo-
vorov odredile premenrbe pri zložbenem
načrtu, mora krajni komisar ta načrt poprej s
predležečimi razsodbami deželne in ministrske
komisije spraviti v soglasje, istega, v kolikor
je deželna komisija izrekla, da je to za pooči-
tanje takšnih prememb potrebno, iznova na licu
mesta s količi zatekniti ter potem končno pro-
vzročiti sklepanje neposrednjih udeležencev
(§ 37.). — To sklepanje neposrednjih udele¬
žencev o zložbenem načrtu odpade, če je bila
zložba ukazana z deželnim zakonom zategadelj,
da bi bilo možno večje kose sveta primerneje
z vodo namakati ali pa osuševati.

§ 37. Končni sklep neposrednjih udeležen¬
cev o zložbenem načrtu se naredi pod (vod-
stvom krajnega komisarja z glasovanjem in
pri tem velja zložbeni načrt kot sprejet, ako
mu je pritrdila večina vseh pri zložbi nepo-
srednje udeleženih in ako katastralni čisti donos
tej večini lastnih in zložbi privzetih zemljišč
sestavlja najmanj dve tretjini katastralnega
čistega donosa vseh v tem ozemlju v zložbo
privzetih zemljišč. Postopek pri tem glasovanju
določa deželno zakonodajstvo, katero sme pri
tem za vzprijetje zložbenega črteža zahtevati
tudi večjo večino neposrednje udeleženih, večji
katastralni čisti donos tej večini in zložbi pri¬
vzetih zemljišč in poleg tega še neki del skup¬
nega površja vseh v tem okolišu zložbi pri¬
vzetih zemljišč.

§ 38. Pri tem glasovanju doseženo gla¬
sovno razmerje mora krajni komisar precej po

102

končanem glasovanju v občinah, spadajočih k
zložbenemu ozemlju, javno dati na znanje s
pozivom, naj glasovalci, ki menijo, da jim po¬
stopek, kakršen je bil pri glasovanju, ali pa
glasoštetje dela krivico, svoje dotične pritožbe
v 14 dnevih, ki se računijo od dneva tega
oznanila, krajnemu komisarju pismeno oddado
ali pa ustno na zapisnik povedo. — Po pre¬
teku tega roka položi krajni komisar pred de¬
želno komisijo zložbeni načrt, zapisnik o gla¬
sovanju in kake podane pritožbe.

§ 39. Deželna komisija razloči o teh pri¬
tožbah, nedopuščajoč vzklica, ter razsodi, ko
se je bilo to zgodilo, o zložbi s tem, da zlož¬
beni načrt ali potrdi ali pa da mu potrjenje
odreče. — Kadar se je pri glasovanju o zlož-
benem načrtu našla v § 37. zahtevana večina,
tedaj ga deželna komisija potrdi, izreče, da se
mora manjšina neposrednje udeleženih na pod¬
lagi istega vdati v zložbo ter da krajnemu ko¬
misarju ukazila, potrebna za izvršbo tega na¬
črta. — Kadar se pri glasovanju ni našla ta
večina, tedaj odreče deželna komisija zložbe¬
nemu načrtu potrdilo ter izreče, pod pridržkom
poznejše razsodbe o kakih stroških, da je zlož-
bena razprava sklenjena. — Kadar je deželni
zakon ukazal zložbo zategadelj, da bi se večji
kosi sveta dali uspešneje z vodo namakati ali
osuševati, tedaj mora deželna komisija precej
razsoditi o zložbi, potem ko je končnoveljavno
razsojeno o vgovorih, vloženih zoper zložbeni
načrt v oznamenilnem roku § 34. — Zložbeni
načrt, ki ga je deželna komisija potrdila, ni pod-

103

vržen vzklicu, niti se ne more proti takšnemu
načrtu zahtevati postavitev v poprejšnji stan.

§ 40. Kadar se je vrednost zložbi pod¬
vrženega predmeta, preden se izroči novemu
lastniku, vsled kakega slučajnega prigodka
zmanjšala, tedaj sme novi lastnik v 60 dnevih
potem, ko je bil dotični del zložbenega načrta
izvršen, od prejšnjega lastnika zahtevati, da mu
pozneje izravna vrednost. Tako izravnanje je,
kadar je zmanjšana vrednost zemljišča ter bi
bilo to mogoče brez znatne kvare za novo
uredbo zemljiške posesti, opraviti z zemljiščem,
a v vseh drugih slučajih z novci. Kadar se je
pri izvršitvi zložbe pripetil pregrešek v meri ali
računu, tedaj sme s tem oškodovani v letu
dni po izvršitvi dotičnega dela zložbenega na¬
črta od tega, komur je pogrešek prišel v korist,
zahtevati povračilo v novcih, a če je ta po¬
grešek zadeval zemljišče, in bi bilo to mogoče
brez znatne kvare za novo uredbo zemljiške
posesti, v zemljišču. Kedor je bil s tem, da se
ni izpolnilo, kar je oblastvo ukazalo zaradi pre¬
hoda iz obstoječih razmer v novo uredbo zem¬
ljiške posesti, v užitkih njemu odkazanih od-
delilnih zemljišč ali kako drugače prikrajšan,
sme v 60 dnevih po izvršitvi dotičnega dela
zložbenega načrta od prejšnjega lastnika teh
zemljišč zahtevati za to povračilo v novcih.

§ 41. Kadar se razmere zemljiške posesti,
na katerih je osnovan zložbeni načrt, v času
med potrdbo in izvršbo načrta po višji moči
(če vodovje premeni svoj tek, če nastopajo
dalje trpeče povodnji, ki pustošijo zemljišča,
če se udere zemlja ali primeri kaj enakega)

104

tako znatno premene, da v § 40. omenjeno iz-
ravnanje vrednosti ne more pomagati, tedaj
sme deželna komisjja po zahtevi neposred-
njega udeleženca zložbeni načrt popolnoma ali
deloma razveljaviti ter, v kolikor bi bila po
okolnosti zložba še mogoča ali koristna, uka¬
zati nova osnovna dela in sestavo novega
zložbenega načrta. Zoper tako odredbo je vsa¬
kemu neposrednjemu udeležencu v 14 dneh,
počenši od dneva, ko mu je bila ta odredba
vročena, odprta pritožba na ministrsko ko¬
misijo.

§ 42. Sklep zložbenega postopanja mora
deželna komisija vselej javno razglasiti tako,
kakor predpisuje § 29. — Z dnevom, ko se
objavi razglas, neha pristojnost zložbenih ob-
lastev, tako da le-ta ostanejo odslej pristojna
samo še v razsojanje v § 40. v misel vzetih
zahtev.

IV. Stroški zložbe.

§ 43. Kolikor, stroški zložbe obstoje v na¬
gradi za krajnega komisarja, v njegovih pot-
ninah in pisarniških stroških, se ti stroški
plačujejo iz državnega zaklada. — Deželno
zakonodajstvo določa, kedo naj dobavi in
vzdržuje uradovalnico lokalnemu komisarju ter
nosi drugovrstne zložbene troske in kako je te
troškove porazdeljevati med obvezance.

§ 44. Deželnemu zakonodajstvu se pri¬
držuje poskrbeti za to, da bodo lastniki zem¬
ljišč zložbi podvrženih iz deželnih sredstev, iz
deželnih zavodov ali naposled pod sodelovanjem
dotične dežele iz drugih javnih zalogov pod

105

primernimi uveti dobivali zajme, s katerimi bi
plačali delež zložbenih troskov, kolikor pride
na vsakega, in pa plačali novce v poravnanje,
kolikor mora kedo njih opraviti po § 12. •—V
kolikor se taka posojila po oblastvenem potrdilu
uporabijo v zaznamovane namene, se drže po¬
sojilne terjatve na dolžniku odkazanih oddeliinih
zemljiščih in se plačujejo pred hipotekarnimi
terjatvami neposrednje po cesarskih davkih in
davščinah, kadar pa se teh zemljišč drže za¬
družne zaveznosti v zmislu § 23. drž. zak. z
dne 30. maja 1869, dz 93 neposrednje za temi.
— Enako prednost uživajo tudi ne dalie nego
tri leta zaostale obresti takšnih posojilnih ter¬
jatev. — Obstoj takšnih posojilnih terjatev je
poočititi v zemljiških knjigah.

V. Končna določila.

§ 45. Ta zakon pride v vsaki izmed po¬
samičnih kraljevin in dežel v moč istodobno
z deželnim zakonom, ki se ima izdati o tem
predmetu.

§ 46. Izvršitev tega zakona je naročena
Mojim ministrom za poljedelstvo, za notranje
stvari, za pravosodje in za finance.

B) Deželni zohoni. 1. Kranjsko.

Zakon od 1. listopada 1900., dež. 28.,
o zložbi poljedelskih zemljišč.

I. O zložbi v obče.

§ 1. je enak § 1. drž. zak.

§ 2. Za poljedelska zemljišča v zmislu prvega od¬
stavka § 1. je šteti:

§ 2. zl. u. 69.

106

1. Njive, travnike, pašnike, planine, poljske vrtove
in hmeljnike, meje in vzare brez razločka na to, če so ta
zemljišča z drevjem zasajena ali ne:

2. poti, steze za živinsko gonjo, jarke in neob-
delovane površine.

S poljedelskimi zemljišči je nadalje za namene tega
zakona kot enake šteti:

3. Posamezne med zemljišči navedenimi pod 1. in
2. ležeče ali vanje segajoče gozdne, z grmovjem porastle
parcele, loke ali za pogozdenje določene parcele, v kolikor
je njih trajna uporaba za druge namene kot za one goz¬
dnih nasadov v javnem interesu dopustna in je privzetje
teh zemljišč v zložbo primerno, to pospeševati ali vsaj
ne oteževati.

§ 3. Zemljišča, ki ne spadajo v katero v § 2. ome¬
njenih kategorij, ali katera imajo, ako spadajo v katero
izmed teh kategorij, zaradi svoje posebne lege ali lastnosti
tako gospodarsko vrednost, da se z odkazanjem kakega
drugega zemljišča ne more primerno povrniti, se smejo
tudi razen slučaja omenjenega v drugem odstavku § 1.,
podvreči zložbi samo s pritrditvijo njih posestnikov.

K tem zemljiščem je zlasti prištevati:

1. zemljišča, ki jih je po njih legi smatrati za stav-
bišča ali za okolico, odmenjeno spomenikom ali rodbinskim
grobom; — 2. hišne vrtove in parke; — 3. zemljišča
ograjena z zidom; —4. zemljišča, v prvi vrsti odmenjena
vinarstvu in sadjarstvu; — 5. hmeljnike. ki obstoje naj¬
manj tri leta in obsegajo skupaj se držečo površino naj¬
manj pol hektara; — 6. gozde, ki ne spadajo pod določila
§ 2. štev. 3; — 7. jame za prod, gramoz, glino, lapor in
pesek, lome za kamen, apnenik in skril, šotne in malčeve
sklade, v kolikor se te jame, lomi in skladi koT~taki upo¬
rabljajo; — 8. zemlišča, na katerih se nahajajo slatine in
zdravilne vode, v kolikor je teh zemljišč treba za primerno
uporabo teh studencev, kakor tudi zemljišča, ki jih za¬
časno ali stalno pokriva takšno stoječe vodovje, ki služi
za riborejo ali za obrtne namene, ali ima posebno vrednost
za domače gospodarstvo; — 9. zemljišča, ki so določena,
da služijo za izsipališča jalovega kamenja ali za skladišča
ali kako drugače tehničnemu obratu kakega rudnika ali
kake obrtne naprave.

§ 8. zl. u. 75.

107

§ 4. Zemljišča, ki so po svoji legi izpostavljena
posebnim poškodbam, ali katerih se drže taka posebna
bremena, ki bistveno ovirajo zložbo, se smejo od nje iz¬
ključiti, tudi če spadajo h kateri v § 2, omenjenih kate¬
gorij ali bi se moglo njih privzetje na podstavi posest¬
nikove pritrditve v smislu § 3. izvršiti. K takim zemljiščem
je prištevati zlasti tista, ki so v primeri z drugimi zem¬
ljišči zložbenega ozemlja izpostavljena izdatno večji ne¬
varnosti, da bi jih ne poškodovali zasipi, zemeljski udori,
podmoli ali povodnji, ali katerih se drže posebno visoka
ali taka realna bremena, katerih vrednost je težko določiti.

§ 5. Ozemlje, na katero se ima raztegniti zložba
(1. odstavek § 1.), mora obsezati ali

1. celo davčno občino, ali

2. enega ali več, k eni ter isti ali k različnim davčnim
občinam spadajočih zemljiških kosov (delov), ki so omejeni
z očitno vidnimi prirodnimi ali umetnimi mejami, kakor
zlasti s cestami, potmi ali železnicami, gozdi, vinogradi in
z drugimi v zmislu § 3. zložbi ne podvrženimi zemljišči,
ali ki se vsled svojega obdelovanja iz kakega kraja kažejo
kot samostojne okrajine, v teh dveh slučajih vendar s po¬
gojem, da je iz take omejene zložbe še vedno pričakovati
izdatnih koristi za zemljedelstvo in da se v tem ne poseže
v razsežnejšo, previdoma še z izdatnejšimi koristmi zdru¬
ženo zložbo, ki jo je pričakovati.

§ 6. V zložbenem ozemlju, določenem po § 5. mo¬
rajo vsa ona zemljišča biti predmet zložbe, ki spadajo h
kategorijam, navedenim v § 2. ali, v kolikor spadajo pod
določilo § 3., ki se privzemajo s pritrditvijo posestnikov.
— Od zložbe ostanejo izključena samo ona zemljišča
zložbenega ozemlja, ki ne spadajo k nobeni v § 2. ome¬
njenih kategorij, nadalje ona, katerih posestniki ne dajo
po § 3. potrebne pritrditve, in končno ona zemljišča, ki
se izključijo na podstavi § 4.

§ 1 .  Izjemoma se smejo dalje čez meje po § 5.
določenega zložbenega ozemlja, oziroma s tem, da se to
ozemlje razširi, privzeti v zložbo :

1. Sosednja zemljišča, katerih posestniki zahtevajo
privzetje, če je to primerno, zložbo pospeševati ali je vsaj

4. zl. u. 73, 75. — § 5. zl. u. o.
§ 7 .  zl. u. 75.

108

ne oteževati; — 2. sosednja poljedelska zemljišča (§ 2),
neodvisno od pritrditve njih posestnikov, v kolikor je
privzetje takšnih zemljišč potrebno, da se doseže primerna
obmejitev oddelilnih zemljišč ali primerna prireditev gos¬
podarskih naprav (§ 10).

§ 8. Kadar so med zemljišči, ki imajo biti predmet
zložbi, zemljišča, glede keterih ali:

a)  med bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami
ali nekdanjimi podložniki, kakor tudi med dvema ali
več občinami obstoje skupne pravice do njih posesti
ali uživanja, ali

~b)  katera vsi ali samo nekateri občani, eden ali več
občinskih oddelkov, soseščin ali podobnih poljedelskih
združeb (vrst kmetov, posestnikov hiš s posebno
ustanovno pravico, singularistcv i. dr. t.) skupno
ali premenjevalno (drug za drugim) uživajo vsled
tega, ker so sami osebno soudje, ali ker se kot so-
posestniki štejejo za soude, ali ker so soupravičenci
glede spolovinskih ali premenjevalnih zemljišč, —
tedaj se morajo, kolikor se ne uporabi določilo naslednjega
§ 9. razveljaviti skupne pravice do posesti in uživanja
teh zemljišč z razdelitvijo ravno teh zemljišč, ki se zveže
z zložbo, oziroma s primernim vpoštevanjem pravic po¬
sameznih sodeležnikov pri poizvedovanju in določevanju
oddelil, ki pri zložbi spadejo nanje.— Pravice posameznih
sodeležnikov je določiti po deželnem zakonu z dne 26.
okt. 1887. (dež. 2 in 1. 1888.) o razdelbi skupnih zem¬
ljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja
in oskrbovanja.

§ 9. Kadar so med zemljišči, omenjenimi v § 8.,
gozdi, ki so bili v zmislu § 3. s pritrditvijo posestnikov
v zložbo privzeti, se smejo isti samo toliko razdeliti, da
s tem skrbno gojenje in primerno obdelovanje posameznih
delov ne pride v nevarnost. Ako mora zatorej za posa¬
mezne dele skupnost trajati še dalje, se morejo dotične
razmere uravnati po določilih na koncu § 8. navedenega
dež. zakona. — Glede zemljišč kake druge obdelovalne
vrste se sme poDolna ali delovita ohranitev skupnosti kot
izjema od pravila § 8. dopustiti takrat, kadar za to govore
posebni gospodarski razlogi. Tudi v tem primeru pa mora
nastopiti uredba po navedenem zakonu.

109

§ 10. Z zložbo vred se morajo narediti take skupne
naprave, ki so potrebne za to, da se k oddelilnim zem¬
ljiščem, kar je največ moči, brez služnosti dohaja in da
se lahko s primernim obdelovanjem uživajo. Zlasti se
morajo napraviti, oziroma preložiti ali uravnati poti, jarki,
potoki in mostovi, in proti dotičnim odredbam je osebam,
ki pri zložbi niso neposrednje udeležene, (§ 27 ), vgovor
dopuščen samo takrat, kadar bi jim iz takih odredeb na¬
stala izdatna škoda. — Natančnejša določila o teh na¬
pravah so obsežena v III. oddelku drugega poglavja.

§ 11. Na služnosti se ne opirajoča skupna živinska
paša na zemljiščih, privzetih v zložbo. se sme po prejemu
oddelilnih zemljišč izvrševati samo s pritrditvijo posestnikov
teh oddelilnih zemljišč, brez kvare za pašo, ki se je more¬
biti v zmislu drugega odstavka § 9. na skupnih zemljiščih
obdržala in uravnala.

§§ 12. in 13. sta enaka §§ 4. in 6. drž. zak.

II. O zložbenih oblastvih.

§§ 14. do 16. so enaki §§ 4. do 8. drž. zakona s
tem, da se pozivajo v § 15. tega zakona § 69., v § 16.
pa tega zakona ( § 15. odst. 1.) ter, da je v 2. odst. § 16.
za prvo vejico vstavljeno «v kolikor se za njih rešitev ne
uporablja civ. pravdni red po čl. XLVII. uvodnega zakona
k njemu (zak. 1. avg. 1895, dz. 112)».

§ 17. So li zemljišča tako. kakor je povedano v § 8.
privzeta v zložbo, tedaj so v § 14. imenovana oblastva
pristojna tudi glede razdelbe teh zemljišč, oziroma glede
uredbe skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja ne¬
razdeljeno ostalih zemljišč te vrste po določilih dotičnega
deželnega zakona z dne 26. okt. 1887. (dež. 2 iz 1. 1888.),
oziroma zak. z dne 3. sept. 1894. 1. (dež. 27). — Ta
oblastva so tudi izvzemši slučaje iz drugega in tretjega
odstavka § 15. pristojna glede vseh vprašanj, ki so združena
s tem, da se narede v § 10. omenjene gospodarske na¬
prave in uravna njih prihodnje vzdrževanje. — Pristojna
so naposled v onih stvareh, ki v zložbene namene po¬
trebujejo razsodbe v gozdnopravnem oziru. — Pri tem je
predpise vodnega prava, oziroma gozdne predpise upo¬
rabljati v toliko, kolikor v tem ali v zakonu, navedenem
v prvem odstavku, ni obseženo drugačno določilo.

§ 14. zl. u. 27.

110

§ 18. je enak § 9. drž. zakona.

§ 19. je enak § 13. dež. r. in u. zak. s tem, da ima
prvi odstavek pridevek: Razen zgoraj označenih oseb se
smejo za krajne komisarje postaviti tudi tisti, ki so v
zmislu ukaza poljedeljskega ministra z dne 18. nov. 1895,
dz. 175. usposobljeni v dosego z IX. činovnim redom
združene službe v stanu juridično-upravnih uradnikov državne
ali zakladnih posestev uprave, ter imajo za zložbo po¬
trebne poljedelske znanosti,

§ 20. do 24. so enaki §§ 14. do 18. dež. r. in u.
zak. s razločkom, da je v njih govor o zložbi mesto o
razdelbi in uredbi zemljišč ter, da se poziva v §§ 20. in
22. tega zakona § 23.

§ 25. je enak § 19. dež. r. in u. zak.

§ 27. je enak § 12. drž. zak.

§ 28. Nikomur se ne sme zoper njegovo voljo od-
kazati tako oddelilno zemljišče, ki bi ga ne mogel dru¬
gače obdelovati, nego da bi prestavil svojo domačijo ali
da bi bistveno premenil ves dozdanji način svojega go¬
spodarstva na glavnem posestvu. — Kadar se pokaže
preložitev poslopij za stanovanje ali za gospodarstvo pri¬
merni izvršitvi zložbe posebno koristna, tedaj je onim
neposrednjim udeležencem, ki se radovoljno odločijo za
tako preložitev, oddelilo odkazati blizu nakazanih stavbišč.
Oblastvo sme določiti, da se jim nakloni pomoč v nov¬
cih, v vožnji, v delu ali v stavbenem gradivu. I< tej pomoči
morajo drugi, pri zložbi neposrednje udeleženi, kadar ni
drugega dogovora, pomagati po oblastveno določenem raz¬
merju tiste koristi, ki se zanje pokaže iz tega, da so se
jim vsled preložitve oddelilna zemljišča mogla dati bliže
njih gospodarskih poslopij.

§ 29. V ostalem se je zaradi prvemu odstavku § 27.
primerne cenitve zemljišč, ki jih je oddeliti, in zaradi do¬
ločbe in odkaza oddelilnih zemljišč ravnati po ukazilih,
obseženih v predpisih o zložbenem postopanju (III. odd.)
in v dotičnih ukazih. —- Za neznatno razliko v zmislu
drugega odstavka § 27 je vsekako smatrati ono, ki ne
presega dvajsetega dela vrednosti dotičnemu neposred-

§ 18. zl. u. 63. — § 20. zl. u. 33. — § 25. zl. u. 67.
— § 27. zl. u. 110. — § 29. zl. u. 110.

111

njemu udeležencu pripadajočega zemljišča, ki ga je odde¬
liti, in sicer z ozirom na primanjkljaje in prirastke (§§ 86.,
87.), ki se pokažejo zaradi gospodarskih naprav.

§§ 30., do 38. so enaki §§ 13. do 21. drž. zak.

39. Odpoved mora v slučaju § 37. zakupnik izvršiti
v 90 dneh od tistega dne, ko mu je krajni komisar dal
na znanje, da je deželna komisija potrdila zložbeni načrt
(§ 40). — Zakup preneha tedaj, kadar ni drugačnega do¬

govora, s koncem ravno tekočega zakupnega leta. v ka¬
terem je potekel 90 dnevni odpovedni rok ali, kadar bi
ostala zakupna doba potem znašala manj kot tri mesece
po preteku zgoraj zaznamovanega odpovednega roka. Ta
določila veljajo tudi glede odpovedi v § 1103. odz. dolo¬
čenega razmerja, Glede najemov veljajo ista določila s to
premembo, da odpovedni rok znaša samo 30 dni, da na¬
mesto zakupnega leta stopi čas, ki se po § 1115. odz.
šteje za molče narejeno obnovitev dotične najemne po¬
godbe in da je kot za najmanjšo ostalo najemno dobo
vzeti en mesec.

§ 40. Kadar se poljedelska zemljišča zlagajo v zvezi
z razdelbo ali uredbo, tedaj se glede po razdeibi ali uredbi
udeleženih uporabljajo §§ 20. do 23., 25. in 26. zak. z dne
26. okt. 1887., dež. 2. iz 1. 1888. Vendar stopi namesto
prvega odstavka § 26. navedenega zakona določilo § 33.
tega zakona, in nadalje je namesto § 27. zak. z dne 26. okt.
1887,, dež. 2. iz 1. 1888. uporabljati nastopni § 41. tega
zakona.

§§ 41. do 45. so enaki §§ 22. do 26. drž. zak. z
razločkom, da se v § 41. poziva § 8. tega zak.

III. Postopanje pri zložbi.

A.)  Splošna določila.

§§ 46. do 50. so enaki §§ 32. do 36. dež. r. in u. z.

§ 51. je v 1. odstavku po vsebini enak § 37. dež.
r. in u. z. — 2. odstavek: Glede zastopanja kakega zem¬
ljišča, ki se nahaja v solastnini več oseb ali v razdeljeni
vrhovni in v užitni lastnini ali v lastninskem ali posestnem
prepiru, veljajo določila § 31.

§ 31. zl. u. 85. — § 43. zl. u. 50. —§ 45. zl. u. 41.

§ 47. zl. u. 52. — § 49. zl. u. 47. — § 50. zl.

u. 53.

112

§§ 52. do 62. so enaki §§ 39. do 49. dež. r. in u.
zak. s tem, da se v § 56. ki nima 2. odstavka, poziva §
15. v §§ 7. in 558. pa § 18. tega zakona.

§ 63. Oblastva morajo tistim svojim odredbam in
razsodilom, ki se imajo izvršiti samo v slučaju končne
potrditve zložbenega načrta (§ 39.), izrekoma pridejati
primerni pridržek. — Pri tem se morajo oblastva ravnati
po pravilu, da dovršene razprave, kar je moči, koristi
donašajo v javnem interesu in v onem stranek, zlasti po
odstranitvi sporov, tudi za slučaj, ko bi se ne potrdil
zložbeni načrt, in da je tedaj take razsodbe, ki nimajo
potrdila zložbenega načrta za brezuveten pogoj, izreči brez
zgoraj omenjenega pridržka s pravno močjo, zazname-
novano v § 25. — Predstoječa določila se ne uporabljajo,
kadar gre za zložbo, ki jo je ukazal deželni zakon za¬
tegadelj, da bi se mogli večji kosi sveta primerneje z vodo
namakati ali osuševati, in pri kateri tedaj v zmislu §§ 36.
in 39. oblastveno potrdilo zložbenega načrta ni odvisno
od končnega sklepanja neposrednih udeležencev

§ 64. Kadar je zložba poljedelskih zemljišč združena
z razdelbo ali uredbo, tedaj je za postopanje, ki se iz¬
vrši v mejah zložbenega postopanja za posebne namene
razdelbe in uredbe, zmiselno uporabljati občna določila
§§ 46. do 63. tega zakona z nastopnimi razlikami:

1. Glede zastopanja sodeležnikov ali zastopanja zem¬
ljišča, s katerega posestjo je združen delež pri skupnih
zemljiščih, užitna ali upravna pravica v zmislu zakona z
dne 26. okt. 1887., dež. 2 iz 1. 1888., ali pravica po §
23. naved. zak. je uporabljati zadnji odst. § 36., ozir. §
38. zak. z dne 26. okt. 1887, dež. 2 iz 1. 1883.;

2. določilo § 56. tega zakona se toliko ne uporablja,
v kolikor so oblastva po prvem postavku § 10. zak. z
dne 26. okt. 1887., dež. 2. iz 1. 1888., sama pristojna tudi
za razpravo in razsodbo sporov, ki obstoje med sodelež-
niki o posesti ali lasti posameznih delov skupnih zemljišč.

B)  Ustanovitev in izvršitev zložbenega načrta.

§§ 65. in 66. sta enaka §§ 27. in 28, drž. zak. s
tem, da se v prvem pozivajo §§ 65. do 93., v drugem pa
1. in 5. tega zakona.

§ 52. zl. u. 52. — § 53. zl. u. 53. — § 59. zl. u.
67. — § 60. zl. u. 39. 56. — § 62. zl. u. 39., 56. —
§ 63. zl. u. 63.

113

§ 67. Natačnejša določila o obliki in inštfukcij i v
predstoječem paragrafu omenjene zahteve, o uporabi, ki
jo morejo najti že v tem stanju postopanja določila § 4.,
kakor tudi o oblastvenih poizvedbah, katere je morebiti
opraviti, da se pretehta predlog sam, se izdado po
ukazni poti.

§ 68. Ako se pokaže, da je zahteva stavljena od
manj nego od polovice lastnikov k zložbenemu ozemlju
spadajočih poljedelskih zemljišč (§ 66.), ostanejo oni, ki
so jo stavili, še eno leto od dobe zahteve nanjo vezani
za ta slučaj, ako se v tej dobi s pristopom drugih last¬
nikov doseže poprej omenjena potrebna polovica.

§ 69. je enak § 29. drž. zak.

§ 70. Poleg krajnega komisarja morajo po določilih
tega zakona in dotičnih ukazov pri zložbi sodelovati:

1. Odbor udeležencev;

2. za zemljemerska dela potrebno tehniško osobje;

3. vrhutega potrebni tehniški pomočniki in izvedenci.

Kadar se zložbenega postopanja kot neposrednji

udeleženec udeležuje kakšna občina ali kakšen občinski
oddelek kot lastnik zemljišč, ki so se privzela v zložbo,
ali pa glede zemljišč, omenjenih v § 8., tedaj je deželni
odbor upravičen, odposlati svojega uda ali svojega uradnika
ali zaupnega moža. Tega odposlanca mora krajni komisar
povabiti k vsem razpravam, ki vplivajo na določitev in
vpoštevanje pravic in koristi občine ali občinskega od¬
delka. — Temu odposlancu tudi pristoji, pri krajnem
komisarju sprožiti take poizvedbe, razprave ali drugačne
odredbe, ki se mu zde potrebne ali zaželjene v varstvo
koristi občine ali občinskega oddelka. Vendar se odpo¬
slanec zoper dotično odklonitev krajnega komisarja ne
more pritožiti, ampak mora se, če treba, obrniti na deželni
odbor, kateremu je dano na prosto voljo, da dotično stvar
naznani deželni komisiji, da ta ukrene tiste odredbe, ki
se ji zde potrebne izvrševaje pri tem svoj uradni nadzor
(§ 62.).

§ 71. Odbor udeležencev obstoji, kakor določa krajni
komisar iz štirih do dvanajstih udov, katerih polovico^ iz¬
volijo najprej neposrednji udeleženci z relativno večino

§ 68. zl. u. 69. § 69. zl. u. 69. — § 70. zl. u.
14, 51.

8

114

glasov iz svoje srede, drugo polovico pa jih pokliče krajni
komisar iz vrste neposrednjh udeležencev tako v odbor,
da so v njem zastopani mali, srednji in veliki zemljiški
posestniki. — Zoper določilo krajnega komisarja o številu
odbornikov, zoper njegov izrek o pravilnosti volitev in
zoper poklice v odbor, ki jih sam izvrši, ni dopuščena
pritožba.

§ 72. Preko števila odbornikov, ki ga določi krajni
komisar, spadajo nadalje v odbor občinski predstojniki
tistih selskih občin, v katerih ozemlju leže zemljišča, ki
se privzamejo v zložbo; krajni komisar jih mora povabiti,
naj stopijo v odbor.

§ 73. Odbor udeležencev posluje kot pridejani sveto¬
valec krajnega komisarja v vseh onih vprašanjih, ki se
tičejo zložbe vobče in s tem združenih skupnih gospo¬
darskih naprav. Toda vprašanja, pri katerih gre neposrednje
za poizvedbo in določitev pravic posameznih udeležencev
ali za njih oddelilo, kakor tudi vobče za zasebne koristi,
niso predmet odborovih razprav. — Odbor skliče krajni
komisar, kateremu pristoji tudi odboru predsedovati, kadar
nanese potreba. K odborovim razpravam je vselej privzeti
tudi zemljemerca: ostale pri zložbi sodelujoče tehnične
pomočnike je privzeti takrat, kadar gre za stvari njih
stroke: — Na podstavi §§ 71. in 72. k odboru spadajoči
udje imajo pravico do povračila gotovih stroškov, ki so
združeni z njih delovanjem v odboru, kakor tudi pravico
do povračila časovne zamude, ki jim izvira iz onega
delovanja. To povračilo se izmeri na podstavi tarifa, ki
ga, poprašavši poprej odbor, sestavi krajni komisar, in ki
je odvisen od potrdila deželne komisije.

§§ 74. do 79. so enaki §§ 63. do 68. dež. r. in u.
zak. z razločkom, da ne govore o razdelbi in uredbi temuč
zložbi zemljišč, da se pozivajo v § 77 §§74. in 75. tega za¬
kona, v § 78. zakon 7. jul. 1890, dz. 149., v § 79. pa
§ 56. tega zak. oziroma določila dež. r. in u. zakona.

§§ 80. do 82. so enaki §§ 74. do 76. dež. r. in u.
zak., s tem, da se pozivajo v § 80. §§ 27. in 32. v § 82.
,pa § 93. tega zakona.

§ 75. zl. u. 26. — § 79. zl. u. 75. — § 80. zl. u.
88, 89.

115

§ 83. Cenitev zemljišč, za katero se odloči krajni
komisar na podstavi po bonitaciji doseženega mnenja iz¬
vedencev, oziroma iz tega za zložbeno ozemlje izvirajoči
bonitetni načrt, kakor tudi vpisnik posestnega stanja,
kateri zadnji mora obsegati vsako posamezno zemljišče z
imenom njegovega lastnika, z imenovanjem sveta, skupne
površine in od te vsak v posamezno vrsto sveta in boni¬
tetni razred spadajoči površinski del, je 14 dni na pri¬
pravnem kraju zložbenega ozemlja razgrniti na vpogled
tistim, ki so pri zložbi udeleženi, ter kraj in čas raz¬
grnitve, najmanj tri dni poprej razglasiti v občinah zlož¬
benega ozemlja. — Obenem je vsakemu neposrednjemu
udeležencu njega se tikajoči izpisek iz vpisnika posestnega
stanja vročiti, oziraje se na določila § 84.

§ 84. Zoper podatke, ki se pokažejo iz. bonitetnega
načrta in iz vpisnika posestnega stanja glede cenitve zem¬
ljišča ali zemljiškega dela smejo pri zložbi udeleženi pri
krajnem komisarju vlagati opomine. Kadar se ti opomini
vlože ustno, jih je vzeti na zapisnik. Krajni komisar je
dolžan preiskati, so li ti opomini utemeljeni, ter nedostatke
bonitetnega načrta, ki se dejansko pokažejo pri tem, v
popravilo nadaljnjega postopanja imeti v razpregledu. —-
Vendar v tem stanju postopanja o takih opominih ne
nastopi razprava in razsodba po stopinjah; temveč ostane
strankam pridržano, da svoje pritožbe v tem oziru, ako
ostanejo veljavne, vlože ob povodu, navedenem v § 95.
— Zoper druge podatke vpisnika posestnega stanja in
zlasti zoper v njem navedene površine smejo pri zložbi
udeleženi, tako glede svojih, kakor glede tujih zemljišč
pri krajnem komisarju vlagati vgovore, o katerih je z ude¬
leženimi strankami razpravljati in, ako preporno vprašanje
spada pod pristojnost zložbenih oblastev, razsoditi po sto¬
pinjah. — Rok za vlaganje opominov in vgovorov neha
osem dni potem, ko je ponehal rok za razgrnitev bonitet¬
nega načrta in vpisnika posestnega stanja, za one udele¬
žence pak, katerim je vročiti izpiske iz vpisnika, nikakor
ne pred 14 dnevi po tej vročiti.

§ 85. Po končnoveljavni določitvi vpisnika posest¬
nega stanja se mora krajni komisar lotiti poizvedbe pri¬
mernih oddelilnih zemljišč, dotičnih gospodarskih naprav

§ 83.|zl. u. 97. — § 84. zl. u. 97.

8 *

116

(§ 10.) in izravnay, ki jih je plačati v novcih, ter po¬
skrbeti za to, da se narede za to potrebni računi in na¬
črti. —■ Je li z zložbo kakega v § 8. omenjenega zemljišča
združena razdelba, tedaj je po deželnem zakonu z dne
26. okt. 1887, dež. 2 iz 1. 1888., določene pravice pri tem
neposrednje udeleženih tudi oddeliti in v ta namen pri
omenjenih računih in načrtih primerno vzeti v poštev. —
Oddelilna zemljišča, ki morajo po določilih §§ 33. do 35.
ostati obremenjena s služnostmi ali realnimi bremeni in
se morajo odkazati novemu posestniku, potem taka zem¬
ljišča, na katerih mora po § 41. ostati vknjižena kakšna
terjatev, je, kakor v § 91. omenjena oddelilna zemljišča,
vpoštevaje manjšo vrednost, ki izvira iz te obremenitve,
postaviti v račun.

§§ 86. do 91. imajo o zložbi zemljišč ista določila
kakor §§ 84. do 89. dež. r. in u. zak. o razdelbi zemljišč
s tem, da se pozivajo v § 86. § 10. v §§ 87. in 88. § 86.,
v § 89. §§ 86 do 88. tega zakona.

§ 92. ima v 1. odst. o zložbah taka določila kakor
§ 90, dež. r. in u. zak. — Dalje se glasi:

Na vsak način je o splošnih vodilih, po katerih se
bo ravnati pri določevanju oddelilnih zemljišč in projek¬
tiranju skupnih gospodarskih uprav, pravočasno zaslišati
odbor udeležencev.

Kadar je z zložbo združena razdelba kakega v § 8.
zaznamovanega poljedelskega zemljišča, in je kaka občina
ali kakšen občinski oddelek pri tem neposrednje udeležen,
tedaj je na to, koliko ta občina ali ta občinski oddelek
potrebuje zemljišča za javne namene, vzeti v deželnem
zakonu z dne 26. oktobra 1887. (dež. zak. št. 2 iz leta
1888) predpisani ozir.

§ 93. Za razmere, ki po § 82., št. 1 in 2, pri cenitvi
posameznih zemljišč niso prišle v poštev, je plačati iz¬
ravnavo v novcih, ako se med posestnikom teh zemljišč
in med tistim, kareremu naj se odkažejo v oddelilo, ne
doseže drugačen dogovor.

Daljna 2 odst. tega §. imata enaka določila kakor
§ 91. dež. r. in u. zak., s tem, da se v njih poziva § 82.
š. 3. 4. in 5. tega zakona.

§ 94. ima ista določila kakor § 110. dež. r. in u. zak,

§ 86. zl. u.114. — § 93. zl. u. 94, 129. — § 94
zl. u. 103.

117

C)  Razgrnitev in zakoličenje zložbenega načrta in
sklepanje o njem.

§§ 95. do 98. soglašajo s §§ 34. do 37. drž. zakona
s tem, da se v § 97. poziva § 98. tega zakona.

§ 99. Za glasovanje mora krajni komisar sestaviti
imenik pri zložbi neposrednje udeleženih oseb z napovedjo
katastralnega čistega donosa njih v zložbo privzetih zem¬
ljišč in s pridejaniina dvema rubrikama «Za zložbeni na¬
črt* in «Zoper zložbeni načrt*. — O dobi, ki je za gla¬
sovanje določena in ki mora znašati najmanj osem ur, je
obvestiti vse neposrednje udeležence in to vsakega posebej,
ter razen tega razglasiti primeren razglas v občinah zlož¬
benega ozemlja najmanj osem dni pred glasovanjem. —
Vsak neposrednji udeleženec sme v določeni dobi svoj
glas oddati za zložbeni načrt ali zoper njega. Glasovi se
smejo oddajati od neposrednjih udeležencev samo osebno
ali pa vsled določil § 53. po pooblaščenih osebah, in sicer
tako, da dotičnik v navzočnosti glasovalne komisije svoje
ime v vpisnikovo rubriko za zložbeni načrt ali zoper njega
sam vpiše ali vpisati da. Omejilne, pogojne ali drugačne
opazke pri tem vpisovanju niso dopuščene in se smatrajo
kot za nevpisane. Glasovalna komisija je sestavljena iz
krajnega komisarja in iz dveh pri zložbi neposrednje
udeleženih, ki ju v komisijo pokliče krajni komisar.

§ 100. So li med zemljišči, v zložbo privzetimi, taka
skupna zemljišča, ki ob zložbi niso podvržena v § 8.
omenjeni razdelbi, katerih skupno zastopanje pa v zmislu
§ 31. pristoji več solastnikom tako, da bi razprava s temi
solastniki zaradi določitve in oddaje glasu tek glasovanja
v redni dobi § 99. previdoma zadrževala ali motila, tedaj
je glede teh zemljišč razpisati primerno dolge posebne
dobe, pri njih za dotična zemljišča od solastnikov oddane
glasove in končni resultat, ki se pokaže po § 31., proto¬
kolarno določiti, in ta končni resultat vpiše krajni komisar
v glasovnik, sklicevaje se na zapisnik,

§ 101. V kolikor se morajo skupna zemljišča ob
zložbi v zmislu določila § 8. razdeliti že po zakonu samem,
je skupno število tistih, katerih deležne pravice pri teh
zemljiščih se oddele z zemljo, s katastralnim čistim do-

§ 95. zl. u. 59. — § 97. zl. u. 121. — § 100. zl.
u. 122.

118

nosom teh skupnih zemljišč uradoma vpisati v rubriko
tistih, ki glasujejo za zložbeni načrt. Tistim pa, ki so z
drugimi svojimi zemljišči neposrednje udeleženi pri zložbi
ostane glede teh zadnjih zemljišč glasovanje po § 99.,
oziroma po § 100. neodvisno in odločeno od poprej ome¬
njenega vpisa pridržano.

§ 102. Kedor navzlic zakonitemu obvestilu o glaso¬
valni dobi svojega glasu v tej dobi ne odda v predpisani
obliki, tega mora krajni komisar na koncu dobe pozvati,
naj v treh dneh, ki se štejejo od dneva, ki pride po
vročitvi poziva, svoj glas pismeno odda, in sicer se mora
ta poziv zgoditi z izrecnim pristavkom, da, ako se do-
tičnilc iznova zdrži glasovanja ali pošlje nedoločno ali
pogojno izjavo, se bo to štelo kot pritrdilo k zložbenemu
načrtu. — Tiste, ki tudi na ta poziv ne glasujejo ali
pošljejo nedoločno ali pogojno izjavo, je potem uradoma
vpisati v rubriko tistih, ki glasujeje za zložbeni načrt, in
k temu vpisu je pristaviti opazko, ki se sklicuje na pri¬
čujoče določilo.

§§ 103. in 104. sta enaka §§ 38. in 39, drž. zakona
s tem, da se v § 104. poziva § 98. tega zakona.

§ 105. Po določilih § 104. od deželne komisije iz¬
rečeno razsodbo, s katero se je zložbeni načrt potrdil ali
s katero se je potrdilo odreklo, kakor tudi ukazila deželne
komisije glede izvršitve potrjenega načrta mora krajni ko¬
misar razglasiti v občinah, spadajočih k zložbenemu
ozemlju, ter njih neposrednjim udeležencem, kakor tudi
tretjim osebam, katerim po § 39. pristoji odpovedna pra¬
vica, vsakemu posebej vročiti.

§§ 106. in 107. sta enaka §§ 40. in 41. drž. zakona
s tem, da se v § 107. poziva § 106. tega zakona.

§ 108. ima o zložbenem načrtu ista določila kakor §
104. dež. r. in u. zak. o razdelbenem načrtu.

§ 109. istotako o recesu enaka določila kakor § 103.
dež. r. in u. zak.

§ 102. zl. u 123. — § 103. zl. u. 123. —
§ 104. zl. u. 124. — § 105. zl. u. 125. —■§ 106. zl. u.
60, 145.

§ 108. zl. u. 103. — § 109. zl. u. 138.

119

§ 110. se glasi kakor § 105. dež. r. in u zak., sklicuje
pa na § 78. tega zakona.

§ 111. je enak § 42. drž. zak., poziva pa §§ 69. in
106. tega zakona.

§ 112 pravi, da se natančneja določila o zložbenem
načrtu in recesu izdado z ukazom.

§ 113. Kadar je zložba poljedelskih zemljišč združena
z razdelbo in uredbo, tedaj se je pri določevanju razmer,
ki jih je pri zložbenem načrtu in pri njega izvršitvi vpo-
števati in ki se tičejo skupnih zemljišč, ravnati po §§ 60.
do 82., 90„ 91. in 99. zak. 26. okt. 1887.. dež. 2 iz 1.
1888, in nadalje po določilih tega zakona. — Vendar v
takšnih slučajih pri sestavljanju registra deležnih pravic,
kakor je predpisan po § 79. zak. z dne 26. okt. 1887. dež.
2 iz 1. 1888. ni izvršiti cenitve skupnih zemljišč; temveč
ta cenitev nareja po določilih § 83. tega zakona sestojni
del bonitetnega načrta, ki ga je sestaviti za zložbeno ozemlje.
Določila § 3. zak. z dne 3. septembra 1894, dež. 27. se
ne uporabljajo, kadar se zložba izvrši v zvezi z razdelbo
ali uredbo.

§ 114. Kadar je na skupna zemljišča se odnašajoče
užitne ali upravne pravice uravnati ob zložbi poljedelskih
zemljišč, tedaj se je glede priprave, sestave in izvršitve
uredbenega načrta ravnati po dotičnih za uredbo veljavnih
določilih §§ 60. do 109. zak. 26. okt. 1887. dež. 2 iz 1.
1888. — Tudi v tem slučaju se ne uporabljajo določila
§ 3. zak. z dne 3. sept. 1894. dež. 27.

IV. Stroški zložbe.

§ 115. je enak § 43. drž. zakona.

§ 116. Kar se tiče nadaljnih stroškov, veljajo o njih
določila nastopnih §§ 117. do 128. tega zakona tudi takrat,
kadar je zložba poljed. zemljišč združena z razdelbo in
uredbo, in sicer s to razširbo, da je tudi zneske za od¬
škodnine, omenjene v drugem odstavku § 22. zak. z dne
26. okt. 1887, dež. 2 iz 1. 1888., šteti k zneskom omenjenim
v § 120., š. 2 tega zakona.

§ 111. zl. u. 125, 145. — § 113. zl: u. 177. —

§ 114. zl. u 177. — § 115. zl. u. 154. — § 117. zl. u.
149 . _ § 118. zl. u. 151. — § 119. zl. u. 153. —

§ 120. zl. u. 155., 168. — § 121. zl. u. 158.

120

§§ 117, 118, in 119. imajo enaka določila kakor § 112.
dež. r. in u. zak. s tem, da § 117. v 1. odstavku poziva
§ 70., § 119. pa §§ 117. in 118. ter § 121. tega zakona.

§ 120. je enake vsebine kakor § 113. dež. r. in u.
zak. s tem, da se v š. 1. poziva § 75, tega zakona, da
se glasi š. 2.: zneske za novčne izravnave, katere morajo
plačati neposrednje udeleženi (§§ 27., 93., 106.); š. 3.:
pristojbine odposlanca, katerega morebiti odpošlje deželni
odbor v zmislu § 70., kakor tudi one odbornikov udele¬
žencev (§ 73,) ....  omenjene v § 121.

§§ 121. in 122. soglašata s §§ 114. in 115. dež. r. in
u. zak., ter se v § 122. pozivajo §§ 119. in 120, 123. do
125., (§ 58.) in zadnji odst. § 125. tega zakona.

§ 123. V § 120. št. 1. omenjene stroške morajo, če
je zložbeni načrt potrdila deželna komisija v zmislu 2.
odst. § 104., plačati pri zložbi neposrednje udeleženi. Te
udeležence je, vsakega po stopinji, v kateri se razkosa¬
vanje njih skupne zemljiške posesti v zložbenem ozemlju
zmanjšuje, razdeliti v tri razrede. Tisti, katerih skupna zem¬
ljiška posest kaže največji zmanjšek razkosavanja (I. razred),
prispevajo k omenjenim stroškom v razmerju vse vrednosti
svojih v zložbo privzetih zemljišč; oni druzega razreda v
razmeri 80 odstotkov in oni tretjega razreda 60 odstotkov
te vrednosti. — Kadar bi se pri tem postopanju posa¬
mezni neposrednje udeleženci, katerih skupno zemljiško
posestvo še je po zložbi neznatno premenilo, nerazmerno
obremenili, tedaj je za te posameznike iti tudi pod kon¬
kurenčno merilo 3. razreda do neke dejanskim razmeram
primerne vsote zemljiške vrednosti. — Kadar pa zložbeni
načrt za to, ker ni bilo po § 98. potrebne večine glasov,
od deželne komisije ni bil potrjen, tedaj morajo v § 120.,
š. 1, zaznamovane stroške po razmerju vrednosti svojih
v zložbeni načrt privzetih zemljišč plačati tisti neposrednji
udeleženci, ki so zahtevali, naj se odpošlje krajni komisar
(§ 66.), v kolikor ni deželni odbor te stroške na prošnjo
tistih, ki so jih dolžni plačati, prevzel na deželna sred¬
stva. To prošnjo je vložiti pri deželnem odboru, preden
se zahteva, naj se odpošlje krajni komisar. — Predstoječa
določila veljajo tudi glede povračila, ki ga morebiti za¬
hteva deželni odbor na podstavi 3. odst, § 74. za to, da

§ 123. Zl.u. 156.

121

je priskrbel tehnično osebje za zemljemerska dela, kakor
tudi glede v § 120., š. 3, omenjenih pristojbin za odbor¬
nike udeležencev (§ 73.). — V § 120., š. 2, omenjeni
zneski obremene tiste, na kojih zahtevo in račun so bili
kot ponapredščina založeni.

§ 124. je enak 2. odstavku § 117. dež. r. in

u. zak.

§ 125. je enak § 118. dež. r. in u. zakona s tem,
da se pozivajo v predzadnjem odstavku §§ 10 in 87 ter
121. tega zakona.

§ 126. odst. 1. je enak § 119. dež. r. in u. zak.

Dalje se glasi: Kadar pa se zložbeni načrt izvrši,
tedaj veljajo te ponapredščine, v kolikor se ne povrnejo
morebiti iz izkupila za zemljišča, ki so po ziožbenem na¬
črtu v to določena (§ 97.), kakor tudi za priskrbitev zem¬
ljemerskega osebja morebiti zahtevano povračilo, kot po¬
sojilo, ki ga je deželni zaklad posodil plačilnim zavezan¬
cem, da so ž njim poravnali nanje spadajoči del zložbe-
nih stroškov, kakor tudi da so ž njim poravnali novčne
izmere, ki jih morajo plačati, in to posojilo je ravno tako
kakor posojila, ki so bila dana v poravnanje stroškov in
odškodnin za skupne gospodarske naprave in novčne
zneske v slučaju preložitve poslopij iz deželnih sredstev,
od časa, ko se je izreklo, da je zložbeno postopanje skle¬
njeno (§ 111.), ali od morebiti poznejšega časa, ko se je
dala ponapredščina, obrestovati s štirimi odstotki ter jih v
petih, eventualno v več od deželnega odbora dovoljenih
enakih letnih obrokih povrniti deželnemu zakladu.

§ 127. je enak § 44. drž. zakona.

§§ 128. 129. in 130. imajo slična določila kakor
§§ 122. do 124. dež. r. in u. zakona.

§ 131. je enak § 46. drž. zakona.

§ 125. zl. u. 127, 157. — § 126. zl. u. 171, 174. —

§ 127. zl. u. 175.

122

b.) Iz ukaza min. za paljzdeljstua, za
nutr. stvari, za prav. in za finance,
1 jul. 1903., dež. 9.,

o zložbi poljedelskih zemljišč na
Kranjskem.

§ 1. Kjer se v tem ukazu rabi oznamenito «agrarska
operacija*, je pod tem razumeti zložbe poljedelskih zem¬
ljišč same, kakor tudi zložbe v zvezi z razdelbami skupnih
zemljišč in uredbami dotičnih skupnih pravic do njih uži¬
vanja in oskrbovanja.

§ 2. Pri razpravah, ki se izvrše po tem ukazu, je
navajati spodaj navedene zakone in ta ukaz v naslednji
okrajšani obliki, ki se uporablja tudi v tem ukazu samem :

1. Zakon z dne 7. junija 1883., drž. zak. št. 92, o
zložbi poljedelskih zemljišč kot «zl. drž. zak.» («zložbeni
državni zakon*);

2. zakon z dne 7. novembra 1900., dež. zak. št. 28,
o zložbi poljedelskih zemljišč, kot «zl. dež. zak.» (zložbeni
deželni zakon).

3. ta ukaz k zakonu, navedenemu pod 2, kot «zl.

и. » (zložbeni ukaz).

Nadaljne točke tega ukaza so po vsebini in celo po
vrstnem redu skoraj popolno enake onim izvršilnega ukaza

к. dež. r. in u. zakonu 30. jul. 1888, dež. 17, ki se na¬
haja med predpisi o razdelbi zemljišč, z razločkom, da
govori oni o razdelbi ta pa o zložbi žeinljišč. — Posebne
razločke navajamo tu niže.

§ 14. Kadar presega število neposrednjih udeležencev
sto, je določiti število odbornikov na dvanajst, in kadar
ni več nego dvanajst neposrednjih udeležencev, na štiri.
V vseh drugih primerih je prepuščeno izprevidnosti krajnega
komisarja, da določi število odbornikov (§ 71. zl. dež. zak.).

§ 15. Krajni komisar mora gledati na to, da pokliče
v odbor udeležencev take osebe, ki dobro poznajo zlož-
beno ozemlje in so za to opravilo vsled svoje stopinje
družabnega življenja posebno primerne.

123

§ 16. Krajni komisar mora povabiti neposrednje
udeležence, da izvolijo polovico odbora. Kar ima vež oseb
enako število glasov, nego jih je potrebnih za polno število
odbornikov, ki jih je izvoliti, tedaj razsodi žreb, koga je
šteti za izvoljenega. Izvoljeni morajo brez odloga izjaviti
pri krajnem komisarju, če sprejmo volitev. Kadar ne
sprejmo volitve, je napraviti potrebno novo volitev.

§ 17. Pri odborovih posvetovanjih, ki se tičejo iz¬
ključno predmetov tehnične vsebine, sme krajnega komi¬
sarja pri predsedovanju zastopati voditelj ali kakšen drugi
pripadnik tehničnega oddelka (§ 19. zl. u.). — O vsakem
odborovem posvetovanju je pisati zapisnik, v katerega se
zabeležujejo bistvene stvari posvetovanja. — Krajnemu
komisarju je dano na prosto voljo, da tiste odbornike, ki
niso prišli k odborovi seji, pozneje vpraša za njih mnenje;
v tem primeru je dotične izjave poočititi v dodatku k za¬
pisniku.

§ 18. Odposlanec, ki ga v primeru § 70, odstavek
2., zl. dež. zak. pošlje deželni odbor, je tudi upravičen,
udeležiti se odborovih posvetovanj udeležencev in krajni
komisar ga mora povabiti k posvetovanjem.

§ 19. Za agrarske operacije potrebna zemljemerska
dela opravi tehnični oddelek, ki je prideljen krajnemu
komisarju. Ta oddelek je pod neposrednjim tehničnim
vodstvom tehnika (nadzornika), ki ga postavi predsednik
ministrske komisije. — Za imenovanje tega opravitelja in
ostalega osebja tehničnega oddelka, kakor tudi za uredbo
službe pri njem. je merodajen na podstavi zakona z dne
26. okt. 1887., dež. 2 iz 1. 1888. izdani ukaz c. kr. dež.
predsednika za Kranjsko z dne 12. jun. 1897, dež. o
uredbi tehnične službe za agrarske operacije.

§ 37. Krajni komisar je izključen od preiskave stran¬
karskih spornih stvari in poprijetih pravnih pripomočkov,
kakor tudi od razsodbe v prvi stopinji v vseh primerih, v
katerih se sme po §§ 19. in 20. pravilnika sodne oblasti
v civilnih pravdah, kakšen sodnik odkloniti, oziroma od
izvrševanja sodniške službe izključiti.

§ 38. Tehniki tehničnega oddelka, strokovnjaki in
izvedenci so od uradnih dejanj, naštetih v § 37. zl. u.
izključeni iz onih razlogov, ki po § 355. civilnopravdnega
reda upravičujejo, da se odklonijo izvedenci.

124

§§ 42. in 43. določata o zemljiških vpisih in odlo¬
kih na knjižne prošnje isto kakor §§ 43. in 44. u. k dež.
r. in u. zakona.

§ 44. Kadar se izvrši zložba v zvezi z razdelbo ali
uredbo, se uporabljajo glede razdelbenega ali uredbenega
predmeta in nepremičnih posestev, s katerih posestjo so
združene vknjižene deležne pravice, določila §§ 43. in 44.
ukaza z dne 30. julija 1888., dež. zak. št. 17.

§ 58. Glede sprejemanja dokazov za razsodbe, ki jih
je krajnemu komisarju razsojati v prvi stopinji, in pri pri¬
redbi strankarskih razpornih stvari, ugovorov, pritožeb in
prizivov je zmiselno uporabljati določila §§ 266 do 389
civilnega pravdnega reda v kolikor se morajo upotreblje-
vati na postopanje v izvršitev agrarske operacije. Doka¬
zovanje s tem, da se zaslišijo stranke kot priče, 1 ) je do¬
puščeno le v strankarskih spornih stvareh.

§ 62. je sicer enak § 62. u. k. dež. r. in u. zakona,
nima pa 4. odstavka.

§ 66. Pri izračunanju na podstavi zl. dež. zak. in
zl. u. tekočih, oziroma določenih rokov se ni ozirati na
dneve morebitnega poštnega teka; vendar se končajo ti
rokovi, kadar pade zadnji dan, pa če je tudi koledarsko
določen, na nedeljo ali občni praznik, šele prvi prihodnji
delavnik.

Vlaganje in prirejanje predlogov.

§ 68. Kadar hoče najmenj polovica vseh k zložbe-
nemu ozemlju spadajočih zemljišč zahtevati zložbo, tedaj
je dotični predlog pismeno ali ustno dati na zapisnik pri
političnem okrajnem oblastvu, pri kakem v tem političnem
okraju poslujočem krajnem komisarju, pri kakem advokatu
ali pri kakem c. kr. notarju, da ga takoj pošlje načelniku
deželne komisije. Predlog mora obsezati:

a)  vsaj splošno oznamenilo ozemlja, ki se vzame v

zložbo;

V)  dozdevno število neposrednje udeleženih;

c)  imena predlagateljev.

Predlog je takoj poslati načelniku deželne komisije,
ki mora skrbeti za to, da se predlog po političnem okraj-

§ 58. *) pomotno mesto: Dokazovanje z zaslišanjem
stranek.

125

nem oblastvu, po krajnem komisarju ali po posebnem od¬
poslancu, ako je treba, tudi po poizvedbah na mestu
samem priredi v toliko, v kolikor je potrebno, da ga more
potem deželna komisija vzeti v pretres v zmislu § 69 zl. u.

§ 76. in 77. določata o naznanilu operacijskega
ozemlja knjižnemu sodišču in o ravnanju z zemljiško¬
knjižnimi prošnjami med agrarsko operacijo isto kakor
§§ 72. in 73. izvrš. u. k dež. in u. zakonu.

§ 106. Ploskovna izmera oddelilnih zemljišč, ki jih
je odkazati neposrednjiin udeležencem, mora biti proti njih
vrednosti v istem razmerju, kakor ploskovna izmera zem¬
ljišč, ki jih je oddeliti, proti njih vrednosti. Razlika od
tega do vštetega petega dela tega razmerja je dopuščena,
ako se brez nje ne da doseči primerna zveza oddelilnih
zemljišč ali njih ugodna oblika in lega, ali če se ne more
ohraniti v § 112. o razdalji oddelilnih zemljišč cd gospo¬
darskih poslopij obseženo določilo, ali če se ne morejo
izvršiti primerne skupne naprave za odvajanje ali dova¬
janje vode.

Čez peti del navedenega razmerja segajoča raz¬
lika je dopustna samo v onih primerih, kadar je dotični
neposrednji udeleženec s tem zadovoljen in pri drugih ne-
posrednjih udeležencih vsled tega ne nastopi nobena peti
del tega razmerja presegajoča razlika.

Kulturna vrsta oddelilnih zemljišč.

§ 107. Oddelilna zemljišča, ki jih je odkazati posa¬
meznim neposrednjim udeležencem v vrtovih, njivah in
travnikih, morajo biti praviloma v istem razmerju proti
njegovemu skupnemu oddelilu, v katerem so njegova zem¬
ljišča te kulturne vrste, ki jih je oddeliti, proti njegovim
skupnim zemljiščem. Neizogibne razlike v tem oziru je z
ozirom na posebne gospodarske razmere posameznih ne-
posrednjih udeležencev namenu primerno izravnati. Pri
tem je paziti na to, da se pri tistih udeležencih, katerih
travniki so bili proti njivam doslej v neprimernem raz¬
merju, to razmerje z novo uredbo ne napravi še neugod¬
nejše; dalje, da se takim udeležencem, katerih oddelilo se
mora v eni zgoraj navedenih kulturnih vrst prikratiti, da
zadostno nadomestilo z zemljiškimi ploskvami, ki se mo¬
rajo izpremeniti v dotično kulturno vrsto.

126

§ 108. Vsakemu neposrednjemu udeležencu je odkazati
oddelilna zemljišča v kolikor mogoče skupaj se držeči
legi in v obliki, ugodni za obdelovanje. Pri tem je zlasti
gledati na to, da so posamezna oddelilna zemljišča v pri¬
merni zvezi med seboj, da oddelilna zemljišča v njivah proti
svoji širini niso nerazmerno dolga, da imajo, kolikor moči,
dosedanjo smer parcel in tako obliko, da se morejo na¬
menu primerno obdelovati.

§ 109. Oddelilna . zemljišča je, kolikor moči, tako
urediti, da meje vsaj z eno stranjo na javno ali skupno
vozno pot, vrtovi pa vsaj na pešpot. Pri doizvedbi oddelil
je dalje paziti na to, da se more voda v obstoječe vodo-
bere ali pa v vodobere, ki se narede kot skupne naprave,
kolikor mogoče neposrednje odtakati.

§ 110. Novčne izravnave za neznatne različnosti (§§
27. in 29. zl. dež. zak.) ne smejo presezati štiridesetega
dela vrednosti dotične terjatve neposrednjega udeleženca,
katero terjatev je navadno oddeliti v zemljišču. Novčne
izravnave se smejo povišati do dvajsetega dela navedene
vrednosti, ako ni drugače doseči primerne uravnave ali
zaokrožitve zemljiškega posestva. V obeh slučajih pa so
novčne izravnave dopustne samo pod pridržkom § 27.,
odst. 2. zl. dež. zak. — Nad dvajseti del vrednosti je
dovoljena novčna izravnava samo v onih slučajih, kadar
je dotični neposrednji udeleženec s tem zadovoljen in ne
nastane zaradi tega pri drugih neposrednjih udeležencih
dvajseti del dotične vrednosti njih terjatve presegajoča
novčna izravnava.

§ 111. Kadar poseduje neposrednji udeleženec v enem
delu zložbenega ozemlja zdržema zvezan večji zemljiški
obseg, tedaj je oddelilo za to, kolikor moči, napraviti iz
teh zemljišč. — Kadar so v zložbe privzeta zemljišča od
večjega v zvevi stoječega zemljiškega obsega kakega
drugega posestnika popolnoma ali večjidel obdana, tedaj
je, v kolikor drugi oziri to dopuščajo, taka zemljišča pra¬
viloma odkazati posestniku tega v zvezi stoječega zem¬
ljiškega obsega, in sicer tudi takrat, kedar je ta zemljiški
obseg od zložbe izključen, to pa samo tedaj, če je v tem
slučaju dotični posestnik z drugimi zemljišči udeležen pri
zložbi. — Takim neposrednjim udeležencem, katerih od¬
delilna terjatev je neznatna in kateri za obdelovanje svoje

127

zemljiške posesti nimajo vprežne živine, je odkazati od-
delilna zemljišča, v kar največji bližini njih stanovanj, v
kolikor se v tem ne kratijo interesi drugih udeležencev.
Tudi je, kolikor moči, skrbeti za to, da oddelilna zem¬
ljišča teh malih zemljiških posestnikov niso obdana od
zemljišč, ki spadajo k večjim gospodarstvom.

112. Oddelila za zemljišča, privzeta v zložbo, nepo-
srednjim udeležencem ni odkazati v večji povprečni od¬
daljenosti od gospodarskih poslopij, kakor v oni, v kateri
leže zemljišča, ki jih je oddeliti. Izjema od tega je do¬
puščena samo takrat, kadar je dotični neposrednji ude¬
leženec s tem zadovoljen, ali kadar je iz tega izvirajoča
škoda vsled boljše zveze oddelilnih zemljišč med seboj,
ali s primernejšimi potmi ali s kako drugo koristjo iz¬
ravnana.

Z] lorais.

a) Zakon od Zl. febr. 1100., dež. IS.,

o zložbi poljedelskih zemljišč.

Oddelki in točke tega zakona imajo isto vsebino,
večinoma tudi isto število in red kakor enaki zakon za
Kranjsko od 7. nov. 1900, dež. 28., z občnim razločkom,
da se seve pozivi v točkah nanašajo na njim odgovarja¬
joče točke tega koroškega zakona oziroma na druge za¬
kone te dežele ondi kjer se v zakonu za Kranjsko pozvane
točke iz njega ali iz drugih domačih predpisov.

V posebnem omenjamo še naslednje razlike:

§ 24. nima srednjega odstavka o premembi glob v
zaporne kazni.

§ 43. nima tretjega odstavka o potrditvi dogovorov
po deželnem odboru.

§ 50. ima v š. o. »Za fidejkomise: fidejkomisni imet-
niki»; š. 6. in 7. imajo vsebino š. 5. in 6. kranjskega zakona.

§ 58. nima o. odstavka o protiizjavah na pritožbe.

§ 64. zadnji stavek š. 1. se glasi : — je uporabljati
§ 6. zak. 21. febr. 1900, dež. 14.

128

§ 65. ima pri 1. odstavku dopolnek: ali brez njega
(krajnega komisarja) po enem ali več lastnikih v zmislu
§§91. do 93. tega zakona.

§ 73. določa v 3. odst., da na podstavi §§71 in 72.
k odboru spadajoči udje nimajo pravice do kakega po¬
vračila, ker je njih poslovanje le častna služba.

§ 74. določa, da krajni komisar določa in zaprisega
za zemljemerska dela potrebno tehniško osobje.

V kranjskem dež. zakonu pod §§ 75. do 77. navedenih
določil ni v koroškem zakonu, temuč se § 75. in nasl.
koroškega zakona strinjajo s § 78. in nasl. kranjskega.

§§ 91, 92, in 93. so sprejeti §§ 31., 32. in 33. zl.
drž. zakona, katerih kranjski zakon ni sprejel.

§ 94. in nasl. do konca obdelujejo tvarino zopet v
istem redu, kakor § 94. in nasl. zl. dež. zak. za Kranjsko

§ 120. pri š. 3. nima pristavka: «kakor tudi one
odbornikov udeležencev (73.).»

§ 121. koncem 4. odstavka tudi dosledno ne zaklju¬
čuje: «kakor tudi glede v § 120., š. 3. omenjenih pristoj¬
bin za odbornike udeležencev (73.).

Ta zakon je stopil v moč 1. dan januarja 1904.

(razgl. dež. preds. za Koroško od 12. okt. 1903., š. 1999.,
dež. 32.)

b) Iz ukaza min. za poljedelstvo, za utr.
stvari, za prav. in finance, II. jul. 1303,
dež. 31.,

o zložbi poljedelskih zemljišč na
Koroškem.

Tudi ta ukaz je do malega popolno enak istemu
ukazu za Kranjsko od 9. jul. 1903.. dež. 9. (zgoraj
pod 1.) b).

V posameznem so naslednji razločki.

§ 177. govori o pooblaščenju za osnovna dela takim
posestnikom, ki hote zložiti poljedelska zemljišča v zmislu

129

§ 91. in nasl. dež. zl. zakona. V to je deželni komisiji
predložiti odtis katastralne mape, v kateri so označene
parcelne številke zemljišč, ki jih hote zložiti. Sicer je
prošnjo sestaviti tako, kakor kadar se prosi, da bi se
zložba izvela uradno.

Kadar se prosi pooblaščenja tudi v zmislu § 91.,
odst. 2. zl. dež. zak., je navesti tudi osebe, ki bodo
opravile poizvedbe in merjenje. .— Pooblaščenje za po¬
izvedbe in merjenje se daje navadno za eno leto, ta rok
pa se prosečim udeležencem lahko podaljša, ako se iz¬
kažejo, koliko poizvedeb in izmer so že napravili. — De¬
želna komisija obvesti dotična politična in občinska
oblastva, kaka pooblastila je dala.

§ 178. določa da je po končanju osnovnih del in po
§ 92. zl. dež. zak. izpolnjenih predpisih zložbeni načrt
poslati deželni komisiji. Zložbeni načrt mora biti sestavljen
kakor uradno napravljeni ter izkazati je da so se oddelilna
zemljišča v izmerila na mestu samem in, da se je z na¬
črtom ravnalo kakor veleva § 92. zl. dež. zak. Preskusiti
je, ako se izdelki strinjajo s predpisi §§ 65. in 92. zl. dež.
ukaza in tega ukaza. —■ Predsednik dež. komisije ali ko¬
misija sama lahko odredi pregled zemljemerskih del. Pred¬
sednik mora to ukazati vselej, kadar dotičnih izdelkov ni
napravil kak za agrarske operacije usposobljen zemljemerec
ali oblastveno potrjen civilni zemljemerec. Ako se po¬
izvedbe dajo v dopolnitev krajnemu komisarju, ima po¬
slovati tako kakor pri uradnih zložbah.

§ 179. in 180. konečno soglašata s §§ 177. in 178.
zl. u. za Kranjsko.

9

130

III.

a), Zakon od 7. junija 1883., dz. 13.,

mereč na to, da se gozdni svet tujih
osredkov očisti in meje gozdov za¬
okrožijo.

S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako;

§ 1. Kadar se hoče gozdnat svet očistiti
tujih osredkov ali oldjučkov (enklavov), ka¬
tere ta svet oklepa po vsem ali po nekoliko,
ali kadar se hočejo gozdom meje zaokrožiti,
ter se zategadelj pogodbe, o meni kmetijskih
ali gozdarstvu namenjenih zemljišč sklenejo z
odobrenjem deželne ali ministerijalne komisije,
pristojne v rečeh zemljiške zložbe, (§ 6. z. 7.
junija 1883 (dz. 92), vendar zunaj slučaja zem¬
ljiške zložbe, tedaj uživajo le-te pogodbe v §
2, 3, 5 in 6. tega zakona pripuščene ugodnosti.

§ 2. Ako je last zemljišča, katero se ima
zameniti, razdeljena, ne potrebuje taka pogodba
o meni ni privolitve glavnega lastnika, ni odobre-
nja kakega upravnega ali skrbstvenega oblastva.

Odobrenje deželne ali ministerijalne ko¬
misije nadomešča tu odobrenje skrbstvenega
oblastva.

§ 3. Kadar menjalci pri taki pogodbi na-
merjajo prenos knjižno vpisanih pravic ali
dolžnosti z enega izmed zamenjanih zemljišč
na drugo ali na kako drugo kmetijstvu ali
gozdarstvu služeče zemljišče, ki je njihovo, in
de se upravičenci ali zavezanci (dolžniki) do-
brovoljno ne udajo v ta prenos, sme se man-

131

kajoče privoljenje njihovo na zahtev menjalcev
nadomestiti s privoljujočim izrekom deželne ali
ministerijalne komisije, ako namreč iz namer-
javanega predetja ne nastane zavezancem ali
upravičenim nikaka ali če jim iz njega nastane
samo neznatna škoda ter se v slučajih, kjer
bi bilo kaj malo škode, ponudi za njo primerna
zamena ali odškodba.

§ 4. Ako deželna komisija odreče odob-
renje kake pogodbe o meni, ali če odreče
privoljujoči izrek v oziru na prenos knjižno
vpisanih pravic ali dolžnosti, smejo menjalci, a
če ta komisija izreče svoje privoljenje v na-
merjani prenos knjižno vpisanih pravic ali
dolžnosti, smejo upravičenci ali zavezanci
(dolžni) uteči (vzklicati) se pred ministerijalno
komisijo.

Rok v to teče 14 dni počenši s prvim
dnevom po tem dnevu, katerega jim je bil
vročen ukrep deželne komisije.

§ 5. Pogodbe o meni, katere je v zmislu
§ 1. oblastvo odobrilo, takisto tudi vse vloge,
vsi zapisniki, druge pravne listine ali pisma,
izrecila, izdatki, razsodila, nagodbe, poveritve
•podpisov in prepisov, kar se jih potrebuje v
postopku po tem zakonu, vse to je, dokler se
ne rabi za nič drugega, prosto kolkov in ne-
posrednjih pristojbin (davščin).

V ta postopek potrebni odtiski katastralnih
map oddajo se za polovico tarifne cene.

§ 6. Prenosi lasti zamenjanih zemljič na
temelju pogodbe o meni, katero je oblastvo

9 *

132

odobrilo po § f. prosti so pristojbine 15 let
po tem, ko pride ta zakon v modi 1 )

Knjižno vpisane pravice ali dolžnosti pre¬
devajo se izmed tako zamenjanih zemljišč z
zemljišča na zemljišče ali tudi na katero drugo
zemljišče, ki je last menjalcev, na podlogi
pismenih izrecil privoljenja ali na podlogi pri-
voljujočega izreka, ki ga ima § 3. na misli,
vsake pristojbine prosto tedaj, kadar se s tem
predetjem nima vpisati ni premena v osebi
upravičenega ali zavezanega, niti premena v ob¬
segu te pravice ali te dolžnosti.

*) Z razpisom fin. min. z dne 5. nov. 1904. š. 72391.
ustavlja se pobiranje tozadevnih pristojbin do 31. dec.
1906, z razpisom istega min. z dne 18. okt. 1906 š. 73094
do 30. jun. 1908. To velja glede pristojbin pri vseh
agrarskih postopanjih in sicer za slučaj, da se do tedaj
ne rešijo ustavno dotične vladne predloge.

§ 7. Ta zakon pride v moč ob enem s
tistimi ukazili, katera izda deželno zakonodajstvo
o sestavi deželne komisije za ovedbe ali raz¬
prave v takih rečeh potrebne 1 ).

Ta ukažita deželnega zakonodajstva naj
se skladajo z določili § 10. odstavek 2. zakona
od 7, jun. 1883 (dz. 92).

*) Taka ukazila so izšla: za Moravsko  z zak. 13.
febr. 1884, dež. 32. za Nižo Avstrijo  z zak. 3. jun.
1886. dež. 41. za Kranjsko,  zak. 26. okt. 1887. dež. 3.
iz 1. 1888; za Šlezijo  z zak. 28. dec. 1887, dež. 14. iz
1. 1888; za Koroško  z zak. 22. febr. 1890. dež. 10; za
Salcburško  z zak. 11. okt. 1892, dež. 33; za Galicijo
Z zak. 4. doc. 1899. dež. 19. iz 1. 1900.

§ 8. Izvršiti ta zakon naročeno je ministrom
za poljedelstvo, notranje reči, pravosodje in
finance, kateri naj izdado tudi ukaze v njega
izvod potrebne.

133

li Ukaz ministrov za poljedelstvo, notranje
reči, pravosodje in finance od S. julija 1886
dz. 109.,

o očiščevanju gozdnega zemljišča tujih
osredkov in zaokroževanju gozdnih mej.

Na podlogi zakona od 7. jun. 1883 (dz. 93), o oči¬
ščevanju gozdnega .zemljiška .tujih osredkov in zaokrože¬
vanju gozdnih mej, ukazuje se tako:

Pristojna oblastva.

§ 1. Po § !. zak. od 7. jun. 1883 (dz. 93), gre
deželni in miriisterijalni komisiji, katera je pristojna v oziru
na zlaganje zemljišč, tudi pristojnost za reči. ki se odna¬
šajo na očiščevanje gozdnega zemljišča tujih osredkov in
zaokroževanje gozdnih mej.

Komisijskim razpravam ministerijalne komisije naj se
privzema kot pridodan svetnik en gozdni tehnik poljedel¬
skega ministerstva.

Vsebina pogodbe o meni.

§.2. Pogodbe o meni (zameni) morajo biti sklenene
pod uvetom, da jih odobri deželna, odnosno ministerijalna
komisija, ter jih je predlagati v dveh primerkih in enem
golem prepisku deželni komisiji.

Priredba prošnje za odobrenje pogodbe o meni.

§ 3. Prošnji za odobrenje pogodbe o meni morajo
biti priložena naslednja pospešila (pomagala) to sicer
vsako v izvirniku in enem prepisku, namreč:

1. En primerek (eksemplar) odtiska katastralne mape
ali en pr.episek dotičnega njegovega kosa, na katerem so
poočitena v zameno določena zemljišča, ter naznanjene
katastralne številke. Vrhu tega je treba pridonesti izpisek
iz parcelskega protokola, na katerem je povedano, koliko
je čistega donosa in koliko meri površina, in pa, kako
se imenuje tisti kos zemljišča.

Če pa meje zemljišč, katera je zameniti eno za
drugo, na posamičnih krajih niso razločno očitne ali če
se ne skladajo s tem, kakor jih katastralna mapa predo-

134

čuje, tedaj je treba pridonesti geometričen ležni črtcž na¬
pravljen na podlogi posebnega merjenja in po določilih
ukaza- ministrstev za pravosodje in finance od 1. junija
1883 (dz. 86).

Prepisek katastralne mape mora v oziru na to, da
se vjema z izvirnikom, biti overovljen po uradniku, kateri
je postavljen za službo arhiva katastralnih map, odnosno
po poljemerskem uradniku, ki je postavljen, da imej ze-
mljarinski (zemljiškega davka) kataster v razpregledu.

2. Izpiski iz zemljiške knjige, iz katerih mora biti
razvidno, kako je lastninsko stanje zemljišč, ki se hočejo
•zameniti, in pa katera bremena in katere pravice so bile
z njimi v zvezi ta čas, ko se je pogodba sklenila.

3. Ako se imajo ob enem zemljiškoknjižne pravice
predejati na zemljišča, katera se hočejo zameniti, — na-
znamba onih tretjih, katerim v prid so na zamenjana ze¬
mljišča knjižno vpisane kake pravice ali dolžnosti; dalje,
— ako se zamenjevalci ne poprimejo rajši tega, kar do¬
loča § 6, tega ukaza, —■ izrecila, ki jih oni tretji od sebe
dado v oziru na namerjani prenos njihovih pravic in
dolžnosti.

4. Razložba sestavljena po gozdnem tehniku po po¬
klicu pristojnega okrajnega oblastva o trajni (stalni) do¬
nosnosti v zameno namenjenih zemljišč glede užitkov,
katerih prenos se namerjava.

Predevanje zemljiškoknjižnih pravic na druga zemljišča.

§ 4. Ako zamenjevalci po § 3. zak. od 7. jun. 1883
namerjajo pravice držeče se zemljišč, ki jih hočejo zame¬
niti, predjati na druga njihova kmetijstvu ali gozdarstvu
služeča zemljišča, treba je podati pospešila, povedana
v § 3, š. 1—4. tega ukaza, tudi glede teh zemljišč.

Dopolnila pogodbe o meni in ovedbe.

§ 5. V oziru na pretehtavanje predloženih pogodeb
o meni imajo tako komisije v § 1. tega ukaza imenovane,
kakor tudi njih prvosedniki pravico, uradoma strankam
nalagati, da v postavljenih rokih dopolnijo pogodbe o
meni, v čemer je potreba, ter narejati, da se opravijo vse
one ovedbe, ki jih je treba, da bodo predloženi spisi
(operati) popravljeni ali dopolnjeni in pravice tretjih
ohranjene.

135

Izrecilo tretjih, dano na zahtev prvosednika deželne
komisije.

§ 6. Ako zamenjevalci v prošnji izrazijo željo na
to stran, sme prvosednik deželne komisije o trosku za-
menjevalcev zahtevati, od teh, kateri imajo v zmislu § 3,
š. 3, kako stvarno (realno) pravico, da v postavljenem
roku podajo potrebovano izrecilo o namerjanem prenosu
pravic. Pod istim uvetom sme prvosednik deželne komisije
od pristojnega gozdnega tehnika zahtevati v § 3, š. 4,
omenjeno razložbo.

Ako izrecilo v to pozvanih upravičencev ne dojde
v postavljenem dotičnem roku, velja to za odreko pri¬
voljenja.

Postavljanje skrbnikov nepričujočim.

§ 7. Ako tega, čegar knjižna pravica se hoče pre-
dejati, ni moči uganiti ali če njegovo bivališče ni znano
in v tem poslednjič omenjenem slučaju on ni pustil (osta-
vil) nobenega rednega odvetnika, naj se zamenjevalci po¬
tegnejo za to, da mu sodišče v zmislu § 276 odz. postavi
skrbnika.

Oblika pogodbam o meni in izrecilom privoljenja.

§ 8. Na pogodbe o meni in na izrecila drugih
upravičencev, s katerimi izrekujejo privoljenje v to, da se
knjižne pravice, z enega izmed zamenjenih zemljišč prede¬
nejo na drugo ali pa na katero drugo kmetijstvu ali goz¬
darstvu služeče zemljišče, ki je last zamenjevalcev, upo¬
rabljati je v oziru na obliko za zemljiškoknjižne (tabularne)
listine potrebna določila zakonov od 25. jul. 1871 (dz. 95)
;n 4. jun. 1882 (dz. 67).

Razloke deželne in ministrijalne komisije.

§ 9. Razloko deželne komisije vročati je za prejemni
list pogodnikom, in kjer se namerja prenos kakih knjižnih
pravic, tudi tretjim osobam, katere so udeležene v tem.

Vzklice zoper razloko deželne komisije vlagati je
pri deželni komisiji v enem primerku.

Kadar je pogodba o meni odobrena, naj deželna
komisija — odnašaje se na svoje upravokrepljeno ali v
slučaju vzklica po ministrijalni komisiji izrečeno odobrenjo
pogodbe o meni — istopisa pogodbe opravi z odobrilnim
pristavkom in pritisne na vsakega uradni pečat. Na pri-

136

merku mape, prepiska ali ležnega žrteža, ki ga je dati
nazaj, treba je poočititi, da je dotična pogodba bila
odobrena.

Izvirniki pogodeb o meni naj se nazaj dajo pogod-
nikom a izvirniki pospešil, omenjenih v § 3, š. 1—4
tega ukaza, pogodniku, kateri je v prošnji prvi imenovan;
njih prepiski in pa prepisek pogodbe o meni naj se hranijo
pri deželni komisiji.

Knjižno izvedenje pogodeb o meni.

§ 10. Kadar je katera pogodba o meni bila pravo-
krepno odobrena, prepuščeno je strankam, potegniti se
pri pristojnem sodišču za njih zemljiškoknjižno izvedenje
po določilih obč. zak. o zemljiški knjigi.

Dolžnost nositi in povračati troškove.

§ 11. Troške ovedeb, ki bi potrebne bile za pretehta¬
vanje pogodeb o meni, naj nosijo, kadar ni izkazana dru¬
gačna domemba, menjajoče stranke po enakih delih. Do-
tične iznose povrniti je onim proračunom (etat), iz katerih
so razhodki bili opravljeni.

Oprave ali storitve udeležencev.

§ 12. Kake v ovedovanje potrebne prepise katastral-
nih spisov (operatov), strežnike, kole, droge in kaj dru¬
gega takšnega naj o svojem trosku dajo menjajoče stranke,
kakor jim riaroče oni,'katerim je to ovedovanje poverjeno.

Začetek veljavnosti pričujočega ukaza.

§ 13. Ta ukaz dobode moč v posamičnih kraljevinah
in deželah tisti dan, kateri se v deželnem zakoniku in
ukazniku pove, istodobno z državno od kraja napomnjenim
zakonom in z dotičnim deželnim zakonom.

137

I Primerek prošnji za glavno in obenem
nadrobno razdelbo skupnega zemljišča.

Vdeslavna c. lir. deželna

komisija za agrarslie operacije
v

Ljubljani !

Županija Ambrus, 20 posestnikov iz Brezovega
Dola in 15 posestnikov z Zverčega, vsi sodnega okraja
žužemberškega, imajo solastninske pravice do pašnika
Golica, parcelno št. 105 davčne občine Zverče, ki meri
krog 150 oralov.

Peteri niže podpisani sodeležniki iz Zverčega smo
uvideli, da posestniki iz Brezovega Dola in županstvo
v Ambrusu ta svet kvarno izkoriščajo, zato se hočemo
od njih oddeliti in naš delež, ki bi se dal spremeniti
v dobre liošenice, tudi razdeliti na drobno. Zato prosimo:

Vdeslavna c. k. deželna komisija za agrarske
operacije naj blagovoli po deželnem razdelbenem in
uredbenem zakonu vpeljati in dogoloviti glavno raz¬
delbo pašnika Golica, parcelna št. 105 davčne občine
Zverče ter Zverčanom pripali delež razdeliti na drobno.

Na Zverčem, dne 1. svečana 1894.

Podpisi oziroma križi 5. prosečih solast¬
nikov z Zverčega ter podpisi dveh prič.

I. Pod črto hočemo navesti veljavna določila k
prošnjam. Kratice pozvanih predpisov pomenjajo: r. z.
= r. in u. zak. (glej kratice početkom knjige); r. u.
= izvršitveni ukaz k dotičnemu zakonu; Kor. = za
Koroško ; Kr. = za Kranjsko; arabske številke poleg
pomenjajo dotične §§.

Prošnje in vsi spisi v agrarskih stvareh so brez
kolka. r. z.  Kor. 96., Kr. 109. — Pogoji razdelbene ali
uredbene provzročitve. r. z. Kor. 11. in nasl., Kr. 50.
in nasl — Kedo sprejema prošnje določata: r. u. Kor.
68., Kr. 67.; vendar jih deželna komisija sprejema, vsaj
na Kranjskem, naj jih je pisal kedorkoli; priredi jih
potem itak krajni komisar.

138

II. Primerek prošnji za regulacijo po¬
sestnih in užitnih pravic pri skupnih

zemljiščih.

Velcslavna c. ki. dež. komisija za agrarslic operacije
v

Celovcu !

15 posestnikov določenih zemljišč iz Gorenje Vasi
ima v solasti planino in gozd na Dobraču, ki obsegata
. skupaj 2150 oral in se nahajata v zemljiški knjigi c.
kr. okrajnega sodišča v Beljaku pod vložkom št. 10.
davčne občine Polje.

Ker nekateri sodeležniki gozd kvarijo in planino
preveč izkoriščajo, zalo niže podpisani prosimo, naj
se skupne užitne in posestne pravice do imenovanega
zemljišča uredi po . deželnem zakonu z dne 5. julija
1885 l., št. 25 dež. zak. in z njim zvezanih predpisih.

Podpisi oziroma križi 3. upravičenih zem.

Ijiških posestnikov in podpisa dveh prič-

III. Prošnja za zlozbo poljedelskih zemljišč.

Velcslavna c. k. dež. komisija za agrarske operacije
v

Ljubljani !

Posestniki iz Dolenje vasi, katerih je 65, imajo v
lasti poljedelska zemljišča vi. št. 1. do . . . davčne
občine Dolenja vas, sodnega okraja Ribnica. To se
lahko poizve uradoma pri c. k. okrajnem sodišču v
Ribnici, obseg in kakovost dotičnih parcel pa pri on-
dolnem c. k. davčnem uradu.

II. Po § 13. r. z. Kor. oziroma § 5. dež. zak. Kor.
od 21. febr. 1900. dež. 14. zadostuje podpis ene desetine
vseh upravičencev, oziroma ako jih je manj, podpis enega
samega; na Kranjskem mora za razdelbe in uredbe'prositi
vsaj tretjina upravičencev. •— Na Koroškem daje predpise
za začasno  (provizorično) uredbo tudi zak. 14. januarja
1891., dež. 18.

III. Glej § 28. zl. drž. zak. ter §§ 66, in* nasl. obeh
deželnih zl. zak. Glej tudi opomnje pri primeru za razdelbo.

139

Naša posestva pa so jako razkosana in negospo¬
darsko zdrobljena na male parcelice; nekatere parcele
so nenavadno oddaljene od naših stanovanj in leže le
v oviranje med parcelami drugih vaščanov. V zboljšanje
naših gospodarskih razmer stavim nas torej 40podpisa¬
nih predlog : veleslavna deželna komisija naj za navedena
poljedelska zemljišča prične in izvede zložbeno posto¬
panje po deželnem zložbenem zakonu

V Dolenji vasi 2. dan januarja 1908.

Podpisi oziroma križi 40 zemljiških po¬
sestnikov in podpisi dveh prič.

IV. Prošn ja za potrditev pogodeb o menji.

Veleslavna c. k. dež. komisija za agrarske operacije
v

Ljubljani.

Podpisana Ivan Strniša iz Podturna št.  1. in
Jurij Kunčič iz Osojnika št. 2. imava dva gozda in
sicer jaz Strniša vi. št. 5, jaz Kunčič pa vi. št. 7.
davčne občine Smuka. K vi. št. S. spada zemljiška
pare. 101 košenica, ki pa leži večinoma sredi Kun-
čičeve gozdne pare. 102, spadajoče k. vi. št. 7., tako,
da vodi iz moje (Strniševe) gozdne parcele vanjo le
kolovoz; nasprotno pa spada k vi. št. 7. ograja in
laz pare. št. 103., ki leži popolno v Strniševem gozdu
pare. št. 104., tako da ima lastnik (Kunčič) do te
parcele le pravico pota čez gozdno pare. št. 104.  —
Ker je oboje osredkov enako vrednih in zaradi boljšega
gospodarjenja hočeva rečene pare št. 101 in 103 med
sabo zamenjati in sva že napravila načrt te pogodbe,
lit ga prilagava, toda najina upnika Matija Banič, ki
je na vi. št. 5. zavarovan za posojilo 1000 K in Fran
Kambič, ki je na vi. št. 7. isto tako zavarovan za
preživitek, ocenjen 800 K., se branita zamenjati te
zastavnim, tako, da se dotične vknjižbe in prepisi ne
morejo izvršiti. Dokaz temu izjave istih upnikov, mapni
načrt in izpis iz posestnih pol, ki jih prilagava,

IV. Glej zakon in ukaz pod III. knjige.

140

Z ozirom na rečene okolnosti predlagava-, vele-
slavna c. k. deželna komisija naj blagovoli navedeno
pogodbo o meni, po morebitnih poizvedbah, odobriti po
državnem zakonu od 7. Janija 1883., dz. 93 in do-
tičnem deželnem zakonu.

V Semiču 11. dan novembra 1907.

Podpis obeh pogodnikov.

141

Stvarno kazalo.

Številke pomenjajo §§; r. = r. in u. dež. zale. (razdelbeni
in uredbeni deželni zakon); r. u. = ukaz k ddtičnemu r.
in u. dež. zak.; zl. — zl. dež. zak. (zložbeni deželni zakon);
zl. u. = ukaz k dotičnemu zl. zakonu; Kor. = za Koroško;
Kr. = za Kranjsko; kjer ni teh dveh kratic, imajo predpisi
obeh dežel iste §§; gl. — glej.

Advokati, gl. odvetniki.
Agrarna oblastva, r. Kor. 20.
Kr. 9; zl. 14.

Arondacija gozdnih zem¬
ljišč, drž. zak. pod III.
Boniter, r. u. 24 ; zl. u. 23.
Bonitiranje, gl. cenitev.

Cenitev, deležnih pravic, r.
Kor. 65, 97, Kr, 73,110;
r. u. Kor. 90, 166, 167,
176, Kr. 89, 164, 165,
173; — zemljišč, r. Kor.
65, 97, Kr. 73, 110, r. u.
Kor. 85—90, Kr. 83—89;
zl. 80.

Cerkveno blago (imetje), za¬
stopstvo, r. Kor. 44, Kr.
36; zl. 50.

Deležniki, gl. sodeležniki.
Delna oddelila, r. tl. Kr.
108, 125.

Denar izravnave v njem, r.
Kor. 10, 30, 72, 73, 78,
80, 89, 100, 103; Kr. 4,
22, 83, 84, 89, 90, 113,
117; r. u. Kor. 105, 109,
120, 127, 144, 148, 162,

172, 174; Kr. 103, 107,
118, 125, 142, 146, 160,
169, 171, zl. 27, 29; zl.
u. 116.— denarna zaloga,
gl, zaloga. — den. kazen,
gl. kazen.

Dežela, gl. zastopniki.
Deželna komisija, r. Kor.
20, 24, 25, 27, 52. 108;
Kr. 9, 14, 15, 17, 49,45;
r. u. Kor. 28—37, 41, 135,
143, 153—155; Kr. 28—
37, 41, 133, 141, 151—
153. — zl. 14, 20, 23,

58, 62.

Deželni odbor, odposlanec,
r. Kor. 56, 57, 100, 103 ;
Kr. 61, 62, 113, 117; vpo¬
gled v račune, r. u. Kor.
156, Kr. 154; zl. 167.
Dnevnik, r. u. Kor. 12, 18;
Kr. 13, 18.

Dogovori, gl. poravnave.
Dokazila, njih prosta ocena,
r. Kor. 22, Kr. 12, zl. 18;
njih sprejemanje r. u. Kor.

59, Kr. 58; zl. U. 58.
Dostava, gl. vročitev.

142

Drva gl. les.

Državna dobra, gl. zastop¬
niki.

Duhovske skupščine, gl.
zastopniki.

Edikt, gl. razglas.

Eksekucija, gl. izvršba.

Evidenčni urad zemlj. ka¬
tastra, gl. zemljarinslri kat.

Fondi, gl. zakladi.

Funkcionarji, gl. upravniki.

Generalni spis, gl. glavni sp.

Godeti, gl. geometri.

Geometri, r. Kor. 56, 58,
103, Kr. 61, 63, 92; r. u.
14—19, 39, 40. Kor. 60,
69, 136, 144. 158, 164,
Kr. 59, 68, 134, 142,162.

Glasovanje deželne in min.
komisije, r. Kor. 27, Kr.
17; — zl. Kor. in Kr. 23.

Glavni spis, r. Kor. 112, i
172, Kr. 110, 170.

Globe, gl. kazni.

Gnojitveni stan, cenitev, r.
Kor. 65, 80, Kr. 76, 91;
zl. Kor. 79, Kr. 82; r. u.
Kor. 90, 120, Kr. 89, 118;
zl. u. 94.

Gozd, uredba i. t. d. r. Kor.
81—82; Kr. 92—94. — .
delitev, r. Kr. 53.

Gozdni predpisi, pristojnost,
r. Kor. 21, Kr. 11 ; osred- ;
ki, gl. arondacija.

Gospodarstveni načrt, gl.
načrt.

Hišna potreba, gl. potreba.

Izjave, drugih upravičencev,
r. Kor. 33, 36, Kr. 25,
28; r. u. Kor. 51, Kr. 50;

zl. u. 50. preklic, r. Kor.
38, Kr. 30; zl. 44.
Izključitev oblastvenih oseb
r. u. 38—41; zl. 37—40.
Izmera, gl. pogrešek.
Izostanje, opravičba, r. Kor.
51, Kr. 48; zl. Kor. in
Kr. 61.

Izvedenci, r. Kor. 48, 56,

58, 100, 103; Kr. 41, 61,

64, 66, 113, 116; r. u.
20—27, 39, Kor. 52, 60,
136, 144, 149; Kr. 51,

59, 134, 142, 147. — zl.
54, 70, 75, 77, 120.

Izvirna mapa, r. u. Kor.
84, Kr. 82; zl. u. 87, nje
posnetek, r. u. Kor. 112,
172; Kr. 110, 170; zl.

u. 118.

Izvršba, r. Kor. 39, 95,

106; Kr. 31, 108, 120;

r. u. Kor. 67, Kr. 66.
Javni nameni, r. Kor. 79,
Kr. 90; r. u. Kor. 101,
Kr. 100. — zl. 92.

Jezik, gl. zapisnik.
Juristične osebe, gl. za¬
stopniki.

Kazni, zapor redovne in
denarne, r. Kor. 109, Kr.
18, 121; zl. Kr. 24.
Klasifikacija, r. u. Kor.
86—89, 166. 167, Kr. 85
—88, Kr. 164, 165; zl.
u. 90—95. — Klasif. re¬
gister, r. u. Kor. 92, 169,
Kr. 91, 167; zl. u. 96.
Klasifikator, r. u. 25; zl.
u. 24.

Kolavdacija, gl. potrdilni
ogled.

143

Kolkovnine prostost, r.

Kor. 96, Kr. 109,

Komisar krajni, postavitev,
r. Kor. 23, 53, Kr. 13,
57; r. u. o, Kor. 69, 164,
Kr, 68, 162. — zl. 19,
66; zl. u. 5, 71. — po-
četek uradovanja, r. Kor.
61, Kr. 60; zl. 69. —
izključiter. r. u. 38, 40;
zl. 37, 38. — plačilo r.
Kor. 8, Kr. 111; zl. 115.
Kongregacije, gl. zastopniki.
Kopije, troski, r. Kor. 104,
Kr. 118; r. u. Kor. 146,
Kr. 144; zl. 125, zl, u.
157; mape, r. u. Kor. 130,
175, Kr. 128. 172; zl. u.
141.

Korporacije, zastopniki, r.

Kor. 44, Kr. 36, zl. 50.
Kridatarji, gl. zastopniki.
Krivda, troski radi nje, r.
Kor. 104, Kr. 118; zl.
125.

Kurandi, gl. zastopniki.
Kultura, gl. obdelovanje.
Kurator, gl. zastopnik.
Lastnina, sporna, r. Kor.

21, 46, Kr. 10, 38; zl. 51.
Les, ocenitev, r. Kor. 80,
Kr. 91; r. u. Kor. 120,
Kr. 118; zl. Kor. 90, Kr.
93; raba, r. Kor. 64, Kr.
72; r. u. Kor. 79—81,
164, 165; Kr. 76—78,

162, 163.

Lista udeležencev, gl- ime¬
nik u.

Listina, r. Kor. 92; Kr. 103;
r. u. Kor 127, 128, 174; ;
Kr. 125, 126, 171, zl. 109. j

Lokalni komisar gl. komisar.
Mapa, originalna, gl. iz¬
virna m.

Meje, njih obhod, r. Kor.

60, Kr. 68; r. u. 23.
Mejniki, troski, r. Kor. 104,
Kr. 118; zl. 125.

Mera, gl. pogrešek
Ministerska komisija, r.
Kor. 20. nasl; Kr. 9. nasl.

— zl. 14. nasl.

Načrt, vsebina, r. Kor. 53,
Kr. 57. — določitev, r. u.
Kor. 72^-83; Kr. 83—94.

— razgrnitev, zakoličenje,
pojasnitev, vgovori, r. Kor.
85, 87; Kr. 96, 98; r. u.
Kor. 113, 116, 173; Kr,
111, 114, 170. •—potrdilo,
razglas, izvršitev, r. Kor,
84, 86, 87; Kr. 95, 97,
98; r. u. Kor. 116, 117.
173; Kr. 114, 115. 173.

— zl. 104, 105; zl. u.
119—128.

Nadarbine, gl. zastopniki.
Nagodbe, gl. poravnave.
Nasadi, vcenitev, r. Kor. 80;
Kr. 91; r. u. Kor. 120;
Kr. 118. — zl. Kor. 90;
Kr. 93.

Nedoletni, gl. zastopniki.
Neznatne razlike, gl. denar.
Novci, gl. denar’

Občina, nje meje prememba,
r. u. Kor. 101, 120, Kr.
100, 118; nje blago, de¬
litev, r. Kor. 2, 6, :  Kr. 2;
gl. zastopniki.

Obdelovanje, r. 3; obdelo¬
valna vrsta, r, u. Kor.
104, Kr. 102.

144

Oblastva, gl. agrarna ob-
lastva, pristojnost.
Obravnave, gl. razprave.
Oddelilo, (oddelilno zemlji¬
šče), r. Kor. 7, 29, 30.
34,' 72, 79, Kr. 21, 22,

26, 83, 90. — zl. Kor.

27, 82, Kr. 27. 85.
Odvetniki, pooblaščenci

stranelt, troski, r. Kor.
104, Kr. 118; zl. Kor. in
Kr. 125.

Operacijsko ozemlje, r
Kor, 127, Kr. 125, glej
meja, zemljiška knjiga.
Opravitelji, gl. upravniki.
Orientancija, gl. razgled-
beni naris.

Oskrbovanci, gl. zastopniki.
Oskrbovanje skupnih na¬
prav. r. u. Kor. 111, 127,
172, 174, Kr. 109. 125,
169, 171.

Ozemlje, določitev, r. u.
Kor. 73, 164, Kr. 71., 162;
zl. u. 75; naznanilo knji¬
žnemu sodišču, r. u. Kor.
77, 164, Kr. 75, 162;
Zl. u. 76.

Pametniki, r. Kor. 48, Kr.
41; r. u. 137, 145, Kr.
135, 143; Zl. u. 148, 156.
Paša, r. Kor. 3, 64; Kr. 3.
72; r. u. Kor. 81, 164,
165; Kt. 78, 162, 163.
Pavza mape, gl. izvirna m.
Plačilni ukazi, r. u. Kor.
183; Kr. 101.

Podpore, r. Kor. 104, Kr.
118; zl. 125.

Pogrešek v izmeri in ra¬
čunu, r. Kor. 81, 90; Kr.

100 , 101 .

Pooblastilo, r. Kor. 47; Kr.
40; r. u. Kr. 53. — zl.
53. — gl. pooblaščenci.
Pooblaščenci, r. Kor. 47,
Kr. 40; r. u. Kor. 53, 54,
Kr. 5-2, 53; trošiti r. Kor.
104, Kr. 118, r. u. Kor.
146, Kr. 144; zl. 53, 125.
Poravnave, privolitev, r.
Kor. 36, 95, Kr. 28, 42,
108, zl. 43.

Porto, gl. poštnina.

Posest sporna, r. Kor. 21,
46. Kr. 10, 38; zl. 31,
51, nje odltaz, r. u. Kor.
118. Kr. 116; zl. u. 126.

— nje potreba, gl. po¬
treba.

Posnetek mape, gl. ko¬
pija m.

Postavitev v prejšnji stan,
r. Kor. 51, 84; Kr. 48,
95; r. u. Kor. 66: Kr. 65.

— zl. 61.

Poštnina, prostost, r. u. 4.

— zl. u. 4.

Pota, pristojnost, r. Kor.
21; Kr. 11. — zl. 15. —
v oddelilnih zemljiščih, r.
Kor. 104, 166; Kr. 102,
164. — zl. u. 105.
Potnina, r. Kor. 98; Kr. 111.
—zl. 115.

Potrdilni ogled, r. u. Kor.
126, 174, Kr. 124, 171!;
zl. u. 137.

Potreba posestvena in hišna,
r. Kor. 63, 64, 97, Kr. 71,
72, 110; r. u. Kor. 79—
81,- 164, 165; Kr. 76—81,
162, 163.

1-45

Pozivi, gl. vabila.

Pravica deležnika, razglas,
r. Kor. 62, Kr. 70; —do
oddelila, r. Kor. 29, 30,
Kr. 21, 22; zl. Kor. in Kr.
27, 28. — do povratnih
odpravil, r. Kor. 31. Kr.
23. — 1  vcenitev, r. Kor.
65, 97, Kr. 73, 110. —
določitev, r. Kor. 63, 64,
Kr. 71, 72; zl. Kor. 77,
Kr. 80. — gl. služnost.
Prebende, gl. zastopniki.
Predlog, gl. provzročitev.
Predujme iz denarn. zaloga,
r. Kor. 100, 103, 105;
Kr. 113, 116, 117, 119;
r. u. Kor. 144, 148, 149,
158; Kr. 142, 146, 147,
156. — zl. 120, 123.
Prejemno potrdilo, gl. vro¬
čitev.

Poklic, gl. izjava.
Premičnine, r. Kor. 4, Kr.
6, r. u. Kor. 73, 164, Kr.
71, 162.

Priče, r. Kor. 48; Kr. 41;
r. u. Kor. 59, 137, 145;
Kr. 58, 135, 143. — zl.
54.

Pristojbine, prostost, r. Kor.
94, 96, Kr. 107, 109. —
glej troški.

Pristojnost, oblastev, r. Kor.
20—24, 27, 28, 36, 50—
53, 107, 108; Kr. 9—12,
17, 18, 28, 44. 45, 47—
49. — zl. 14—18.
Pritožbe, sploh, r. Kor. 22,
Kr. 12; zl. 18; r. u. Kor.
62. Kr. 61, zoper razve-
ljavo načrta, r. Kor. 91,

Kr. 102, zl. 107; register
deležnih pravic, r. Kor,
70, Kr. 81, r. u. Kor. 95;
Kr. 94, — troski, r. Kor.

102, Kr. 115; zl. 122.
glej vgovor.

Procesi, gl. spori.

Prodaja, zemljišč, r. u. Kor.
101, 121, 148, 159, 172,
174; Kr. 100, 119, 146,
157, 169, 171. — zl. u.

103, 132.

Prostori za komisarja, r.

Kor. 99, Kr. 112; zl. 117.
Prošnja gl. provzročitev.
Provizorij, r. Kor. 39, Kr.
31; r. u. Kor. 42—45. 83,
118, 124, 164, 174; Kr.
42—45, 81, 116, 122, 162,
171.

Provokacija, gl. provzro¬
čitev.

Provzročitev, kako se po¬
daja, r. Kor. 12, 13, 16;
Kr. 50—52; zl. 66.
F^ačuni, glej troški.
Računski pogrešek, r. Kor.

89, 90; Kr. 100, 101.
Razdelba, r. Kor. 1—10;
Kr, 1- 8; ohranitev skup¬
nosti, r. Kor. pri 16; Kr.
53, 82, r. u. 95; provo¬
kacija, r. Kor. 11—16,
54; Kr. 50—52.
Razdelitveni projekt, os¬
nova. r. u. Kor. 103. 104,
116, 172; Kr. 102, 104,
169. — zl. u. 105.:'
Razglas, o uradovanju kr.
komisarja, r. Kor. 55,
Kr, 60; zl. 69. — o pra¬
vici sodeležnikov, r. Kor.

146

62, Kr. 70. —- o razpo-
ložbi imenika neposr. ude¬
ležencev, r. Kor. 61, Kr.
69. — o registru deležnih
pravic, r. Kor. 68, 69,
Kr. 79, 80; o razgrnitvi
načrta, r. Kor. 85, 87,
Kr. 96, 98; zl. 99.
Razgledbeni naris, r. u.
Kor. 127, Kr. 125; zl. u.
138.

Razlike izmere in izračuna,
r. Kor. 97. Kr. 110; zl. 94.
Razprave, r. Kor. 42, 43,
Kr. 34, 35; r. u. 54—58;
glej imenik udeležencev,
načrt, register del. pravic,
listina. — zl. 48.
Razsodbe, moč (vpliv) r.
Kor. 95, Kr. 108; r. u.
Kor. 67, Kr. 66.
Razveljavljenje načrta, r.

Kor. 91. Kr. 102, zl. 107.
Reces, gl. listina.

Redovi, gl. zastopniki.
Redovne globe, gl. kazni,
Register deležnih pravic, r.

Kor. 68—70; Kr. 79—82;

. r. u. Kor. 93, 94, 112,
170, 172, 176, Kr. 92,
93, 110, 168, 169, 173.
Regulacija, gl, uredba.
Sadno drevje r. Kor. 80,
Kr. 91; r. u. Kor. 120,
Kr. 118.

Servituta, gl. služnost.
Singularisti, r. Kr. 50, 51.
8ingularna razdelba, r. Kr.
52.

Situacijski načrt, gl. mapa.
Skrbnik, gl. zastopniki. —

. odsotnih, r. Kor. 45, Kr.

37; zl. 51.

Skupne naprave, r. Kor.
17, 72, nasl. 104; Kr. 8,
83, nasl. 118; zl. Kor.
in Kr. 83, nasl.

Skupno uživanje, gl. uži¬
vanje sk.

Slovenščina, gl. zapisnik.
Služnost, Kor. 34, 72, 78:
Kr. 26, 83, 89; r. u. 99,
107, 172; Kr. 98, 105, 169.
Sodeležnik, sploh, r. Kor.
5, 29—39, Kr. 20—31; —
določitev, r. Kor. 61, 69;
r. u. Kor. 77, 82. Kr. 75,
80; neposrednji, r. Kor. 5,
33—36, Kr. 20—31; po-
srednji. r. Kor. 5, 31, Kr.
20, 23; r. u. Kor. 78, 164,
Kr. 79, 162.

Specialna razdelba, gl. raz¬
delba.

Spolovine (zemljišča), r. Kr.
51. — spolovinsko uži¬
vanje, gl. uživanje.

Spori, tekoči pred sodnikom,
r. 10; Kr. 10, 43. — zl.
16. stranek, r. Kor. 22,
107; Kr. 12, 44; zl. 57.
Statut oskrbovalni, r. u. Kor.

111, 172, Kr. 109, .169.
Stavbe, r. Kor, 21, Kr. 11.
Stelje raba, r. Kor. 3, 64;
Kr. 3,. 72.

Srokovnjaki, gl. izvedenci.
Stroški, gl, troski.
Subvencije, gl. podpore.
Svedoki, gl. priče.
Tarifiranje, r. Kr. 74; r. u.
Kor. 89; Kr. 88; zl. Kor.
77: Kr. 80.

147

Tehniško osobje, gl. geo¬
metri.

Terjatve, r. Kor. 32, 35, 67.
72, 88, Kr. 27, 28, 78.
83, 99; r. u. Kor. 120,
Kr. 118.

Trava, nje pridobivanje, r.

з, Kor. 64, Kr. 72; r. u.
Kor. 76—81, 164, 165,
Kr. 74—78, 162, 163.

Troski, r. Kor. 98—106; Kr.
111—120; r. u. Kor. 123.
134, 135—163, 175; Kr.
121, 132, 133—161, 172;
zl. 115—128; zl. u. 146
— 177.

Upravniki, imenovanje, r.

и. Kor. 71, 164; Kr. 69,
162; zl. u. 70.

Uradoma, poslovanje, r .Kor.
50, 52; Kr. 47. 49; zl.
60, 62.

Uredba, r. Kor 1—10, 16;
Kr. 1—8, 56; r. u. Kr.
56, 173—176.

Ustanove, gl. zastopniki.
Užitne pravice, pri uredbi,
r. Kor. 32, Kr. 22.
Uživanje skupno, pojem, r.
2, 3; namen, r. Kor. 79,
Kr. 90.

Vabila, r. Kor. 40; Kr. 32;
r. u. Kor. 48; Kr. 47. —
zl. 32.

Varstvena oblast, odobritev,
r. Kor. 36; Kr. 28. —
zl. 43.

Vgovori, o imeniku udele¬
žencev, r. Kor. 61, Kr.
69; r. u. 82, 164, Kr. 80,
162; — o načrtu, r. Kor.
85, 87, Kr. 96, 98; gl.

razdelb. načrt. — o listini,
r. Kor. 92, Kr. 103, r. u.
Kor. 128, 174, Kr. 126,
171.

Višja moč, razveljava načrta,
r. Kor. 91, Kr. 102; zl.
107.

Vknjižba, prenos pravice, r.
Kor. 94, Kr. 107, r. u. Kor.
73, Kr. 71; pravic dru¬
gih oseb. r. Kor. 33, Kr.
25; zl. u. 30; dopustnost,
odloki, r. u. 43—45; zl.
u. 42—44.

Vodne zadruge, r. Kor. 77;
Kr. 88; r. u. Kor. 111,
127, 172, 173; Kr. 109,
125, 169, 170.

Vodni odtok, gl. razdeli¬
tveni projekt.

Vodno pravo, pristojnost,
r. Kor. 21, Kr. 11. —
zl. 17.

Vročitev, nje izkaz, r. Kor.
41, Kr. 33; r. u. Kor.
50, Kr. 49; zl. 47, zl.
u. 49.

Začasne odredbe, gl. pro-
vizorij.

Zagraje, r. Kor. 65, 80,
Kr. 76, 91; r. u. Kor.
120, Kr. 118. — zl. Kor.
79, Kr. 82.

Zakladi, r. Kor. 44, Kr. 36.
Zakoličenje, razdelb. na¬
črta, Kor. 85, Kr. 96. —
zložb. načrta, zl. 95 naši.
Zaloga novčna, r. Kor. 101,
Kr. 114; predujmi iz nje,
r. Kor. 100, Kr. 113; zl.
120 .

Zaokroženje, gl. arondacija.

148

Zapisnik, r. Kor. 49, Kr.
42; r. u. 36, 62, Kr. 36,
61. — zl. 55: zl. u. 35,
61.

Zastopniki, udeležencev, r.
Kor. 44, Kr. 36; zl. 50.

Združbe, gl. zastopniki.

Zemljarinski kataster, raz¬
vidnost, r. u. Kor. 76,
130, 131, 133, 164, 175,
Kr. 74, 128, 129, 131,
162, 172.

Zemljemerci, gl. geometri.

Zemljišča skupna, pojem,
r. 2; prodaj r. I< or. 97,
Kr. 110, r. u. Kor. 101,
121, 172, 174, Kr. 100,
119, 169, 171; izločitev,
r. Kor. 54, Kr. 58, r. u.
Kor. 73, 164, Kr. 71, 162;

zasebna, r. Kor. 10, Kr.
4; zl. 7.

Zemljiška knjiga, nje po¬
prava (ureditev), r. Kor.
93, Kr. 105; r. u. Kor.
76, 129, 131, 132, 164,
175, Kr. 74, 127, 129,

130. 162, 172.

Zemljiškoknjižna prošnja,
r. u. Kor. 75, 164, Kr,
73, 162; zl. u. 77.

Zemljiškoknjižno sodišče,
naznanilo operac. ozem¬
lja, r. u. Kor. 74, 164,
Kr. 72, 162; zl. u. 76.

Zvedenci, gl. izvedenci.

Železnice, pristojnost, r.
Kor. 21, Kr. 10; zl. 15;
r. u. Kor. 98, 124, 126,
172, 174, Kr. 97, 122,

124, 169, 171.

j

Dr. Ed. Volčič, o Novem mesto (Kranjsko),

je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-
tržcih naslednje pravne knjige :

1.  Civilnopravdni zakoni z obširnim slovenskim in hr-
vatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in
909 strani. 1906. V platno vezana knjiga . K 8-—

2.  Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slo¬
venskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine
s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906. Broširano

K 1-80

3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. z vsemi

predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom
v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci
knjižnih prošenj in vpisov. 1908 Okrog 40 tis¬
kanih pol. Mehko vezana knjiga.K 5 - 60

popolno v platno vezana .K 6’—

4. Nekoliko prošenj, sklepov, vpisov in potrdil za

zemljiško knjigo. Broširano.KI

Dalje od ..Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja
društvo ..Pravnik":

Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s po¬
jasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano

K —-40

Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških
knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici K —'80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji
terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojil¬
nicam in denarnim zavodom sploh. Mehko vez.

knj.K —-80

Zvezek VI,—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter
o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano ... K 2-—

Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s
pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k nave¬
denim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki;
pri naročilih do 2 Kje najceneje, ako so pošlje naprej
kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih
znamkah.