•t*a
Ml«
¥ (Otovial
Leto XXm., št 195	Ljubljana, nedelja 29» avgusta 1943
Cena cent. 80
(Jpra Te
ptavniitvo: L|uM|ana, Pacanijcfi relrfoc te »1-22. M-23 31-24 Inseratni oddelek: L|ubllana, Paccinijeni rii' o J - TeleJoo ta. 31-29. 31-26
ftutnunia Notc cnesto i Lrnbljanska cesta 42 Raduni: a Ljutiliaaskc pokra jase pri pofeno-čekovnem zavodu ta. 17.749, a ostale kraje
Italiie Servino Conii Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO o oglase iz Ki
Italiie ui inozemstva ima Unioof Pabbliati Italiana s. A. MILANO
liktii raak 4ia tazeo ponedeljka Naročnina maia aa e * e t
no Ur 18.-rkljnino > »Ponedeliskim ha-Ctoom Lit 36.90.
UicdniiiTO i LMiHaaa. Poccmijen ulica k. 9. — Telefos ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopiai aa a« tn<« jo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob-
bliriti di nmiini#»n« taMaoa sd estera: Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO.
26 sovražnih letal sestreljenih
Lepi uspehi motornih splavov ob kalabrijski ctoaB
Vojno poročilo
Vrhovno poveljništvo. št. 1190:
Naši motorni splavi, delujoči vzdolž kalabrijske obale, so v zadnjih dnevih zbili 9 sovražnih letal. Eno letalo so razen tega uničil? pomorske enote.
Sovražni oddelki so bombardirali SuJ-mono, Cat^nzaro in nekatere kraje v Cam-paniji; znatna škoda .je povzročena v Sa-lemu.
V hudih bojih so italijanski lovci zbili Sest let ?I, nemški pa sedem, nadaljnja tri letala je zadelo protiletalsko topništvo in so ra"biia na tleh.
General Ambrosio.
UiaFsi sovražni plovbi
Berlin, 28. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija piše, da je včeraj skupina nemških bojnih letal, prodrla do sicilskih obal in prestregla pred Catanijo skupino angioameriških trgovinskih ladij, katere so spremljali lahke edinice in lovci. Ena trgovinska ladja z okrog 4000 tonami je biLa hudo zadeta in se je nagnila ter ustavila s požarom na krova Številne bombe so eksplodirale na spremljevalnih ladjah in na izkrcevalnih edinicah, mnoge od teh so se potopile. V naslednjem valu je nem-
ška sikupina bombardirala sovražna skladišča, kjer je nastalo hudo uničenje. Ob vzhodni obali Sicilije, so nemška letala zadela z zažigalnimi lističi sovražne kolone,
in zažgala številna motorna sredstva Italijanska podmornica je torpedirala pred sicilsko obalo dve sovražni torpedovki, ki sta pripadali skupini angleških majhnih edinic.
Lizbona, 27. avg. s. Angleška admirali-teta javljajo izgubo podmorn. »Travaller«. Izgubljena je vsa posadka 65 mož in 6 oficirjev.
Nepopravljiva škuda v Pompejih
Neapelj, 27. avg. s. Katastrofalnih učin-
kov sovražnega napada na Pompeje, kamor prihajajo arheologi iz vsega sveta v znanstvene svrhe, še ni mogoče v vsej obsežnosti ugotoviti, ker je bomba, ki je porušila polovico muzeja, polovico pa zelo hudo poškodovala, naredila v sobah muzeja velike kupe ruševin. Najprej bo torej treba zato zbrati predmete, lci jin bo mogoče še rešiti. Na srečo je bil del. in ficer najbolj dragoceni dei teh d edmetov spravljen drugje, kar pa je bilo uničinega ah poškodovanega, je vendarle izredne važnosti in neprecenljive vrednosti kot dragocen dokument življenja v Pompejih.
Ohlajeno veselje zaradi zasedbe Sicilije
Zanimive priznanje ameriškega radia - Kljub ogromni
^	— . . _• __--J _, _ j— 2
premici Anglosasi niso dosegli odločilnega uspeha
Lizbona, 27. avg. Kakor naglaša bostonski radio, zaključek bojev v Siciliji, ne glede na napihnjeno hvalo propagande, niti v Ameriki niti v Angliji ni vzbudil navdušenja. Na osnovi poročil glavnega stana v Severni Afriki, je dejal radijski glasnik, smo pričakovali, da bo na Siciliji prišlo do nekakega Dunkerquea Osi. Namesto tega pa so nemške čete in Badoglijevi polki izvršili pravi pravcati lisičji skok na celino, od koder so namerili svoje topove na naše čete. Naši ženijci so bili še dolgo zaposleni z odstranjevanjem zaprek, zelo umno in spretno nastavljenih na poti našega prodiranja Celo general Eisenhower je moral pred zastopniki tiska priznati, da so itali-jansko-nemške čete delovale izredno spretno ter se bojevale s skrajno odločnostjo.
V ameriških in angleških listih se s priznanjem omenja delo ženijcev italijansko-nemških oklopnih divizij, ki so nastavili mine v doslej neznani količini. Mine so razrušile mostove ter z globokimi jarki zadržale prehod anglosaških čet. S tem so ▼ odlični meri doprinesle k možnosti, da so se i tal i j ansko- nemške čete na prav sijajen način lahko prepeljale na celino.
Skoro vsi britanski listi se bavijo z Ei-senhovverjevo izjavo o zdravstvenem položaju zavezniških sil na Siciliji. Neki vojaški zdravnik je zatrjeval, da so anglo-ameriške čete dospele v Messino v stanju popolne izčrpanosti. Siloviti boji in dolgi pohodi po pokrajinah Sicilije so povzročili, da so se anglo-ameriške vojaške bolnice napolnile z množicami vojakov.
Britanski listi še dalje razpravljajo o splošnem pomenu borbe za Sicilijo v nadaljnjem razvoju vojaških operacij. Dočim po, »Times« in večina drugih listov pripisujejo veliko važnost, da imajo zavezniki sedaj dobro oporišče na Siciliji za bodoče napade in polete v kakršnem koli pravcu, priliva vojaški strokovnjak »Observerja« mnogo vode v to zadovoljstvo ter zatrjuje, da čas dela proti zaveznikom. Italijani to Nemci so storili zelo pametno, da se niso zagrizli v postojanke na otoku, ki so nudile zaveznikom zaradi njihove pomorske premoči mnogo ugodnosti, marveč so s spretno taktiko pridobili mnogo na času, ki bo poslej zaveznikom manjkal za bodoča podjetja Treba je pomisliti, pravi pisec, da so na Balkanu zaradi jesenskega deževja nemogoče vsake operacije, dočim je tudi pomorsko delovanje znatno otežkočeno v jesenskem in zimskem letnem času.
»Manchester Guardian« opozarja na dejstvo, da si je poveljstvo Osi pridobilo dragocena izkustva o izkrcevalni taktiki An-glo-Američanov ter bo ta izkustva uporabilo pri nadaljnjih napadih na evropsko celino. List pravi, da nI bilo modro, ko so zavezniki odkrili vse svoje karte že pri operacijah na Siciliji.
Iz celega niza razprav o razglabljanju nasprotnega tiska se lahko zaključi, da niti Amerika niti Velika Britanija nista preveč zadovoljni z uspehom, marveč se v tisku stalno naglaša vznemirjenje glede na to, da zavezniki kljub petkratni premoči niso dosegli uspeha, ki bi bil odločilne važnosti. Zlasti v Ameriki niso optimisti in bostonski radio je odkrito svaril: Ali je osvojitev Sicilije v splošnem sklopu vojnih dogodkov bila
(Le
res kak uspeh, se bo šele pokazalo. Ultime Notizie.)
Buenos Aires, 27. avg. s. Dopisnik agencije »United Press«, ki se je vrnil s Sredozemske fronte, je izrazil svoje veliko začudenje spričo optimističnega vala, ki je zajel Američane, kateri menijo, da je vojna že dobljena. Naglašujoč neutemeljenost teh domnev, je izjavil, da odgovorna povelj-ništva in čete, ki so doživele borbo v vseh njenih težkočah in trdotah, niso tako optimistični. Podčrtal je, kakšre mogočne sile so morali zavezniki zastaviti, da so obvladali odpor čet Osi na Siciliji.
Razkrinkan imperializem angleških vojnih ciljev
Ankara, 27. avg. s. Po poročilih, ki prihajajo zlasti iz Kaira, se doznava, da je vsak dan jačji separatistični manever angleških agentov na Siciliji. Agitirajo za načrt ustanovitve zveze vseh otokov v srednjem Sredozemskem morju, ki naj bi se opravičila z razlogi rase. Med prebivalstvom teh obokov, tako trdijo agenti, prevladujejo arno-normanski etnični značaji, ki nimajo ničesar skupnega z romanskimi italijanskega ljudstva. Razlika naj bi se kazala v dnevnem življenju in t\idi v jeziku. K začrtam zvezi naj bi pripadali sprva
Bolezen kralja Borisa
Sofija, 27. avg. s. Objavljeno je bilo naslednje uradno poročilo o adnarvstveneoi
stanju kralja Borisa:
Kraljeva palača, 27. avgusta. Pred nekaj dnevi je Nj. VeL kralj nenadoma zbolel Bolezen, ki je bila ob pričetku zelo huda zaradi sprememb v stanju vzvišenega bolnika, je bila pravočasno in z gotovostjo ugotovljena po konziliju zdravnikov. Zboljšanje. ki je danes nastalo, daje upanje, da je smatrati nevarnost za odstranjeno, če ne bodo nastale druge komplikacije.
Poročilo je podpisal dvorni zdravnik Nj. Vel. kralja dr. Daskalov.
Sofija. 27 avg. s. Vest o hudi bolezni vladarja je močno ganila vse Bolgare, ker se ni ničesar vedelo niti v ministrskih krogih o nenadnem nevarnem zdravstvenem stanju vladarja L sti. ki so objavili prvo vest. še naprej objavljajo z velik m poudarkom uradna poročila o stanju bolnika. V vseh bolgarskih cerkvah so bile odrejene molitve za 7.dravje vladarja.
Italijanski diplomatski predstavnik pri Fetalna
Pariz, 27. avg. s. Poglavar francoske države marša] Petain. je včeraj ■sprejel v avdienci markija Christofora Fracassija, šefa delegacije pariškega italijanskega veleposlaništva v Vichvju.
Sestanek Petaina z maršalom Rundstadtom
Vichy, 27. avg. s. Generalni tajnik poglavarja francoske države javlja, da sta se 27. avgusta v bližini Vichvja sestala maršal Petain in ge-neralfeldmaršal v. Rundstiidt. Ob navzočnosti šefa vlade Lavala. sta maršal Petain'in feld-maršal v. Rundstiidt obravnavala razna vprašanja v duhu popolnega 'n medsebojnega sklad ja.
DeneraS Frasaco v La Coruni
La Coruna, 26. avg. s. General Franco je obiskal zavod sirot tistih, ki so padli v prot iboljševiški križarski vojni, in razne poljedelske ustanove. Povsod je bil predmet prisrčnih manifestacij prebivalstva.
Sicilija, Malta.. Par.tellerija in Lampedusa. Sardinija in jonski otoki s Krfom bi se pridružil; kasneje. Tako bi se ustvarila, seveda poc1 angleško oblastjo, zaporna črta v Sredozemlju.
Namen, da se vključijo v zvezo tudi ;'on. ski otoki, je vzbudil največje presenečenje in skrbi v Atenah kjer se morajo zdaj bati. da bi bila posK lica zmage sovražnega bloka tudi omejitev suverenosti Grčije. Nič manjša c-suplcst vlado, kakor se doznava iz Kaira, v egiptsk h ar bskih krogih, ki vidijo v teh načrtih potrdilo za izključno ^perialistični značaj angleških vojnih ciljev. Vsi spoznavajo, kako nesm seln je ta angleški ca črt. v katerega pa Angleži verujejo z nekakšnim prepričanjem, pri čemer pa očividno ne menijo, da s tem nu-d:jo nev dekaz kršitve svojih toliko hvali-san'h načel o spoštovanju vol^e po neodvisnosti vseh narodov.
Nebeška konferenca je zapn^lk vtis razočaranja in negotovosti
Angleži in Američani si tudi med seboj niso edini, k:ko politiko naj Izvajajo napram Rusiji
Lizbona, 27. avg. s. Uradno javljajo iz Quebeca, da se bo Churchill ob pričetku prihodnjega tedna zopet sestal z Roosevel-tom v Washingtonu
Buenos A'res, 27. avg. s. Danes zvečer v Quebecu izdano uradno poročilo javlja, da bo angleški ministrski predsednik prebil nekaj dni v Lauretinskem gorovju in se udeležil ribolova. Stalno je v stiku po telefonu in kurirjih s Quebecom. Churchill bo prišel za predsednikom Rooseveltom v Washington ob pričetku prihodnjega tedna.
Bern, 27. avg. Vsi komentarji iz Londo. na potrjujejo nejevoljo, ki jo je v javnosti izzval okoliščina, da ni bilo izdano izčrpno uradno poročilo o quebeški konferenci. Dopisnik »Journala de Geneve« pravi med drugim, da postaja vedno nujnejše, da se zavezniki bavijo s političnimi vprašanj1, ko bi se morah predvsem še z vojaškimi. Angleški listi naglaša jo potrebo, da se ne samo ojači vojno delovanje, marveč da se najde tudi nagla odločitev. To stališče zastopajo vsi listi od komun stičnega »Daily Workerja« do konservativnega »Dailv Te-legrapha«. Nekateri levičarji izražajo sum, da hočejo Američani in Angleži saboti rati drugo fronto ter prav po sili osredotočiti vso pozornost na tihomorsko boj'šče. Londonski dopisnik »Basler Nachrichten« pravi, da je quebeška konferenca predvsem podčrtala možnost, da se vojna prenese na Tihi ocean. Dopisnik »Neue Zurcher Zei-tung« pravi, da je konferenca povsod vzbu-
Junaštvo mladih nemških podmorničarjev
vrstami odlikovanj.
Berlin, 28. avg. s. Z vrednih slavne tradicije tega mogočnega orožja zmage, je bila že očrtana hrabrost najmlajših posadk, ki stalno pomnožujejc vrste nemškega podmorniškega brodovja. Neki vojni dopisnik je nedavno obiskal v nekem atlantskem oporišču 241etnega poveljnika podmornice, katere posadko tvorijo povprečno 22 let stan fantje, in vendar je ta popadka dečkov, ki so ob pričetku vojnt sedeli še v šolskih klopeh in so se nato prostovoljno javili, brž ko je bilo to mogoče, za najbolj tvegane preizkušnje, potopila na enem samem križarjenju in celo v eni sami bitki s sovražnimi konvoji okrog 32.000 ton sovražnega trgovinskega brodenja-
To ni bil prvi uspeh podmornice, ki je v nekaj mesecih dosegla več kakor spoštovanja vredno stopnjo s svojimi potopitvami. Na drugem križarjenju se je dogodil spopad z iz-
redne, močno oboroženim konvojem pred afriško obalo. Podmornica se je neustrašeno vrgla proti konvoju, izognila se je budnosti številnih rušilcev, korvet in letal. Lov je bil dolg m težak, toda rodil je uspehe. Prišlo je do dveh napadov. Prvi je bil ob polni luni, drugi pa ob nastajajoči zarji. Izbrani cilji, velike trgovinske ladje z vojnimi potrebščinami, moštvom m živežem za Eisenhowerovo vojsko, so bili zadeti s torpedi mladih nemških mornarjev.
V najbolj kritičnem trenutku borbe je odpovedal eden izmed Dieselovih motorjev. Zaradi tega sta bila tehnično znanje in živčni odpor poveljnika in njegovih dečkov hudo preizkušena. Pa tudi ta težava je bila odlično prestara, enako kakor je bil prestan brez trenutka negotovosti strah zaradi neskončne toče bomb, s katero so sovražne spremljevalne ladje skušale zaman skaliti podmomičarjem veselje nad doseženimi uspehi.
dila vtis razočaranja in negotovosti. Isti list nato navaja komunistični »Daliy Wor-ker«, ki ugotavlja, da se je nasproti Rusiji napravil kerak nazaj. Splcšen vtis je ta, da za sedaj ni pričakovati druge fronte. »Daily Worker« dostavlja hude napade in grožnje na naslov Churchilla ter ga svari, naj se ne vrne domov zepet s praznimi rokami in samo z lepimi besedami. Zahteva po izprernembi vlade bo v tem primeru tako močna, da bo ogrožen celo Churchillov položaj.
Obenem so listi p~lni napadov na britanskega ministra za informacije, ki ga je hudo zdelal že kanadski tisk. »Mcntreal Gazette« prav', da Brandes Bracken ni znal držati stikov s tiskom in da je pokazal svojo oholost. Dolžijo ga tudi- da je v novinarskih krogih izzval silno zmešnjave. O tako zvani diplomatski bolezn' Sumnerja Wellesa pr"vi-'o listi, da bodo njegovo ostavko povzročila resoglasja, ki že dolgo obstojajo med Wellesom in Hullom
Po vesteh, ki so proniknile iz raznih poetičnih krogov v Quebecu, sta zunanji minister Eden in državni tajnik Cordell Hull posvetila velik del svojih razgovorov v okviru korference prizadevanju, da najdeta rešitev perečega problema sporazuma med Rus jo, Ameriko in Anglijo, sporazuma, ki bi v enaki meri zadovoljil vse tri velesile Pogledi Londona in Washingtona pri tem niso enaki. »Newyork Times« pravi: »Dobro pc učeni opazovalci so si edini v tem da je treba argletko poI'tiko napram Rus ji smatrati za oportunistično, dočim temelji politika Zedinjenih držav napram Rusiji na načelih že dolgo utrjenih.* List se spominja baltiških držav, ki jih je Rusi a zasedla 1. 1941, ter pravi, da je ameriška vlada pritiskala na Anglijo, naj se v angleško-ruski pegedbi ne priznajo te anek-sije. Na ta n?čra so v Washingtonu one-'mogcč:li sporazum med Londonom in Krem-Ijem. (Ultime Notizie.)
Ideološka nasprotstva med »zavezniki" lahko prineso nepredvidena presenečenja
Rim, 27. avg. s. »Tribuna« obravnava v uvodniku sestanek v Quebecu, njegove rezultate ter pojmovanje tiska in političnih krogov o odsotnosti Stalinovi aill kakega drugega zastopnika Moskve. Clankar razčlenjuje domnevne razloge, ki so bili razlog- za izostanek ruskih zastopnikov na konferenci in razlaga razne spore, ki ideološko in politično ločijo zaevemike. Zlasti
Ponovne hude izgube
sovjetskih oddelkov
Srditi boji ob Miusu, pri Harkovu in Oclu ~ Rusi izgubili 161 tankov in 104 letala — Nad Nemčijo sestreljenih 610
angleških bombnikov
Im Hitlerjevega glavnega stana, 28. avg. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na fronti ob Miusu, na področju okrog Harkova in jugozapadno od Orla so bile tudi včeraj naše čete zapletene v težke obrambne boje z nad močnimi sovjetskimi pehotnimi in oklopnimi silami. Sovražnik je imel ponovno hude izgube. Uničenih je bilo 161 oklopnih voz. Z energičnimi pro-tisunki so bili nekateri sovražnikovi oddelki, ki so prodrli, odrezani in obkoljeni.
Letalstvo je na fronti ob Miusu, zapadno od Harkova in na področju jugozapadno od Orla napadalo oklopne oddelke, pehoto in dovozne kolone sovražnika. V dnevih 26. in 27. avgusta so lovski oddelki sestrelili 104 sovjetska letala.
V	hudih bojih jugozapadno od Vjazme se je posebno odlikovala 20. oklopna gre-nadirska divizija iz Hamburga.
V	noči na 27. avgnsta so težka nemška bojna letala napadla zbirališča ladij v pristaniškem področju Alžira ter z bombami vseh kalibrov zadela eno bojno ladjo in 7 prevoznih parnikov. Nad južno Italijo so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 8 sovražnih letal.
Nemška podmornica je potopfla v Sredozemskem morju močno zavarovano angleško križarko razreda »Aurora«, druga podmornica pa .je s torpednim zadetkom močno poškodovala nadaljnjo križarko.
Zapadno od rta Finister .ie bila v sovražnikovem pomorskem oddelku zažgana ena križarka. med tem ko je en rušilec po zadetku iz torpeda eksplodiral >"n se potopil.
Pri dnevnih poletih angleško-ameriških letalskih oddelkov nad eba!nim nodročjem zasedenega zapadnea ozemlia, je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal.
Teroristični napad močnih angleških oddelkov bombnikov n« mesto Niimberg je preteklo noč novzročil izgube med prebivalstvom ter huda. razdejanja v stanova nizkih predelih. na cerkvah, bPli>?šni"ah in dragocenih kulturno-zgodovmskih poslon. .fh. Po do*~»a"5ih ng^t^vi+vah s" letalski obrambni oddelki uničili 60 naoadajočih bombnikov.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 28. avg. s. Finsko vojno poročijo pravi: V zadnjih 23 urah se na vsej finski fronti ni dogodilo nič pomembnejšega. Izvršen je bil samo posrečen napad.
ki ga je podvzel finski udarni oddelek na centralnem odseku ob Aunusu. Cilj napada je bilo neko oklopno zaklonišče sovjetskih čet. ki je bilo s posadko vred pognano v zrak.
Rusi izgubili v 52 dneh 5203 letala
Berlin, 26. avg. s. Iz uradnega vira poročajo, da so nemški lovci in protiletalske baterije v 52 dneh obrambne bitke na Vzhodu uničili skupno 5.203 sovjetska letala. Od teh so jih 2.153 sestrelili lovci, največ na odseku Orla, ostale pa je pokončalo protiletalsko topništva
Ameriško priznanje o sovjetskem neuspehu
Bern, 27. avg. s. Tudi ameriške agencije na-glašajo v komentarjih k položaju na vzhodni fronti, da je sovjetska poletna ofenziva naletela na trd nem&i odpor. Zarad; elastične obrambe. ki jo izvaja nemško poveljništvo, ter odlične organizacije in priprave nemških čet, za zdaj ni bilo mogoče, da bi se uresničile ruske sanje o proboju nemške postrojitve.
Važna nemška iznajdba proti sovražnim letalom
Berlin. 27. avg. s. »Borsen-Zeitung« piše glede na izjavo angleškega letalskega kritika Oli-verja Stevanda v listu »Evening News. da ni izključeno, da bo nova nemška iznajdba ohromila silo angleško-ameriškega letalstva, da so te zjave samo priznanje iznajdlj vosti in delavnosti nemškega naroda, izražajo pa tudi razpoloženje povzročiteljev neštevilmh zločinov v škodo evropskega civilnega prebivalstva V Nemčiji, piše berlinski list, ni razloga za de-mantiranje tega prerokovanja. Nasprotno vemo, da dogodki ne bodo mogli drugače potekati. kajti samo brezpogojna zmaga lahko zaključi sedanjo vojno. Revolucija. k< bo nastala v letalski vojni, bo presenetljiva, nikakor pa ne nerazložljiva Njena naravna obrazložitev je v dejstvu, da so si angleški šefi r odo-brenjem angleškega naroda naprtili neodpust-Ijivo krivdo, ki je primorala Nemčijo, da stori vse, kar je mogoče, da se odstranijo enkrat za vselej zločinska sredstva angleškega terorizma. Za zdaj. zaključuje list, naj Angleži še' naprej pesimistično prerokujejo, prišel pa bo dan. ko se bo njih bojazen spremenila v strašno resničnost.
Neuresničene angloameriške napovedi o razvoju vojne na Daljnem vzhodu
T°kio, 27. avg. s- Komentirajoč anglo-aemiiški komunike, ki je bil objavljen po zaključku konference v Quebecu. je rekel šef tiskovnega odseka za vojsko v glavnem stanu, general Nakao Jahagi, v razgovoru s predstavnikom agenc;je Domei, da so morali biti letalski napadi na Japonsko in operacije za zopetno osvojitev Birme dve glavni točki razprave. Omenjajoč prejšnje poizkuse angioameriških sil za izvršitev teh dveh stvari, je Jahagi izrazil svoje prepričanje, da sta nemogoči.
Nato je Jahagi omenil Rooseveltov govor dne 12. februarja ob priliki L;ncolnove proslave, ko je ameriški predsednik izjavil: »Podvzeti bodo ukrepi in važne akcije v zraku nad Kitajsko in Japonske«. Omeniti pa je treba tudi tokratne izjave ameriškega letalskega generala Arnolda, da je bil desežen popoln sporazum glede važnih načrtov s Čangkajškom. Jahagi je izjavil, da je preteklo 6 mesecev in da ni postal resničnost noben Rcoseveltov »poz t:vni ukrep« in tudi ne noben važen Arnoldov načrt. Končno je tu trditev generala Chennauta, poveljnika ameriških letalskih sil na Kitajskem. ki je 3. iu'ija izjavil, da bodo v enem letu ameriškega letala preletela japonsko državno ozemlje in bombardirala Tokio. Jahsgi je pripomnil, da ne samo japonski rar:d. temveč tudi kita ski prav dobro ve. da je bila večina ameriških letal uničena na oporiščih v z?seden' čungkin-ški Kitajski, še preden so se mogla dvigniti in se pc javiti nad Japorsko.
Označujoč angloamerišk; načrt za zopetno osvojitev B rme kot sanje, je Jahagi izjavil, da je zopetna osvojitev Birme nemogoča glede na zadnji razvoj dogodkov in zlasti glede na tragedijo v Arakanu. Rekel je, da postaja večina uradn*kov in vojakov na Kitajskem vedno bolj apatična do vojne. Naglasil je tudi. da bi bile anglosaške izikrcevalne operacije v Bengalskem zalivu zvezane s strašnimi žrtvami za An-glcsase. Izjavil je nato, da sta japonska vojska in letalstvo ne samo pripravljeni braniti Japonsko in Kitajsko, temveč tudi pričeti akcije za uničenje angloameriške strateških središč v Indiji. Mcčna narodna
stalna nezaupljivost glede posrednih in neposrednih načrtov ustvarja med Anglo-američani in Rusijo različna stališča in tudi različno ocenjevanje vprašanj vojaškega in političnega značaja, ki so bili predmet razprav na konferenci v Quebecu.
Ti raelogi za spore pa ne smejo niti za trenutek zanimati Italije. Glede nas, pravi uvodničar v zaključku članka, so vsi trije sovražniki soglasni v volji, da bi nas uničili, in vsaka iluzija, glede tega bi bila bedasta in naravnost nevarna. Prav tako stvarno pa, lahko trdimo, da bo globoko Ideološko nasprotje med Rusijo in Anglosasi, ki se ne da odpraviti, prej aK slej vplivalo na zgodovino naše celine in tudi na Italijo. Ta razvoj je lahko tako presenetljiv, da bo prekosil vsa predvidevanja.
vojska Indijcev ped čandro Bosejem bo popolnoma sodelovala z japonskimi silami v bitki za osvoboditev Vzhodne Azije.
Anglija in Amerika dajeta nemogoče obljube pomoči Cungkingu, da bi preprečili, da bi čungking opustil borbo in se združil z Nankingom. Končno je naglasil. da so Angloameričani samo zaradi ČJungkinga interesirani na vojni v Pacifiku. Ko b® Cungking izginil, se bodo Američani hitro umaknili iz Vzhodne Azije.
Japonske letalske zmage na Kitajskem
Z nekega japonskega oporišča na Kitajskem, 27. avg. s. Po več tednih nedelavnosti v preteklem mesecu je japonsko letalstvo zopet prešlo v ofenzivo dne 20. t. m. in napadlo prednja oporišča ameriškega letalstva na Kitajskem Japonci so napadli med seboj precej oddaljena mesta kakor Kveiln, Hengijang, Cungking, Vanhsijen, Sandouping in Liinling. Japonci so sestrelili skupno 28 letaL
Tokio, 27. avg. s. Iz vojaškega vira ae doznava, da »o japonski lovci včeraj napadli skupino ameriških bombnikov, M je skušala izvesti akcijo proti Kantonu. Uspelo j;m je sestreliti 4 sovražna letala.
Spremembe v visokih angioameriških poveljstvih
Lizbona, 28 avg. s. Imenovanje lorda Louisa Mountbattena za vrhovnega poveljnika sil v južno vzhodni Aziji, je prineslo vrsto premestitev na visokih anglosaških vojaških položajih. Washington smatra, da je položaj generala Auchinle-cka kot poveljnika angleških sil v Indiji negotov. Verjetno je, da bo general Stra-demayer. ki je bil nedavno imenovan za poveljnika angioameriških letalskih sil v Indiji, prevzel poveljništvo vseh siL Kočljiv je položaj ameriškega generala Sil vela, poveljnika vseh kopnih sil. Določitev generala Eisenhowera za poveljnika vseh anglosaških operirajočih sil v Evropi se še bolj potrjuje po imenovanju lorda Mountbattena, na čigar mesto šefa komisije za kombinirane operacije je bil postavljen odbor štirih članov.
Filipinski Indijci za osvoboditev Indije
Manili«, 27. avg". s. Tudi na Filipinih se je, kakor v vseh ostaJih deželah vzhodne Azije, pokazalo navdušenje Indijcev za prostovoljno vojsko Candre Boseja s Sterilnimi prostovoljnimi prijavami v vojsko. Na stotine prostovoljcev bo čimprej odšlo z Luzona, Mindanaua in drugih področij Filipinov v večje edinice, ki se organizirajo pod poveljništvom Candre Boseja. Znatni so tudi prispevki v denarju, ki so jih Indijci na Filipinih zbrali za svoje zatirane brate.
Naročite se na romane DK!


. v T**,J:
Kronika
Grozdje zori
Poletje je prerilo višek, leto se nagiba v jesen. Pc, vinogradih zori grozdje, naš najžlaht-nejši sad. Star pregovor pravi, da mora vinogradnik aij viničar sedemkrat okrog trsa. S tem je pač slikovito povedano, da zahteva trsje mnogo. mnogo nege in skrbi, preden dozori njegov sladki sad. Ko je bil vinograd pomladi okepan, so se od tedna do tedna in od mcseea do meseca vrstila nova dela. Kaj pa vq meščan o rezanju in privezovanju, o oko-pavanju, brizganju in podobnih delih, ki so v skladu z omenjenim rekom o sedemkratnem obkrožanju trsa! Se zlasti v dob', ko primanjkuje delovnih moči, velja priznanje vinogradnikom, ki so tudi letos poskrbeli za obdelavo svojih majhnih ali vel kih trsnih parad žev. Kakor kol;, zdaj so se približali dnevi, ko trsje ne kliče več delovnih sil, marveč samo še od nedelje do nedelje vabi gornika, da si tiho ogleda, kako zori grozdje. Štor I jc. kar je po človeških močeh mogel. Vse nadaljnje pa je odvisno tako rekoč od božje volje. Kdor ima ograjen vinograd, lahko zaklene vrata za seboj. Grozdje mora zdaj samevati in ga ni treba prav n t nadlegovati. (O, če bi ga tudi nadležne in nenastne ptice pustile v mm! In pa tatovi!...) V svečani tišini vsrkava grozdje /:uke poznega poletja in svežino jutmjih meglic pa v presledkih topli napoj dežja. Kadar 6e vse to vrsti v prav čnem redu, takrat zori v grozdnih jagodah najboljše vino. To je posvečeni čas vinogradov, ko stopi gornik ob stran in pobožno noče motiti dogajanja v skrivnostni priredi. Zdaj teko dnevi in tedni, ki bodo odločili, kakšna bo nekoč sodba o letniku 1943. Ali bo dostojen naslednik lanskemu letniku, ki je bil edinstven v zadnj.h desetletjih? če pojde po sreči, da.
*	P°sebno dovoljenje za potovanje v
kraje Fiume, Sussa, Abbazia in Matuglie je uvedeno cd letošnjega 1. oktobra dalje. Dovoljenja bodo izdajale pristojne kvestu. re, odnosno poveljstva Kr. kara binerjev.
*	Smrt bivšega poslanca. 26. t. m. je preminul bivši poslanec mesta Trieste v dunajskem parlamentu, Silvio Pagnini. Pokojnik jc bil izveljen 1907 ca listi socialistične stranke.
*	Smrt viteza železnega križa. S poleta nad sovražnikom se ni vrnil nemški letalski major Gunther Tonne, poveljnik brzih borbenih letal, ki je bil oktobra 1941 odlikovan z viteškim križcem.
*	žalosti:a smtf„ treh deklic. V Sari Gia-ccmu di Pontinia so se tri deklice, stare od 3 do 6 let. igrale pod senikom, pokritim s slamo. Nenadno je iz senika švignil ojcenj. ki je uničil senik in v njem so zgorele tudi vse tri deklice. Nekemu moškemu sa je sicer posrečilo prinesti iz cgnja eno izmed treh dekletc. toda revica je bila tako ožgana. da je kmalu nato umrla
*	Otvoritev vojaške naselbine v Benetkah. V prostorih beneške Biennale je bila te dni otvorjena vojaška naselbina. Prostori so v bivšem ruskem paviljonu. Otvoritvenih svečanosti se je udeležil Genovski vojvoda v spremstvu beneškega prefeitta.
*	Deblokirana prodaja jajc. V mnogih italijanskih provincah je prodaja ja;c pod zaporno. Zdaj se oblastva trudijo, da~ urede prodajo jajc na svobodnem trgu. S cem ukrepom bo ponudba jajc večja kakor je bila doslej.
*	Huda avtomobilska nesreča se je primerila pri Beneju iia Madžarskem. Večja družba* letoviščarjev je napravila izlet z avtom, ki pa se jc na ovinku prekucnil in razbil. D>'a ietovišč?. rja sta bila mrtva, vo-;.ač ima počeno lobanjo, neka dama pa preti est ne možgane. Samo dva sc-polnika sta odnesla nekoliko lažje poškodbe.
*	Počitnice na Madžarskem so podaljšane. Zaradi vojnih razmer so se vrata madžarskih šol zaprla letos že 1. junija. Iz istih vzrokov je zdaj pričetek novega šolskega leta r>a ljudskih in srednjih šolah preložen zi dva meseca.
*	Smrt med ribolovom. 49_letni Guido Andrioll iz Bo'ogne je te dni odšel v Ca-stellino lovit ribe. Med čatsom. ko je prežal na ribji plen, pa je dobil napad božjasti padel je v vodo in utonil.
*	Ogromno skladišče bombaža je pogorelo v mestu Preside.r.te Prudente v državi Sao Paclo. Zgorelo je kak'h 6 milijonov kilogramov bombaža in 2000 sodov bom. 'oažnega olja. Požar je zanetila iskra iz lokomotive. škodo cenijo na 15 milijonov pe-sov, torej dale ko nad 100 milijonov lir.
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 29. AVGUSTA 1943:
8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 3.15: Ovgeiski koncert Izvaja Fernando Germani. —■ li 00. Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. — 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. Marino). — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič).
—	12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pesnil :n napevi. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkestralno glasbo vodi dirigent Macloce. —- 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra :n Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šija-nec. Slovenska glasba. — 15.00: Poročila v italijanščini. — 17.15: Ing. L. Prezelj: Razvojna smer praktične fitopatologije, predavanje v slovenščini. — 17.35: Koncert Kmečkega tria. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Pesmi in napevi. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.45: Koncert operne glasbe vodi dirigent Riccardo Santarelll, sodelujeta sopra-nistka Pia Tasslnari in te norist Aldo Sinnone.
—	21.40: Koncert Adamičevega orkestra. — 22.10: Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45—23.30: Orkester Cetra rodi dirigent Barzizza. V odmoru (23.00J: Poročila v italijanščini.
Ferenc Kormeudl:
44
ZMOTA
»Hvala vam, gospod doktor,« je potiho dejala.
Štirinajsto poglavje
Človek mirno pogleda skozi okno in opazi, da mu od tam, od koder je običajno sijalo .sonce, v mračnem blesku mežika čudna zvezda. Kaj pomeni ta strahotna, neverjetna utvara ? Ali se je svet izpremenil v pošast ? Ali pa se je le v človeku nekaj izpremenilo? Ali morda narava igra tako strašno, norčavo komedijo? Ali pa so to možgani, živčni sistem, ki te je potegnil za nos?
Vse to traja le trenutek. In spet je vse tako, kakor je bilo prej. Človeka nekoliko glava boli, prestrašen in nezaupljiv postane. Pazljivo gleda proti nebu in vid.i da je sonce na svojem mestu. Potem skuša odkriti vzrok, zakaj so mu tako nenadoma odpovedali čuti, pa ničesar ne najde. Clo-vaka spreletava hladen strah: Kaj se je zgodilo? Kaj je z menoj? Kaj se dogaja s celim svetom ? A ničesar ne ve, temveč le spet in spet doživlja tisto neznano utvaro. Pride pa čas, ko se zave — včasih polagoma, včasih kar na mah — da se je vse v njem in izven njega izpremenilo. Toda navadno je takrat že prepozno.
Tako je bilo tudi z Ano.
Nekega dopoldneva je nekaj iskala v predalu svoje pisalne mize. Prsti so ji brskali po drobnjarijah v predalu, dokler niso nekje na dnu otipali t:ste davne fotografije. Ana io ie vzela :z predala in se zagledala vanjo. Nekaj časa jo je opazovala, pri čemer se je je polastilo čudno, neznano čustvo. Ne-
IZ LJUBLJANE
Poročilo Glasbene Matice
Glasbena Matica jc izdala v posebni brošuri
Letno poročilo za prejšnje šolsko leto. Na 32 straneh je zbrana kronika šole Glasbene Matice, razen tega je ravnatelj te naše zaslužne kulturne institucije Karel Mahkc.ta orisal v preglednem sestavku delo, ki ga je izvršila Matična koncertna poslovalnica od prvega koncerta (1. oktobra 1922) do tsoče prireditve (1. marca 1943). Tvarina, ki je v Mahkotovem sestavku prikazana z najvažnejšimi podatki iz obilne koncertne kronike dveh desetletij, je neto v posebnih razpredelnicah obdelana tudi statistično. D^!o, ki ga je opravila na področju glasbene vzgoje šola Glasbene Matice, jc takisto označeno s statstičnimi razpredelnicami, iz katerih posnemamo, da je štela ta šola v prejšnjem šolskem letu 640 učencev in učenk. Izmed predmetov je bilo največ zanimanja za klavir; če izvzamemo mladinske petje in za začetek obvezno teorijo, je po številu na drugem mestu violina. Vsi ostali solistični instrumenti so slabo zastopani, saj nimajo več ko 1 do 8 gojencev. Učenk in učencev, ki so se posvetili solo-petju. je bilo 9, v deklamaciji se jih je urilo 11. V Letnem poročilu je seveda naveden tudi učiteljski zboT z ravnateljem Be-tettom na čelu, nato pa so imenovani vsi učenci in učenke po posameznih razredih. Poročilo zaključujejo podatki o šolskih produkcijah, ki jih je bilo letos zelo mnogo in so — kakor znano — vzbujale nenavadno živahno zanimanje. Dalje so tu še podatki o počitniških tečajih, ki bodo imeli javno produkcijo v torek, dne 31. t. m., in o začetku novega šolskega leta. Tako se bl'žajo dnevi, ko bo šola Glasbene Matice z novimi, spočtirtii silami obnovila svoje delovanje za povzdigo in n-^dek naše glasbene kulture.
*
u— Novi grobovi. V Ljubl.aa' je umrl po daljši bolezni g. Anton Letenja, železničar v pokoju. Zapustil je vdovo, tri sine. sestro in širši krog sorodnikov. Pogreb bo danes ob 15. iz, 'kapele sv. Krištofa. — V ljubljanski bolnišn ci je umrl po kratkem trpljenju g. Ježe P e r s i n , ugledni posestnik iz Tomišlja, kjer bo dane® ob 16. legel v rodno zemljo. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u—- Izdatne nalive smo imeli v noči od petka na soboto in včeraj zjutraj. Deževati je začelo po grmenju okrog" polneči, potem je mirilo in skoraj' neprek'n'cno deževalo do prvih dopoldanskih ur. Zlast* zjutraj so bili nalivi zelo gosti. Vsekakor si je prirc-cla opomogla po hudi .suši. toda za fžol in nekatere druge pridelke je dež pr šel nrc-pozno. Medtem ko je rajbolj lilo, se je "barometer dvignil na 765 mm. Ozračje jc sicer ohlajeno, vendar še nekoliko soparno. V petek čez dan smo imeli 25.8 stop. C, v soboto z:utraj pa 14.4 stop. C. D:poldne je izmed oblakov spet posijalo sonce.
ŠEF DEČJEGA DOMA
gr. Ao Tavčar-K&ssv&IinJka
specialistka za otroške bolezni redno ordinira od i/o2. do 1^4. Ljubljana, Breg št. 8 — Tel. 35-95
u— Družinski praznik. G. Ivan P o r e t-
ta, strojnik pri Naglasovi tvrdki praznuje 50 letnico. Po rodu je iz Medvod, kjer je že zgodaj izgubil starše in £a je vzgojila dobra teta. Med prvimi je "moral v svetovno vojno, kjer je bil nevarno ranjen ia je postal za 00° o onesposobljen zi delo. Vendar se je pozdravil in je bil po vojni sprejet h Naglasu, kjer ga upoštevajo kot zvestega uslužbenca. Skromen in z. učajen je deležen ljubezni v družini iu v širokem krogu znancev, ki mu k današnjemu prd^omku toplo čestitajo.
u—- Osebne izkaznice za Brdo in okolico bo poslovalnica oddajala v torek, 31. avgusta. in v sredo, 1. septembia. v Zciružc:-nih opekarnah vsakokrat cd S. do 14. ure.
u— Strokovna popravila Vašega radijskega aparata izvršuje sondno in hitro tverest-servis, Prešernova 44. Vsi rezervni deli na zalogi.
u— Harmonike in orglice, še v najboljši kakovosti, v veliki izbili dobite po ugodni ceni pri tvrdki EVEREST. Na zalogi najboljše in kvalitativne znamke Prontalinl. Scandahi. Bontempi, Carisch itd. Za vse navedene znamke nudimo enoletno garancijo. Cene .solidne. Ogied in preizkušnja brezobvezna. EVEREST, Prešernova 44.
u— Rabljene gramofonske plošče od 10 lir dalje dobite, dokler traja zaloga pri tvrdki EVEREST, Prešernova 44.
u— Tujih jezikov se lahko naučite tudi brez učitelja in sicer z?lo hitro. Metode slovitih profesorjev z originalno izgovorjavo so posnete na gramofonskih ploščah, katere ima v izberi tvrdka Everest samo še za italijanski, nemški, francoski in angleški jezik. EVEREST, Prešernova 44.
u— Boni za sukanec. Obrtniki, ki rabijo sukanec, naj dvignejo bone za nakup sukanca pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova ul. 1 med uradnimi urami po siedečem vrstnem redu: A do č 30.—31. VIII., D do I 1.—2. IX., J do K 3.-4. IX., L do O 6.-7. IX., P do R 9.—10. IX.. S do T 11,—13. IX. ter U do Ž 14.-15. IX. Vsak naj prinese s seboj potrdilo zavoda za socialno zavarovanje o zaposlenem osebju; za one, ki še niso prijavljeni pri Odseku, pa tudi poslovne knjižice.
ti— V glasbeni šoli »Slogi« se bo pričelo vpi sovanje gojencev dne 1. septembra. Šola sprejema gojence za vsa orkestralna glasbila, klavir tn kitaro, solo iu zborovsko petje, operno šolo, orkester ter za teoretične predmete. Vsako leto dokazujejo nastopi gojencev, da jim nudi šola vsestransko glasbeno izobrazbo. Vsa pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ul. 19 vsak dan od 9. do 12. in 1 -16. do 19.
u— Rektorat ljubljanske univerze ponovno opozarja, da ima tel. štev. 46-42 in 45-43, dočini je tel. štev. 46-41 rezervirana za Inšpektorat- za univerzitetne zadeve Visokega komisariata.
Koncert dveh vujaikUi godb
Godba Armadnega zbora bo priredila v
nedeljo, 29. t. m., ob 1830 v tivolskem parku koncert z naslednjim sporedom; Belimi: Norma (simfonija); Belimi: Norma (simfonija); Boito: Mcfistolel (uvertura in finale); PreLte: Casarano (slovesna koračnica).
V nedeljo, 29. t. m., ob 11.30 priredi
pred glavnim vhodom v Tivoli vojaška godba 51. pešpolka rAlpt« pod vodstvom dirigenta Francesca Massima koncert z naslednjim sporedom:
Misasi: Vojaška koračnica 255. pefipolka; Verdi: Aida — operna fantazija; Maseagni: CavallerLa rusticana — fantazija;
Cimaiosa: Tajna poroka — simfonija; Rossini: Mojzes — operna vojaška koračnica.
u— Ce iščete knjigo, kličite telefon 32-26 in knjigarna Žužek v prehodu nebotičnika Vam jo bo poslala.
u— Dijake, ki se vračajo, dobe inštrukclje. Začetek 4. septembra. Priprava za popravne izpite: Novi (Turjaški) trg 5. Prijave dnevno.
u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične 10. septembra. Ravnateljstvo sprejema prijave tudi med počitnicami. Pouk se prične kakor na državnih šolah. Informacije ln prospekti brezplačni.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 2. in 3. septembra. — Desetprstni pouk, najmodernejša strojepisnlca, zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski ali
večerni pouk po želji obiskovalcev. Priporočljivo tudi dijakom-injam! Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— »Knjiga o džungli«, slovito Kipllngovo delo. je pravkar izila v založbi knjigarne Tiskovne zadruge, v prevodu Ivana Baukarta in v opremi inž. arh. Gasparija. Knjiga Je posrečeno ilustrirana ter je nad vse privlačno čtivo za stare ln mlade. Dobi se pri založnici v Selenburgovi ul. 3 ln v ostalih knjigarnah.
u— Popravni, razredni, privatni izpiti bodo predvidoma koncem septembra. Dijaki-nje, prijavite se za specialni pouk posameznih predmetov. Posebna priprava za višje razrede. Ločene skupine po predmetih in razredih. Odlična organizacija, vestno delo! Poučujejo profesorji-stro-kovnjaki. Vpisovanje do 5. septembra. Informacije daje vodstvo: Specialne instrukcijc, Kongresni trg 2/II. Središče mesta.
U— Dijaki-inje vseh šol! Ako potrebujete učno pomoč za popravni, razredni, privatni izpit prijavite re za specialni pouk posameznih predmetov. Ločfne skupine po razredih m predmetih. Poučujejo profesorji - strokovnjaki. Vpisovanje do 5. septembra. OdllčnR organizacija, zajamčen uspeh. Informacije daje vodstvo: Snecijalnc in-strukci.ie. Kongresni trg 2/II. Središče mesta!
u— Prijave za vpis na Aliiturientkki tečaj na drž. trgovski akademiji sprejema direkcija vsak dan do 25. septembra Podrobnosti na uradni des':l.
u_ Premo? in drva pri tvrdki GORIVO*. Kar-lovška 8. Telefon 34-57. Lastnik Lojze Jerančič ml.
u— Mam ni a mleko 21"» L 1460. B t r -v k sr i mleko z otrečio Glavico L 15.35. Viktor S o b e r . 6v. Jakoba trg 4.
u— Opozorilo! Snoročamo vsem cenjenim lntp-resentom. da od danes naprej, izposolsmo tudi nove modem« rrar^ifonOcp ološče proti ugodni odškodnini. EVEREST. Prešernova 44.
u— \Tai!en«i spomin — fotografska povečava, no vcftki stari sliki. FOTO BEM. Ljubljana. Wo!fova 6.
HkSa toča r a Dzgssršsbecn
Ncvo mesto, 28. avgusta. Težka soparen, ki ie že zadnje dni kakor mera lcža:u nad Nov m mestom in okolico, ni obetala nič dobrega. Kmetovalci so se dan za dnevom s strahom cz ralj preti nebu in tesnobno pričakovali, kdaj sc bodo sprostile ne-beor.c sile. V noči na četrtek sc je nebo pre-vleklo s težkimi hudournimi oblak', daljno po-bliska\anje m težka sopara sta dajali slutiti elementarno nesrečo.
Kmalu po tretj uri zjutraj so se sprostile vse mogočne - i 'c neba in med strahovitm grmenem in bliskanjem sc je vssula med močnim nalivom kakor oreh debela toča. ki je klestila dobre pol ure Po novome.šk'h in okoliških vrtovih in polj h. Razen mestnega središča so najhuje prizadeti Ragovo z Grabnom, Žabja vas. Cikava, Gotna vas. Kegcrča vas, Rrod, Srcbrničc in bFžnje okoliške va/>i proti Gorjancem. medtem ko na primer na Dolž ni padla niti kaplja dežja. Tudi Kr^ko polje ter
it>wiOTmiirnMitntMiiminnnTn«tr;T;m»»tnir7iit-irmni::nnii:!U fiui^iniirHfnitititptnitrfiHHJinn*': ;!:?'^ B
I 1 i
Vam strokovno osnaži, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBI JAN A. SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12
(Nasproti hotela Union)
kraji proti Smarjeti, Mirni peči in Straži so bili tokrat obvarovanj šibe božje.
Toča je v samem mestu pobiU mnogo sip in opek. po vrtovih pa popo!noma uničila zelenjavo in deloma sadje. Največjo škodo pa je naredila na Raguvem in Grabnu, ki že dolga leta zaradi izredno ugodnega položaja nista poznala toče. Tu jc uničena vsa ajda, koruza, proso in pozna zelenjava. Velika je škoda na fižolu, zelju, sadju in bližnjih vinogradih. V četrtek se jc nebo ponovno zjasnilo in prizadeti žalostno ogledujejo polja, ki so letos tako lepo obetala.
n— življenje In smrt. V juliju je bilo v kapiteljski in šmihelski župniji rojenih 13 otiok, cd teh 9 deklic, en par dvojčkov in en mrtvorojenček. Poročili so se: Mislej Ciril in Kožeij Van da, Pucelj Stanko in Zoreč Darinka." Prime Jože in Klemenčič Jožeta, Strajnar Slavko in Trfcojevič Kar-mela, Praprotnik Viljem in Komel Jožica*, Reteij Alojzij in Kozoglav Marija ter Bre-zovar Anton in Kavše»t Mihaela, timrll pa so; sumi Anton. Bar bori č Karel, 2nidar Zaravko — vsi iz Novega mesta; Sercelj Janez iz Toplic, Pipež Anton iz Ajdovca, Povšič Alojzij iz Škocijana, Mavrin Estna iz Metlike, Luzar Terezija iz Brusnic, Ale-sandri Mirko iz Semiča. Ahlin Ignacij iz Šmihela, Nemanič Stanko iz Metlike, Slak Kristina iz Podzemlja, Mušič Mariji iz Črnomlja, Hrovat Jože lz Vel. Podljubna, Gašper Franc iz Vel. Podljubna in Slak Kristina iz Srebrnič.
n— Zamenjava oortnlh listov. Po naredbi Visokega komisariata mora vsak obrtnik zamenjati svoj obrtni list najkasneje do 5. novembra, sicer se mu vzame obrtna pravica. Zategadelj naj se vsi obrtniki takoj zglase pri poverjenJAtvu obrtnega odseka v Novem mestu ter urede zamenjavo svojih obrtnih lietov. da ne bodo kasneje imeli reljubih sitnosti in kazni.
Z Gorenjskega
Sprejemi v Celovcu. Gauleiter dr. Rainer bo 16. septembra spet sprejemal želje m pritožbe piebivalstva. Kdor želi biti sprejet, mera prej vložiti kratko prošnjo z navedbo svoje zaoeve.
Smrt b.všega celovškega župana. V starosti 61 let je umrl v Celovcu višji šolski svetnik Friderik VVolfsegger, brat sedanjega koroškega vladnega predsednika. Leta 1926. je bil poklican v koroški deželni šolski svet, leto pozneje pa je bil postavljen za deželnega nadzornika srednjih šol na Koroškem in štajerskem. V politiki je prej sodeloval pri veLkonemški ljudski stranki. Pet let je bil celovški Zupan.
Pcraka. V Celovcu sta se 26. t. m. poročila pokrajinski glavni uradni vodja ter vodja koroške tujske prometne zveze dr. G. A. Pogatschnigg in rdčna Klari Schererjeva iz Bratislave. Gauleiter dr. Rainer jima je sporočil čestitke notranjega ministra Himmlerja.
Korcški deželni kmetijski v®dja Huber je prišel v spremstvu celovškega okrožnega vedja Heizoga na obisk v Rož. Ogledal si je nekatere vzorne kmetije, na sestankih pa je beležil želje krajevnih kmetskih voditeljev, zaupn'kov in kmetovalcev iz Roža. Pri Sv. .Takcbu in v dveh drugih krajih so bila večja zborovanja. Huber je poročal o stanju letine in je rekel, da ni treba imeti skrbi za prehrano.
Pred posebnim sodiščem v Celovcu so se morah zagovarjati 32 letni Božidar Hošak, 36 letni Martin Dalmatiner in 18 letna Marjana H. iz špitala ob Dravi, ker so ponovno poslušali tuje radijske oddaje. Hcšak se bo pokoril 18 mesecev, Dalmatiner 15 mesecev, Marjana pa eno leto.
I topljene«. Rudarja Rihard Pentz in Andrej Pager iz Roža sta šla v nedeljo z nekim dekletom veslat. Sredi vode je Pentz skočil iz. čolna, da bi plaval. Ko je premeril 30 metrov, je začel z rokami plahutati ia že je izginil v vodi. Tovariš in tovarišica sta mu hitela s čolnom na pomoč, toda bilo je že prepozno, šele v torek so "ašli truplo. Pck-jn k je bil 21 let star, neporočen- šibak na srcu.
S S|?2>£»5ega Štajerskega
Umrl jc v Celju g. Josip Hočevar, upokojeni višji orcžn:ški uradnik, siai 56 let. Zapu3t 1 je vdovo- hčeiko ln sina. Pokopali s: ga včeraj popoldne.
žrtev električnega toka je postal 37 letni Franc Ferš, pomožni delavec mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pri delu je po nesreči prišel v st k z električno napeljavo in je dobil tako hude opekline, da je šc isti večer umrl.
Smrtna nesreča se je primerila v torek popoldne v Slovenski Bistrici. 321etni tesar Alojz Babič je padel z 10 m visokega ogrodja in mu je poCila lobanja. Izdihnil je v mariborski bolnišnici.
Nesreča otrok. 9-letni Franc šahler iz Selnice se je poškodoval pri igranju, 8-letncmu Francu Pliberšku s Pohorja pa je skočil petelin v obraz in mu nevarno ranil levo oko. Oba poškodovanca sta v mariborski bolnišnici.
Nevarna igra. 54-letni posestnik Hans Knapič je hotel dati svojo lovsko puško v popravilo. Popeljal se jc s kolesom k svojemu bratu, kjer je kolo in puško pustil pred hišo. Pa pride mimo neki 15-letni ključavničarski vajenec in se začne s puško igrati. Naenkrat se je puška sprožila. Hfns Knapič je bil obstreljen na levem stegnu, njegov brat pa ima prestreljeni obe nogi.
Iščejo so dediči. Celjsko sod Sče išče dediče po Ani žn i d a rš i č e v i, upokojeni učiteljici na Vranskem, ki je umrla 27. novembra 1940 in T.i zapustila oporoke: nadalje po Ivanu O v niču, finančnem upokojencu iz Celja, ki je umrl 19. aprila 1942 brez oporoke; po Ani Lavrinče-
v i, zasebn'ci v Celju, ki je umrla 15. maja letos brez oporoke, ter po Jakobu T o m -š i č u , kmetovalcu iz celjske okolice, ki je umrl 12. januarja 1940 in je v oporoki imenoval svojo hčerko Marijo Barbičevo za dedirjo. Dediči naj se v teku 6 mesecev priglas'jo celjskemu sod-šču. Pcdrcbni oglasi so objavljeni v mariborskem dnevniku
37 t- m.	^
Roko mu jo odrezalo. 68-letni posestnik Peter Lutten berger s Srednjega štajerskega je napravljal krmo za živino. Nož stroja mu je po nesreči popcinoma odrezal desnico v zapestju. Sirumak je bil prepeljan na graško kliniko.
Spremembe pn zadrugah. Pri rajfajz-novki v Vojniku je vpisan za novega načelnika župan inž. Frar.c Steinberger Nabavna in prodajna zadruga v šmartnem na Paki je na novo vpisana kot Kmetijska zadruga na Paki. Njen načelnik je baron Oskar Warsberg, grasčak na Paki. namestnik pa Franc Goncnik, župan v Rečici.
Krajevni vodje in župani ptujskega okraja so bili sklicani k apelu v Ptuj. Okrožni vodja Bauer je spregovoril v slovo okrožni ženski voditeljici ge. dr. CelottijevL Sledil je razgovor o kmetijski oddaji pridelkov in o razširjenem načrtu za posevke oljaric, zlasti važen pa je bil razgovor o zaščiti proti letališkim napadom. Na koncu je okrožni vodja orisal stanje na fronti.
Iz Hrvatske
Slovenci na maturi v Sarajevu. Na sarajevskih si-ednjih šolaih je co koncu šolskega leta 1942-43 opravilo zrelostni izpit tudi več dijakov-Slovencev. Dosegli so lepe uspehe 4n delajo avojemu narodu časL Poiaganja ustnega izpita je bil oproščen Zvonimir KovačiC, sin bivšega ravnatelja gimnazije v Ptuju. Našim mladim izobražencem želimo tudi za bodočnost enakih uspehov.
Mesečnik »Dječja umjetnost«, ki ga izdaja umetniška šola ustaške mladezi, je začel izhajati ter ga urejata književnik Mladen Sirola in urednik Žarko Har air.ba-šič. Obravnava razna vprašanja, ki so v zvezi z umetniško vzgojo mladine.
Povišana naklada znamk. Minister prometa je odobril, aa se naklada razstavne poštne znamke j>DoJac« v prid Hrvatski zvezi filatelistov poviša na 560.000 znamk in na 118.000 blokov.
O dogonu na kraljevski sejem v Zagrebu, ki je bil 21. t. m., objavlja tržni urad, da je bilo letos prignanih 30/ glav goveje živine manj kakor lani, prav tako je bil dogon konjev za 1145 grl manjši, sv in j p:< je bilo 653 več kakor lani. Izostali so pa« kmetovalci iz krajev, ki najbolj goje živinorejo in konjerejo. Kupčije so se razvijale samo med kmeti. Cene molznih krav so narasle. Precej konjev je odkupila v~>.. Cene konjem se drže nespremenjeno čvrsto. Mncgo je bilo kupčije s kurivom in raznim posocijem. Zelo dobro je bil obiskan tudi trg stare robe. ki je vsako Jeto prav zanimiv.
Pogumna kopalka. Mestno kopališče na Dravi pri Varaždinu je bilo zadnje vi oče dni zelo obiskano. Neki stražnik se je začel potapljati, vendar mu nihče izmed mnogih Kopalcev ni hitel na pomoč. Tedaj se je gdč. Nevenka škopčeva vrgla za njim in ga rešila, ko je bil že na koncu svojih moči.
Kanalizacija Varaždina bo kmalu urejena. Pravkar so uredili odvodni kanal na južni strani, dolg 1500 metrov. Zdaj končujejo severni kanal v dolžini 500 metrov. Nato bodo uredili kanalizacijo v središču mesta.
že osem žrtev je letos zahtevala reka Neretva v Hercegovini. Znana je po svoji varljivi zavraincsci. Letos je samo v Mo-starju utonilo že osem kopalcev. Večinoma so tujci, ki ne poznajo nevarnosti te na videz mirne reke.
Tramvajski premet v Zagrebu je od 24. t. m. znatno skrčen zaradi šttdnjc z električnim tokom. Ukinjenih je več postajališč. V zvezi s tem je izpiemenjen tudi avtobusni vozni red.
Za regulacijo mesta Požege je napravil načrt inž. arh. Vladimir Ugrenovič. Načrt so nedavno premctrivall na sestanku v mestni zbornic'.. Ohranjeno bo dosedanje stark sko obeležje Požege, vendar bo sledilo nujno potrebno moderniziranje posameznih ulic in trge v. Zgrajene bodo delavske kolonije, inuustr ja in nove prometne zveze.
javni vrtovi na območju Zagrebu so dali letos lep pridelek. Poleg krompirja in razne zgodnje povrtnine sta se dobro obnesli tudi turščica in sončnica.
Iz Srbije
Velike počitnice na srednjih šolah v
Srbiji traja jo do 15. avgusta. Od 17. do 20 so popravni izpiti, od 21. do 24. avgusta sprejemni za v p's' v prvi razred srednjih šol, cd 25. do 30. avgusta pj redno vpisovanje učencev v srednje, učiteljske in meščanske šole. 1. septembra se bo pnčelo redno delo na vseh teh šolah.
Oazstava umetniške fotografijo, v B<m>-gradu -;e bila dne 1. avgusta otvorjena v umetniškem paviljonu na Kalimegdanu. Razstavila je cela vrsta najboljših fciogia-fov in fotoamaterjev, prvi v glavnem portrete, drugi po motive iz Srbske prirode. 300 Drvovrstnih umetniških fotografij tvori prvo kolektivno razstavo te vrste, ('isti dobiček gre v korist vojnim ujetnikom.
Nove stedinarske bankovce je dala v promet Narodna banka 26. julija. Baokov. ci nosilo datum 1. januarja 1943, so dolgi 150 in'široki 70 mm, na levi strani lica je v osemoglatem medaljonu lik sv. Save, v sred;ni jc slika srbskega kmeta pri eranju. Za enkrat ostanejo v veljavi še prejšnji stotaki z datumom od 1. maja 1941.
Srbska sadjarska š«la v Aleksincu je združeno s kmetijsko preizkuševailno postajo v Kruševcu in bo poslej služila kot preizkuševalnica sladkorne pese.
kaj ji je stisnilo srce in ji težko leglo na možgane. Počasi je položila fotografijo nazaj v predal. Okrenila se je od pisalne mize in se zastrmela skozi okno. še čuti bled in vedno bolj oddaljeni spomin tistega čustva, potem ji izgine, ni ga več. Kaj "je bilo? Ne ve.
Nekaj dni zatem je dobila pismo od gospe Derekove. V globoki vdanosti prosi mi-lostljivo gospo, da bi, ako je mogoče, odložila šivanje perila na prihodnji torek, k«r ta teden v četrtek ne bo mogla priti, v ponedeljek pa do večera dela pri plemeniti gospe Szitarijevi...
Ana je zrla v pismo. Na priporočilo gospe Klare si je dala poklicati Derekovo, da bi ji sešila neke zastore, in delo jI je določila za četrtek. Takoj ji je odgovorila: Naj pride vtorek. Ko je pisala naslov, se je zmotila in je napisala Derkejeva mesto Dere-kova. Takoj je opazila napako in jo skušala popraviti, pa je pokvarila celo pismo. Pri tem je začutila v glavi in na prsih isti čudni pritisk kakor malo prej, ko je našla tisto staro fotografijo. Vrgla je pero na mizo, prestrašeno je zastrmela v pismo.
Pri tem je opazovala svojo notranjost. Naglo jo je prevzel občutek tesnobe, in prav tako naglo je Izginil. Kaj je bilo to? Se je mar hudovala zaradi pokvarjenega pisemskega papirja? Kje neki! AH se morda huduje na Derekovo? Res je, da je nima rada, a ne huduje se nanjo. Toda nekaj gotovo je v zvezi z njo: njeno Ime je znova vzbudilo v njej tisto skrivnostno čustvo.
Kmalu nato pa se je nekega večera to skrivnostno čustvo z nepremagljivo silo zganilo v njej. Sedeli so z večjo družbo v i znanem nočnem lokalu in kartali. Na odru
Je plesala lepa mlada umetnica po imenu uanita. Bila je temnopolta, med bleščeče belimi zobmi je držala temnordečo vrtnico. Ko je odplesala, je vzela vrtnico iz ust in jo vrgla proti igračem. Kakor velika rdeča iskra je švignila vrtnica po zraku proti mizam. Janko se je nehote sklonil, jo pobral In jo obdržal v roki. Juanita se je smehljala z odra in kazala svoje bleščeče se zobe. Nekdo je začel na glas vpiti: s-V gumbnico! Rožo v srumbnicok Z vseh strani se je razlegal smeh. Juanita se jim je nasmehnila in nekako čudno pokimala proti njim, odnosno proti Janku. Janko pa s', je vtaknil cvet v gumbnico svojega suknjiča.
Anica je gledala vrtnico, slišala je veseli smeh in trušč, videla je Juanitin nasmeh, ko se je na koncu odra še enkrat okrenila, jim zadnjič pokimala in se z zagonetnim pogledom ustavila na Janku. In tedaj je v prsih in v glavi znova začutila tisti grdi pritisk. Cvet je rdeče blestel na Jankovem suknjiču. Ta cvet..., da, temu cvetu velja tisto skrivnostno čustvo, ki jo je zdaj znova obšlo. Pohodila bi to krasno cvetočo vrtnico... ali pa se je morda niti dotakniti ne bi mogla! Minilo je nekaj strahotno dolgih minut, ko je Ano zdaj izpreletavala vročina, zdaj io je tresel mraz. Janko ji je osupel gledal s strani v obraz. Ana je stisnila ustnice, mu vrnila pogled in se prisiljeno, nekam togo nasmehnila. Moj Bog, kaj se dogaja % njo.
Zdaj je dobro poznala to čustvo: Bilo je čustvo, ki se je je polastilo prvič pred nekaj dnevi, takrat, ko je v predalu pisalne mize našla tisto staro fotografijo. Zdaj se je previdno. kakor da dela nekak poizkus, obzirno spominjala tiste podobe iz otroških let: in
glej, že se ji je porodilo tisto skrivnostno čustvo! Spomnila se je pisma, ki ga je bila p sala gospe Derekovi: in začutila je isto kar zdaj, ko si je Janko vtaknil ta cvet v gumbnico. Kaj je to? se je spraševala in njena vznemirjenost se je po malem iz-preminjala v strah. Nekaj jo bo doletelo, nekaj, česar doslej ni bilo v njenem življenju? Nekaj dobrega, ali nekaj zlega? Kaj se dogaja z njo?!
V prsih je začutila ostro bolečino in na mah jo je obšlo spoznanje.
Zavist je to. Strašno, strupeno čustvo, kakršnega doslej ni poznala. Zdaj pa je tu, kako da je vedno obstojalo. Tu je, kakor da že od nekdaj domu je v njeni duši.
Ana je gledala vrtnico in zdaj je vedela, da jo sovraži, do smrti sovraži, da jo iz dna duše sovraži. Da sovraži roko, ki jo je vrgla sem, da sovraži roko, ki jo je pobrala in da sovraži vse, ki so s svojim nesramnim smehom prisilili Janka, da si je zataknil cvet v gumbnico! x
Počasi, nevidno.se vali čaa po brezbrežni strugi in človek se sredi trenutnih valov vsakdanjosti le poredko zave, da ga je tok zanesel v druge kraje. Ako pa se le kdaj zave, je pogosto ves osupljen in skoraj ne more verjeti temu, kar vidi!
Janko je bil oeupnjen. Nenadoma se je zavedel tiste čudne izpremembe pri Ani. ki ji je sam pri sebi pravil »otrdeloet«. V njeni uravnovešenosti, v njenih kretnjah in v njenem glasu je bila vse doslej neka lahna,
prijetna mehkost. nekaj ugodnega in čisto dekliškega. Janko je potreboval nekaj dni tihega, nemirnega in vztrajnega opazovanja, preden je utegnil ugotoviti, da izpre-nremba, ki jo je b'l opazil, ni le slučajna, trenotno nerazpoloženje. Dolgo je trajalo, preden je našel pravo besedo in občutil je, da ta beseda pravilno označuje stvarnost: Ana je otrdela. Njen glas, pogled, kretnje, mišljenje, poteze na obrazu — v vsem tem se je jelo kazati nekaj ostrega, kameni-tega, nekaj nasilnega in neizprosnega. Malo je govorila. Janko bi utegnil misliti, da jo je gostobesednost prvih mesecev njunega skupnega življenja nekam izčrpala in da zdaj počiva, ako v njeni redkobesednosti in v njeni molčečnosti ne bi opažal nekega čemernega in izzivajočega hladu.
Presenečen je opazoval Ano. čutil je. da ta trdota ni samo uvod v izpremembo: tu se jc že začelo, tu je in živi nekaj, česar doslej ni poznal. Očitno tudi Ana ne: prav zato je dvakrat lažje opaziti to izpremembo v nji. S strahom je spoznal, kako vse v Ani izpreminja svoje dosedanje mesto, kako vse na njej polagoma izpreminja svojo običajno podobo. Začelo se je z malenkostmi, ki jih prej ne bi niti opazil. Zdaj pa se mu je sleherni zvok povračas z mnogoterim odmevom.
Anina »otrdelost« je pričala Janku o vt-harjih, fe so ji divjali v duši, a jih je pri-krivala. Iskal jim je vzroka, na ga ni mogel -t. vedno tisti telefonski pogovor? je včasih zaskrbljen pomislil, a se je takoj razsrdil.
S P O R T
o/jssjva športnega delovanja
Zaupnik CONI-a objavlja: Eksc. Poveljnik Armadnega zbora je odobril obnovo športnega delovanja obenem s športnimi prireditvami za občinstvo. Športne /veze ia komisarji nuj mi čimprej predložijo predloge za bližnja tekmovanja, ki jih nameravajo organizirati, bodisi sami ali v izvedbi športnih društev.
Količine krompirja, fižola in lanenega semena, ki se smejo
obdržati
Glede na naredbo z dne 4. julija 1943. štev. 74s s prei!p'si o žetvi in namembi žita in naredbo z dne 18. avgusta 1943, št. 87, o razširjenju pi edp sov na kromp'r, suhi fižol in laneno seme je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo odločbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 28. t. m.
Pridelovalcem se puščajo na razpolago naslednje količ;ne krompirja, suhega fižola in lanenega semena letine 1943. za potrebe družine, za seme in za živalsko prehrano:
a) neposrednemu Pridelovalcu, zanj tn
za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje, 120 kg krompirja in 10 kg fižola ;
b)	posrednemu pridel°valcu, zanj in za vsakega člana družine, ki se pri njem
vzdržuje. 80 kg krempirja in 8 kg ffžola;
c)	za v*i.ko svinjo, določeno za pitanje in za pleme, 100 kg krempirja, če se prideluje koruza- ednosno 200 kg krompirja, če se ne prideluje koruza;
d)	za vsak hektar zemlje, ki se posadi s krompirjem "15 stotov krompirja, za vsak hektar, ki se posadi s fižolom, 150 kg fižola in za vsak hektar, ki se poseje z lanom, 250 kg lanenega semena.
Maksimalni cenik za sadje in zelenjavo
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik št 15 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik velja od 28. avgusta 1.1. nar prej in določa naslednje maksimalne etne (vse za kilogram: prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovini
drobno: v oklepajih so dosedanje cene, ko-.'kur so spremenjene):
Česen 6.85 lire na debelo — 8.35 lire na drobno (6.40 — 7.90); zelje glav na to 1.95
—	2.40 (1.60 — 2.—); kolerabice 1.95
—	2.40 (1.60 — 2.—): kumare 2.45 — 3.10 (2 35 — 3.—); čebula 1.70 — 2.10 (1.60 _ 2.—); & o ! a t a vseh vrst 2.72 — 3.30 (2.62
—	3.20); jajčniki (mclancani) 3.50 — 4.25 (3.35 — 4.10): paprika zelena 3.05 — 3.70 (2.90 — 3 60); paradižniki 2.17 — 2.70 (2.05 — 2.60): zelena 2.80 — 3.40 (2.70 — 3.30); š p i n a č a otrebljena 3.10 — 3.60 (2.75
—	3.30): bučke do 150g 3.15 — 3.85; di-n j e vodene (lubenice) 2.45 — 3.—); j a bol -k a la 4.80 — 5 80 (4.15 — 5.—); jabolka Tla 3.65 — 4.40 (3.90 — 4.70); din je sladke 3.07 — 3.70: limone 7.15 — 8.20, kes 0 80 (4.50 — 5.50. kos 0.55); hruške Ja 4.25 — 5.—); hrušk e Ha 3.75 — 4.50 (3.25 — 4.—); breskve Ia 5.45 — 6.50
(4.--4 80); breskve Ila 5.20 — 5.90
(3.75 __ 4.50); slive in češplje Ia 3.58
—	4.20; slive in češp 1 j c Ha 3.10 — 3.60; gjozd j e Ia 8.95 — 10,80. Ila 7.55 — 8.20l
Opozorilo kmetovalcem in lastnikom silaiiinic na pogon z bencinom ali naito
Posestnik1, kj mlatijo žito s strojem, zlasti pa tisti, ki imajo mlatilmco na pogon z bencinom ali nafto, kakor tudi oni, ki mlatijo žito s strojem drugim kmetovalcem, se opozarjajo, da se točno ravnajo po navodilih uredbe o .predpisih za mlatev kmetijske letine 1943 z dne 20. julija 1.1. (Službeni list št 58 z dne 21. julija 1(>43). Kdor mlati žito s strojem. moTa imeti vpisnik (knjigo ednosno polo), ki ga mora pred uporabo potrditi občinski pre-skrbovaJni urad. V vpisniku, ki mora imeti cšteviljene strani, sc mera navesti:
1.)	ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito;
2.)	vrsta žita (pšenica, ječmen, oves, rž, sor-
žica. proso, ajda);
3.)	ime občine in selišča, od koder je pridelek;
4.)	množine nmlačenega žita. dan in ura začetka in konca mlatve vsake množine.
Razen tega je treba navesti množino že prejetega in porabljenega bencina odnosno nafte in maziv a. Vpisnik se vedi v dvojniku in mora biti pisan si črnilom.
Kdor presi za nakazilo tekočega goriva, kuriva ali maziva, mora predložiti Ravnateljstvu kmetijske in živinorejske službe Vsckega komisariata en izvod vpisnika z vsemi zgoraj navedenimi podatki.
Izdaja nakazil obrtnikom za bencin in petrolej
Obrtniki, k' prejemajo pri Pokrajinskem svetu kciporacij bone za bencin in petrolej brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov
Združenja industrijcev in obrtnikov, odseka za obrtništvo, se opozarjajo, da sc bodo izdajali meseca septembra bom po strokah m se morajo dvigniti po imenskih začetnih črkah cb naslednjih dnevih:
mizarji: z začetnicami A do O 1. septembra, od P do Ž 2. septembra; slikarji in p 1 e s k a r.j i: 3. septembra: urarji in knjigovezi: 4. septembra; mehaniki: 6. septembra; kleparji: 7. septembra; ključavničarji: 9. septembra; elektrotehnik!" in steklarji: 10. septembra;
krojači, modistke in krznarji: z začetnicama A do L 11. septembra, od M do 2 13. septembra
Vrstni red za oktober bo pravočasno objavljen.
Upravičencem, ki ne dvignejo bonov na določen dan, zapade nakazilo za dotični mesec. Mojstri, ki ne dvignejo bonov osebno, morajo svojim pooblaščencem izročiti izkazne listine, da jih ob dvigu bona prediože v preveritev.
GOSPODARSKE VESTI
= Iz spodnještajerskega gospodarstva. Družba Zugmayer in Gruber, ki ima sedež v Zagrebu in svoje podjetje (tvornica kovinskih izdelkov) v Slovenski Bistrici, sklicuje redni občni zbor, ki bo sklepal med drugim o spremembi delniške družbe s sedežem v Zagrebu v novo trgovinsko družbo s sedežem v Slovenski Bistrici, pri istočasnem prenosu premoženja drvižbe, kolikor leži v Nemčiji, na novo trgovinsko družbo. Občni zbor bo tudi sklepal o otvoritveni bilanci v markah.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri parni žagi »Gorjanci«, družbi z o. z. v LJubljani, je bila vpisana sprememba pravil s prenosom sedeža na Vrhniko. Izbrisana sta poslovodji Karel Dermastija in dr. Fran Kržan. — Pri Stavbni družbi d. d. v Ljubljani je bil vpisan član upravnega sveta Robert Mihor. tesarski mojster v Ljubljani. — Pri Splošni gospodarski zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani so bila sprejeta nova pravila. Besedilo zadruge je odslej: »Žegoza. zadruga malih gospodarjev v Ljubljani, zadruga z o. j. Namen zadruge je, sodelovati z ustanovami, ki pospešujejo malo gospodarstvo, za zboljšanje in razširjenje umne in racionalne reje perutnine, kuncev, drobnice, ko-žuhovinarjev in podobnih živali, za umno sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo in hišno delavnost. za gojitev in zbiranje zelišč in gozdnih sadežev ln za gojitev plemenskih živali; nabavljati za svoje člane plemenske živali, krmo. sadike ln potrebščine za hišno delavnost; vnovče-vatl za svoje člane proizvode domačih živali, pridelke vrtnarstva in sadjarstva, zelišča ln gozdne sadeže ter Izdelke hišne delavnosti; ustanavljati ln organizirati razna podjetja, kakor predilnice, tkalnice, strojarnice, sušilnice, silose, mline, valilnice, pitališča, vzrejevališča itd. Izbrisani so bili člani upravnega odbora Leopold Juh, Drago Grabnar in Jože Ahčan. vpisani pa dr. Edvard Vračko. sodnik. Drago Kosem, privatni uradnik in Viktor Rozman, poštni kontrolor, vsi iz Ljubljane; za sopodpisovanje pa je bil roisan pooblaščeni nameščenec zadruge Alfonz Inkret. — Pri Domu cestnih železničarjev, zadrugi z o. J. v Ljubljani sta bila izbrisana člana upravnega odbora Franc štefanič in Alfonz štamfelj. vpisana pa sta bila Milan Križman tn Avgust Pušler, cestna železničarja v Ljubljani.
■= Terjatve nasproti bivši Zvezi borbenik fašijev v Ljubljani. Da se sestavi dokončni obračun in uvede odnosna likvidacija, je treba poznati morebitne terjatve, ki jih ima kdo nasproti bivši Zvezi fašijev v Ljubljani. Zato so vabljeni vsi interesenti, naj sporoče svoje dokazane zahteve v teku 10 dni od objave tega obvestila vodstvu likvidacije bivše Zveze fašiiev v Ljubljani. (Uf-ficlo Gestlone Stralcio della cessata Federazione dei Fasci di Lubiana) Erjavčeva cesta 11. — Komisar podintendant financ dr. Kuggero Go-setti s. r.
= Inozemska udeležba na veleseimu v Smirni. Pretekli teden je bil otvorjen v Smirni mednarodni vzorčni velesejem. Otvoritvi sta prisostvovala predsednik vlade Saradžoglu in trgovinski minister Said. Na velesejmu Je močno zastopa* no'tudi inozemstvo. Posebne razstave so priredile naslednje države: Italija, Nemčija, Bolgari ia, Rumunija in Madžarska. Poleg tega so udeleženi zasebni razstavljale! iz Švice, češkoslovaškega protektorata in iz Slovaške.
— Iz italijanskega gospodarstva. Znana tvrdka živilske industrije S. S. Prodotti Alimentari G. Arrigoni & Co. bo zvišala svojo delniško glavnico od 25 na 100 milijonov lir. Za preteklo leto bo iz čistega dobička 7.85 milijona lir izplačala 7« o kosmate dividende.
•= Iz hrvatskega gospodarstva. V Zagreb je prispela bolgarska delegacija zaradi trgovinskih pogajanj. Glavni predmet razgovorov bo boljše izbilanciranje blagovnega prometa r.ied Hrvatsko in Bolgarijo in istočasnem razširjenju blagov- ; nega prometa ter ureditve plačilnega prometa, j — Lani na iniciativo hrvatske vlade ustanovlje- i na delniška družba Kemične tvornice d. d. je te dni izvedla povišanje glavnice na 50 milijonov kun. Z odlokom ministrstva za narodno gospodarstvo je bil pri tej družbi postavljen kot upravni poverjenik dr. Slavko Flogel. člani rav-
nateljstva pa so Leonard GrlvlčlC, Vladimir Ar-
ko. dr. Milovan Zaričič, Viktor Sedmak, dr. Nl-kola Konstrecič, vsi iz Zagreba, inž. Friderik Kuhn in Eduard Pauler, oba iz Prage.
= Nova vrsta sončnic. Glede na veliko važnost
sončnic pri oskrbi Evrope z oljnim semenjem, se v nemškem institutu cesarja Viljema že dolgo bavijo z vzgajanjem novih vrst. Kakor poroča grof dr. Rudorf, vodja instituta za vzgojo rastlin, je uspelo vzgojiti novo vrsto sončnice, pri kateri se cvet ob zorltvl tako nagne, da se obrne široka ploskev cveta proti zemlji. S tem .ie onemogočeno raznim pticam, da bi sedle na cvet in pozobale zrno. Uspelo je tudi vzgojiti posebno vrsto, ki je odporna proti bolezni, ki jc v donskem področju od časa do časa onemo-ročala pridelovanje.
KRIŽANKA
tši i L		o	3
i ti	ii7		
j.O	»	n	
j IS		H	15 1
1	lTTr'^53	16	
ki	ItiJS	JT^	21 |
_> i
i M 261
OQ iff-§->8 9(1
sil__
in 32 fggnnn34
.
|
t——*
Vodoravno: 1. kmečko orodje: 5. osebni zaimek, znak za prvino; 7. močfn mož; 10. vzklik; 12. ploskovna mera; 13. vseučiliški oddelek; 16. pivo; 17. enota za merjenje plinskih pritiskov (kratica); 18. širok jermen, področje; 20. naslcrJca; 21. kazalni zaimek; 22. vzklik; 23. kitajska milja; 24. panj; 26. suženj; 27. nikalnica; 29. povratni zaimek; 30. domača ptica; 31. glavni števnik; .>3. teža zavoja; 36. ne-dclučni števnik; 33. znak za pivrno, romanski spolnik; 40. obrtnik živilske stroke.
Navpično: 2. znak za. težko in trdo kovino; 3. oblika pomožnega glagola -in zn"ik za gomtvorno prvino; 4. znak za lahko kovino; 5. t. 6. nadangel; 8. naduha: 9. vhod; 11. vzklik; 12. oče; 14. dreg, poleno; 15. kakor 24. vodoravno; 18. predlog: 19. živilo, začimVa; 21. azijska dežela; 23. vrsta jelena; ?4. mrčes; 25. obrtnik; 27. vzemi! 28. pritok Ria Grande; 30. veznik; 32, nikalnica; 34. kakor 4.; 35. zn~lk za žarečo prvino; 38. kakor 24.; 39. kratica za »točssno<'.
Rešitev križanke od 26. t. m.:
Vodoravno: 1. Ribnica, 7. no, 8. Ma. 10. oo, 12. rja, 14 i I, 15. Edo, 17. Eia, 18. krvav, 19. evo, _1. ali, 24. ni, 25. Uri, 27. cd, 28. Mr., 29. d, 30. Pohorje.
Navpično: 2. in. 3. bor, 4. ima. 5. C-a (kalcij), 6. Noe. 9. tla, 11. od. 13. javor, 14. ii, 16. oko, 17. Eva, 19. ena, 20. vi, 22. lo, 23. Ido, 25. urh, 26. i, u, r, 23. Mo-(libden).
Drobne zanimivosti
Advokatom zvišujejo p°kcjn'no. Državni nadzorni zavod za bolgarske zavarovalnice jc prejel predlog Društva bolgarskih odveth kov za zvišanje pokc„n n, čdnesno posmrtni:!. Pcsmrtnine bodo poslej zn?.š:lc 100.000 levov.
Vskiadiščenjc žitne letine v Rumuniji. Rumunska vlada si na vse načine prizadeva, dočim p:e; vskladišči letošnji ž:tni p:i-delek. Vsi lastniki ml nov so dclžai vjakia-
OSMRTNICA m ZAHVALA
Potrti sporočamo, da je dne 19. avgusta umrl naš blagi, ljubljeni mož, oče, tast in dedek
ORGAN1ST IN POSESTNIK
na Teharjih pri Celju v 84. letu starosti. Pokopali smo ga dne 21. avgusta.
Hkratu se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so predragemu pokojniku posodili poslednjo pot, tolažili v trpljenju njega in nas in nam izrekli besede plemenitega sočutja.
Maša zadušnica bo v torek, dne 31. avgusta t. 1. ob 6. uri zjutraj v farni cerkva sv. Družine v Mostah pri Ljubljani.
Teharje, Ljubljana, Novo mesto, Luekenvvaldc, v avgustu 1943.
Žalujoči: METKA roj. SAJE, žena; KAREL in LEOPOLD, sinova; ALOJZIJA roj. JANŠA, snaha; BOJAN, ZVONKO, JANKO vnuki; METKA, in A NILA, vnukinji
■",' -	•'•*> 'S

dišoiti piaupi^ano rezervo žita aH moke. ki odgovarja zmogljivosti mlina v dveh ted-n'h. Prav tako morajo vsi lastnki žilnih Skladišč prijaviti svOje zalege do 31. avgusta. Tudi mestni prebivalci imajo pravico vskladiščiti po 10 kg rezervne pšenicc al'- j moke za oseDO.
30 let star tobak je zginil iz mestnega muzeja v Aarhusu na Švedskem. Policija je
ugotovila, da je tat, ki mora b.ti pač strasten kadilec, ponoči splezal v muzej zgolj zalo, da se je polastil dveh zavojev h land- | skega tobaka za Pipo.
Lovil je ribe in padel v m©rje. Ribič Giovanni Stanič je lovd te dni ribe na Fiunu ter je našel v vodi moško tiuplc. Ko so ga potegnili na suho, so spoznali 65 letnega Franca Florentča. ki je odšel z doma na ribolov in se ni več vrnil. Očiviclno je možu, ko je levil ribe. postalo slabo, da je padel v morje in utonil-
Porod v višini '»000 m. Iz Stockholma poročajo, da je neka mlada mati pcvila zdravo deklico v lelalu med vožnjo v bolnišnico. Porod se je izvršil v višini 2000 m ter je potekel popo'noma normalno. Pilot, Ivi je vodil letalo, se je seveda ponudil za krstnega lotra.
IZDELOVALNICA HARMONIK
UUBLJAKA
dleiweisova 85
Zt M»Se ttrolae tovarne
Vam oudi velike izbire
Diano n diatoničnih harmonik
g^&flOii
II miglior lassativo mjboljše odvajalno sredstvo

Po težki in mukapolni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Anten Letenja
železniški uslužbenec v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedelje, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1943.
ž.ilujoči: MARIJA, soproga; ANTON, FRANC, LUDVIK, sinovi; ROZA, sestra — in ostalo sorodstvo
POŠILJKF IZ IT A LIJ F
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje ln najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MARCHESI LOM BARIJA S. A., MILANO,
VIA ARNALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Mllano - Ljubljana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v Inozemstvu.
Zastopstvo v Ljubljani:
RAJKO TUR K,
VTLHARJEVA CESTA ŠTEV. 83
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične
Angele Lesjak
višje poštne kontrolorke v pok.
se tem potom najlskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Debevcu za požrtvovalno skrb, čč. sestram za skrbno nego in stanovskim tovarišicam za obilne tola-žilne obiske za časa bolezni, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Vsem, ki ste se nas spomnili ob bridki in nenadni Izgubi našega najdražjega papana in soproga, gospoda
FRANCA ŠEŠEK
iskrena hvala. Posebej velja naša zahvala ravnateljstvu, uradništvu in strojnemu osebju Združenih papirnic Vevče, kakor vsem drugim darovalcem vencev in cvetja, zdravnikom in sestram šlajmarjevega doma, gg. duhovniku za tolažilne besede ob času njegove bolezni ter vsemu številnemu spremstvu na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušniea se bo brala dne 1. septembra t. 1. ob uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
ŽALUJOČI POKOJNIKOVI SVOJCI
Po kratkem, a težkem trpljenju nam je nenadoma umrl naš nad vse ljubljeni, dobri in skrbni mož, oče, očim, stari oče, brat, svak, tast in stric, gospod
PERŠIN JOŽE
POSESTNIK V TOMIŠLJU
Pogreb bo v nedeljo, dne 29. t m. ob 16. uri na domače pokopališče. Ohranimo pokojnika v blagem spominu.
Tomišelj, Ljubljana, dne 26. avgusta 1943.
Emilio Salgari:
48
Flibustirji so ga gledali deloma z občudovanjem, deloma s praznovernim strahom. Razumeli so, kaj se godi v njegovi duši.
že je bila »Folgore« le še 500 korakov oddaljena od fregate, a strel še ni bil počil ne tu ne tam. Tedajci pa so zagledali dva neznansko velika, svetlikajoča se valova, ki sta se med ladjama z iskrečim sc grebenom zagnala drug proti drugemu. Bilo je, kakor da bi plale v njih struje raztopljenega svinca in žvepla.
Ob pogledu na ta pojav je vse moštvo vzkriknilo od groze. Sam Morgan je pre-bledel.
»Gusarja sta prišla na površje!« je vzkliknil Carmaux in se prekrižal. »Videti hočeta morilčevo smrt!«
»In našo takisto!« je Stiller zamrmral.
Tik pred >-Folgorom« sta valova udarila drug ob drugega in združila svoj šum z bobnenjem groma, nato pa sta se kakor dve široši ognjeni reki razlila vzdolž ladijskih bokov.
Prav tisti mah je blisk žarko osvetlil gu-earsko ladjo in fregato.
črni gusar in flamski vojvoda sta spoznala drug drugega. Vsak ob svojem krmilu sta bila enako strašna na pogled.
Hkratu je na obeh ladjah zadonelo povelje: »Pali!«
In takisto hkratu se je zabliskalo tu in tam. Tako se je pričel veliki boj.
Velika fregata se je izpremenila v ognjenik. Njene baterije so brez prenehanja bruhale točo krogel, granat in karteč. A tudi
z gusarske ladje so grmeli topovi, in njene krogle niso nikoli zgrešile cilja.
Valovi so metali ladji kakor dve peresci gor in dol ter ju stresali, pljuskali po palubah in grozili, da treščijo topničarje ob ograjo. Neučakano sta drevili nasprotnici druga proti drugi in drzno izzivali usodo.
Črni gusar in stari Flamec sta bila prisegla. da to pot storita svojemu sovraštvu konec in ugonobita drug drugega.
Spet in spet so njuni mogočni kriki pre-glašali tuljenje viharja in grom topov.
»Pali!«
Tudi stari Flamec se zdaj ni več maral izmikati nasprotniku. S plamenečimi očmi je stal pri krmilu, trd kakor gusar na oni strani, in veter mu je česal lase.
»Ga vidiš?« je Carmaux vprašal Hambur-žana, ko se je spet zabliskalo.
»Da!« je Stiller odvrnil. »Kapitana ne smeva zapustiti!«
»Ne, prijatelj! Naj se zgodi kar se hoče! Moko, tudi ti pazi na gospodarja!«
»Ne zapustim ga!«
Ladji sta leteli v spopad. Njune krogle so rušile stene in tramove, trgale križe in konopce z jamborov ter ubijale topničarje in strelce.
Težka in manj okretna fregata je bila že močno zdelana in vsak trenutek v nevarnosti, da se potopi. »Folgore« pa je plavala na grebenih valov kakor nadnaravno velika vodna ptica. 2e dvakrat so bili topovi na njenem levem boku zadeli fregato v most in redčili vrste strelcev, ki so stali nared in čakali povelja za zaskok. Zdrobili so ji bili kljun, razdejali prednji gradič in nevarno zadeli branik, med tem ko je bila »Folgore« le malo poškodovana.
Ko sta bili samo še sto korakov druga
od druge, pa je vzdignil ladji ogromen val. V istem trenutku sta obe hkratu izstrelili strahovito salvo.
Učinek je bil poguben za obe. Prednji jambor gusarske ladje se je razbit odtrgal od koša. V padcu je potegnil veliki jambor s seboj in povzročil na ladji grozotno razdejanje.
Na fregati takisto ni bilo nobenega jambora več.
Strašno vpitje se je vzdignilo po strelih. Obe ladji sta bili uničeni.
»Zdaj nam ne ostane nič drugega, kakor da poginemo na sovražnikovi palubi!« je presunjeno rekel Carmaux. >To je konec Črnega gusarja!«
Ali Carmaux se je motil. Ventimiljski je s sunkom krmila spet pognal svojo ladjo kvišku in porabil velikanski val, da jo je zapodil proti ohromeli fregati.
Spet se je razlegel njegov s'lni glas in prevpil krike prestrašenih Špancev:
»Pozor, možje!... Na zaskok!...«
Val je še enkrat vzdignil gusarsko larlio ter jo vrgel proti sovražnemu brodu. 5-F0I-gorov« ostri kljun se je zadri fregati v levi bok in ji napravil velikansko luknjo, v kateri je obt'čal.
Gusar je izpustil krmilo in z mečem v roki planil na prednji konec: »Naprej! Za menoj!«
Rjovč kakor obsedenci so prihiteli flibu-stirj' z vseh strani. Ne misleč na to. da je bila fregata od »Folgorovega« kljuna malone presekana na dvoie in se le utetrnila vsak hin potopiti, so udarili po Špancih, ki so se skušali branit! za podrtimi jambori in križi. Vnel se je strašen boj z meči, sekirami in pištolami, med tem ko so valovi pljuskali čez palubo in premetavali obe
smrtno ranjeni, druga v drugo zagrizeni
ladji.
čeprav so Španci vzlic svoji številni premoči vedeli, da so izgubljeni, so vendar hoteli drago prodati življenje. Trdovratno so se upirali.
Moi gan je s 30—40 mornarji napadel sovražnika od strani. Hotel je prodreti do branika, misleč, da najde vojvodo tam. A tudi tu je zadel ob tako silovit odpor, da se je moral umakniti na gusarsko ladjo.
»Folgore« se je bila zdaj otresla fregate. Voda je grme vdirala skozi velikansko razpoko v španski ladji.
Tedajci se je razlegel glas, ki je zbujal groio: >Smrt jim vsem!«
Borci so prenehali in se ozrli po zadnji palubi ladje. Tam so zagledali vojvodo, ki je s svojo belo, vihrajočo brado vzravnan stal pri krm!lu, s pištolo v eni, s plapola-jočo baklo v drugi roki.
»Smrt jim vsem!« je ponovil. »Ladja bo zletela v zrak!«
črni gusar je hotel planiti nadenj in mu z mečem prodreti srce. Toda Moko je po bliskovo zgrabil gospodarja ter ga s silnimi rokami potegnil proč.
In v tem. ko so borci, hromi od groze, kakor ukleti stali na palubi, ki naj bi jo pripravljeni sod smodnika v naslednjem trenutku vrgel v zrak. je črnec, krepko držeč gospodarja v naročju, skočil čez ograjo v morje.
Carmaux !n Stiller, ki kapitana nista hotela zapustiti, sta se vrgla za njim.
Mogočen val je odnesel vse Stirl na
morje ...
Tedaic! ie šinila skozi tPmo žareča luč. In ra nio je buhnil neznr->ski tresk, ki se je strahotno razlegal nad vodami...
Fregata je bila postala žrtev vzbuhlega smodnika in se je potopila v Floridskem
prelivu.
V dalji pa je brez jamborov plula goreča »Folgore«, ki jo je zalivski tok odnašal proti Atlantskemu morju ...
27. POGLAVJE Brodolome!
Ko je prvi strah minil, sta se jela črnec in Carmaux ozirati po rešilni deski, da jih ne bi globočina požrla. Z vseh strani so se gnali proti njim valovi, ki so jih zdaj vzdi-govali visoko v zrak, zdaj metali v mokra brezdna.
Pred njimi so plesale razbitine ladij, jambori in križi, na katerih so še visele krpe platna in blaga, ostanki zaslonov in palub, zaboji, sodi- in kosi konopcev, ki so se držali krmilnih klopi in prečnega tramovja.
Ko sta zagledala velik kos branika, ki bi bil lahko nosil ne le štiri, ampak dvajset ljudi, sta Carmaux in črnec zaplavala proti njemu. Kapitan in Stiller sta se ta cas borila z valovi.
»Ujemita vrv!« je kriknil Carmaux in jima vrgel kos konopca, ki je še visel na lesovju.
Spretno zalučana vrv je padla baš med plavalca. V nekaj trenutkih sta bila pri splavu.
»Na tej deski bomo morda lahko počakali, da se vihar unese!« je menil Moko.
Kakor hrtro je bil gusar na varnem, je pogledal proti vzhodu. V očeh se mu je zrcalil notranji strah.
».Folgore' iščete?« je vprašal Carmau*.
Ventimiljski ie vzd hnil. »Kaj se je zgodilo z mojo ladjo?«
Doksijska ln Dolenjci ¥ Bldweisovih „Novicah"
Nikar metliške in senaiške kapljice za hm vaško vino prodajati — Dolenci si od železne ceste veči dobiček obetajo — žalostna zgodba v Makronoški kotnisii
-f»MIHUiiiitUIIIHttmilH!li(HmUlIUfii*r>tll4fNf*HIWmfrillitinHlltII4fHHninHimiiill
IhflHHUIKUnilHIUliiHllllirtliUlfUIlUlfUllllilfltfiHIIIHtiliHtiilt: milHIUIflltliiUlitiiHlIlijiMlIlUlIllffiUIUimiUlIlHUlIlllllllHUiimUlHUeia:1,
Bleivveisove »Novice« niso posvečale svoje nozornosti samo ljubljanskim dogodkom, ampak so objavljale tudi številne dcpist iz vseh krajev našega področja, kar velja še zlasti za Dolenjsko. Naj ob stoletnici »Novic« pokažemo našim Dolenjcem, kako zelo so »Novice« kazale svoje zanimanje za življenje naših Do-len jcev
Tako beremo v št. 49. leta 1845: »Po Do-ienskim je letos letina sploh srednja bila. V nekterih krajih pa skoraj bolj slaba ko srednja Pšenica, rež n sploh vsa stern je prav lepo kazala, strašna vročina pa. "V je bila prve dni Mal;serpana jo je prehitro izzorila Zerno jc drobno ali pa clo gluho ostalo. Slame je kup. zernja pa malo Pšenica je naj bolji tako plenjala. de so tr; kope (kopa 60 snopov) dva /nernika daie. Turšica in proso sta se srednje skazalc. Ajda je prav košato rastla in bo veliko žganeov dala. — Perstnine (kuhe) to je krompirja, repe in korenja se je obilno perde-lalo. Kepe niso ne bolhe, ne gosence nadlego vale. pa vender ni tako debela kakor je bila lan;. — Čebel je lanjsko zimo prav veliko panjev pomcrlo, spomladi niso kaj rojile, v ajdi pa so veliko nabrale, kdor je ietos persiljence naredil, je d bro opravil. — Za sadje letos ni bila dobra letina. Češinj je biio prav malo. Ja-belka hruške :n češplje 9o semtertje nemalo obrodile Dolenjci, posebno tisti, ki imajo vino, pa tudi rejo iadjn premalo obrajtajo.«
Potem, ko govori poročilo še o vrbah, nadaljujejo:
»Res je. de je Gorica teiesni natori prav prijetna stvar. V hramu per dobr- kapljici, se človek razveseli m pokrepča ter kmalo pozabi na vse svoje reve in nadloge Re je tudi, de vino še zmeraj nekaj veržc. če se le prav ober-ne; tudi to je gotova resnica, de so taki kraji, postavim okoli Metlike in Semiča, ker kmet nima pod milim Bogom za nobeno drugo reč, kakor za vino denarja potegniti, de davka od-rajta in druge potrebe opravi; pa mi mende tudi nobeden skušenj ne bo odrekei. de je tudi res, de sta gorica in hram prib'žališe in šola veliko grešnikov. Slab gospodar dan za dnevaro v gori prepiva: dokler sod kaj ima, pozabi na davke :n družino, žene in otroke, zapra^. .ja drag' čas in premoženje; pijanec nosi svojo željo od hrama do hrama, od gore d.-> gore, dokler sc popolnoma ne poživini; z eno besedo. hrami so šola lenobe, pijančevanja in nesramne kvantarijc: šola goljufne ljubezni, le ternije in prešeštva. V hramih se negradi in grunti pc gerlu poženejo velikrat clo pametni možje žene v prešeštnike in prešeštnice. nedolžne dcklice in fantje v gerde nečistnike :n nečistniee preobernejo; res je kar prcivor pravi. namreč: d. je čistost rožica, ktera po goricah in okoli hramov ne rase. — Gorica bi bila pač lepa stvar, ko bi ljudje to tudi storili, kar tolikanj radi prepevajo, namreč: »po pameti ga pijmo. de pamet ne zgubimo. Oj. de bi ga pač po pameti pili. da bi premoženja in duše ne zgubili.«
Tem dokaj črnogledim mislim dolenjskega dopisnika »L.« sledijo nadaljnje zanimive novice iz dolenjskega gospodarstva:
»Gotovo ie. de bo letošnje vino hitro z gora šlo. Železna cesta ga bo veliko pobrala, kmetam pa že navadno vsaka pot ravno memo hrama pelje, dokler per čepku šc kaj teče. Nizke vina so se letošnje poletje po tistih krajih, kterim je železna cesta per rokah, prav dobro prodale za delavce per železni cesti; za prav dobriga štiriinštiridetca pa ni bilo veliko kupca, nekteri pa ga še tudi niso marali prodajati, ker se je vidilo, de mora njegova cena poskočiti, kar se je tudi res zgodilo Mernik pšenice se ob Savi za železno cesto po 1 gold. in 40 kr. prav lahko proda, tudi krompir in sadje se per železni cesti dobro peča. Ker se že tukaj od vinam menim, ne morem kaj zato, de tudi vinčarjem
eno očitam. To namreč: zakaj de eni dobre Metliške in SemiŠke vina, postavim: močniga Drašičarja in prijetno Veselico itd. za hrova-ške vina po Gorenjskim prodajajo, ker so te 'vina vendar prave kranjske vina. ktere bi imele naši deželi čast delati, ne pa sosedni.
— Nikar se ne motite! Beli Kranjci po jeziku niso Hrovatje, de se ravno belo nosijo; pa tudi ne Serbi (zunaj Alarijodolcev, Bojanča-nov in nekaj maliga starovercev v metliški fa-ri). desiravno jih je bistroumni in visoko učen: Čeh P. Šafarik mende vse poserbil, sicer ne vem, kje bi bil na Kranjskim 40.C00 Serblja-nov dobil.
Toča je letos prav dobro perzanašala. Mislim de belga žita na D&Ienskim nikjer ni po-b"a, nograde pa je hudo poškodovala Veliko go^o v doberniški fan. ki ji pravijo Lisic, je neko do dobriga potolkla; okoli sv. Križa je hudo zgrajala: Boštanjnske gore ie dvakrat po-klestila; po Gribljah v podzemeljski fari in okoli Vince je tudi veliko škode storila V De-bercu. Malikovcu, okoli sv. Duha. Rake in Le-skovca letos mende toča ni kaj škode storila.«
Nato poroča dopisnik še O' klaji. senu :n otavi. nakar nadaljuje svoje poročilo:
»Železna cesta je že to leto Dolencem nekoliko dobička dala de so bolje vino. žito in druge reči prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili Drugo leto si Dolenci od žo-iezne ce^e še veči dobičke obetajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kako bi se dala Dolenjska stran z novo velko cesto, ktera ima čez gore med Šentjanžem in Radečami peljati, z železno cesto zvezati.
P": novici še moram povedati, ki ste se
na Dolenskim letošnje leto zgodile. Prva je vesela. druga pa žalostna. — Gospod neke graj-šine na Dolenjskim je 2000 hrastov za 20.000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lep hra-stov boršt vreden! Naj pomislijo tisti, ki so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajali, koliko bi vtegnilj ti hra-stči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studcnca proti Savi grede vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vem za prav boga t i ga kmeta, ki spomladi hrastiče preseja, drugi se mu pa smejejo. Ti menda še ne vejo. koliko je lep hrastov gojzd vreden. —
Ni šc dolgo, kar se je v Mokronožki komisij prav žalostna zgodba perpetila. namreč: nckimu kmetu zboli vol na vrančnim prisadu. Zdravila so. to se ve. bolj iskali kakor, ko bi bil človek zbolel, pa nič niso pomagale Ker so vidili. da ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesa se jim je škoda zde'o zavreči, neki kmet — mojster skaza v živinskem zdravilstvu — kteriga so ze svet prašali, jim ni vedil rasležno dokazati de bi bilo meso škodljivo. Sosedje so ga tedej jedli. Kmalu jih je jelo strašno v želodcu peči, potlej jih je dnska naverla. in trije so v strašnih bolečinah umerli. Ker je ta bolezen, kakor slišimo, letos že več volov pomorila, bi bilo dobro, ko bi kdo nauk dal-kako se ta bolezen pozna in odveme, morebiti bi tako zamogel marsikteri kmet nesrečo obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali. tudi na Dolen6kim že marsikteri prešič ozdravil.«
KsanJpa m bila „lintver"
Zgodovina ji po 2000 letih popravlja krivico
V nekj knjigi beremo sledečo trditev: »V zakonskem morju je neka čer, ki se od Sokrata sem naziva Ksantipa.« Toda mnenje o Ksantipi kot zloglasnem hišnem »lintv^rju« je danes po zanimivih zgodovinski]- znanstvenih ugotovitvah precej drugačno. Po novejših izsledkih je bila Ksarlpa razumna, preudarna in ponosna hišna gospodinja. Njenega lOOOletnega slabega slovesa ni bilo pač lahko spremeniti ali ublažiti.
2200 let je lega "'.ar je Ksantipa živela. Je resnično živela Atenah. To izpovedujejo zgodovinske p. iče, to dokazuje tudi zgodovina, ki poroča o njej deloma dobro, deloma tudi slabo, Na vsak način pa se ima zahvaliti Ksantipa za svoj dvomljiv sloves izključno svojemu zakonu s Sokratom, tem sicer velikim, toda nedvomno tudi čudaškim in nemalokrat družabno dolgočasnim mislecem in filozofom. Tako zatrjujejo nekateri raziskovalci, da ni Sokrat prj nastanku slabega slovesa njegove žene Ksantipe brez vsake krivde.
Ksantipa je prišla kot mlado dekle z grškega podeželja v takrat že velemestne .Atene. Vzbujala je pozornost atenske družbe s svojo mladostno svežino in preudarnostjo. Ni ji manjkalo snubcev, toda Ksantipa je odklanjala drugega za drugim. Naključje je hotelo, da je v krogu slavne in lepe Aspazije spoznala Sokrata, ki se je bil zaklel, da hoče Aspazijo za ženo. Toda pretkana Aspazija je umela približati svojega oboževalca mladi Ksantipi, ki je Sokrata tako očarala, da se je atenski modrec že čez nekaj dni poročil s Ksantipo.
Zakon seveda nj mogel biti srečen. O tem si je zgodovina na jasnem. Upoštevati je treba, da je bil Sokrat že v letih, saj je bil njegov najstarejši sin star šele 14 let, ko je segel njegov 691etni oče po strupu. O Ksantipi je znano, da je bila mlada in ne grda ženska, ki se je čutila nesrečno
v neverjetnem neredu, ki ga je našla v hiši svojega moža. Pa tudi sicer je imela Ksantipa posebne težave z »modrim vseh modrih«. Jezilo jo je kot skrbno gospodinjo, če je debelušasti, toponosi jn široko-usti filozof tekal po Atenah brez čevljev in z umazanim ter razcefranim površnikom in če je tako zanemarjen govoril svojim prijateljem ter pristašem o stvareh, ki so imele presneto malo stika z življenjsko realnostjo.
Znanih je nešteto prigodb o zakonskih razprtijah Sokrata in njegove Ksantipe. Tako je nekoč slavni atenski filozof kar na lepem pripeljal domov prijatelja, ki ga je bil povabil na kosilo. Ksantipo, ki je bila verjetno zaradi nenapovedanega gosta nekoliko nervozna, je to tako vzne-voljilo, da je prevrnila mizo z vsem, kar je bilo na njej. Gost je bil seveda užaljen in je hotel oditi. Toda hladnokrvni filozof ga je pomiril z besedami: »Dragi prijatelj, kaj bi bilo vendar takega na tem? Mar ni nedavno skočila pri tebi v sobo kokoš in prevrnila juho? Pa si misliva, da je bila to spot kokoš!«
Takšne besede so morale Ksantipo verjetno razburiti. Ni čuda, če ni zmerom štedila z neprijaznimi besedami, če so Sokrata vprašali, kako more izhajati s takšnim hišnim »lintverjem«, je navadno odvrnil: »Mar se nisem odločil za študij človeka, in kje bi ga mogel bolje študirati kakor pri svoji ženi?«
Ksantipa je bla menda res žena vzgled-ne potrpežljivosti, da je lahko vzdržala v sožitju s Sokratom. Toda njena ravnoduš-nost je ni zapustila niti tedaj, ko so Sokrata vrgli v ječo zaradi domnevnega zapeljevanja mladine in zaničevanja bogov. Toda njen značaj bomo pravilno doumeli, če se spomnimo besed, ki jih ie izrekla svojemu sinu, ko je leta 399. po moževi smrti zapustila Atene: »Tvoj oče je bil najboljši mož.«
Izpopolnitve pri našem tramvaju
Razvoj naše cestne železnice, ki je stara že 42 let Svetlobna signalna naprava na viški pragi
Tudi naš tramvaj ima že lepo zgodovi- j no. Marsikdo najbrž ne ve, da je Ljubljana dobila sorazmerno zgodaj tramvaj, ko ga ni bilo niti še v nekaterih velikih mestih, in sicer 1. 1901. pred 42 leti. Pogodba za položitev cestne železnice v Ljubljani je bila sklenjena med ljubljansko občino in dunajskim podjetjem Siemens & Halske že 1. ~1899. Družba" je ustanovila delniško družbo pod imenom »Splošna maloželezmška družba«. Progi, in sicer od glavnega kolodvora do garni-zijske bolnišnice in od Mestnega trga do dolenjskega kolodvora, sta bili gotovi leta 1901. Dolžina prvotnega ljubijanskega o-mrežja je znašala le 5200 m. Ljubljana je bila tedaj še zelo idilična, v pravem pomenu besede dolga vas. Gostejšega ter daljšega tramvajskega omrežja res še ni potrebovala. Tramvaj je vozil skozi mestno središče in vezal je dva kolodvora. Ljubljana je tedaj štela samo okrog 30 tiseč prebivalcev ali trikrat manj kakor zdaj. Starega tramvaja se spominjamo kot. zabavne igračke. Vozili so vozički, polovico manjši in lažji kakor sedanji novejši. Kakšni so bili, sprevidimo lahko še j zdaj vsak dan, ker jih niso poslali v mu- ; zej, temveč so ostali samo nekoliko preurejeni kot rezerva v prometu. Tramvajske tračnice so bile tedaj položene na samo zemljo, brez posebnega temelja, saj so pa tra vajski vozo\ bili tudi tako lahki, da so jih prenesle pozneje že tako obrabljene tračnice, kakor da so bile pločevinaste.
Kakor je bila Ljubljana v začetku tesna stoletja sorazmerno napredna, ker je tako zgodaj dobila tramvaj, tako je bila zaostala po prvi svetovni vojni, ko se njeno tramvajsko omrežje ni še nič izpopolnilo ter podaljšalo, še vedno so vozili primitivni prvi vozovi, škripali, cvilili ter poskakovali na obrabljenih tračnicah ter vega-sti progi. Prebivalstvo Ljubljane se je zelo pomnožilo; samo na ozemlju mestne občine, ki tedaj ujene meje še niso bile razširjene, je živelo okrog 60.000 prebivalcev. Toda naraslo je tudi zelo število prebivalcev okoliških občin, ki so prav za prav bile že tedaj zemljepisna enota z Ljubljano. V prometni politiki so morali računati tudi z okoliškim prebivalstvom, ne le z mestnim, to se pravi, da je bilo treba k 60.000 prišteti še 20.000. Računati so torej morali z 80.000 prebivalci. Prometne pomanjkljivosti so bile spričo*tega čedalje očitnejše. Zastareli tramvaj je že skoraj bolj oviral promet kakor ga pospeševal. Toda ljubljanska občina sama ni mogla prevzeti krivde, da je bila ljubljanska
cestna železnica tako zaostala; ljubljanski tramvaj je imela v rokah tuja delniška aružba, ki je bila občina proti nji nekaj časa brez moči. Občina je morala najprej odkupiti cestno železnico od družbe. Začela so se pogajanja, ki so se zavlekla v leto 1927, ko je bila končno sklenjena pogodba, ki je po nji mestna občina pridobila dve tretjini delnic. Družba se je obvezala, da ostale tretjine delnic ne proda nikomur drugemu kakor ljubljanski občini.
S to pogodbo je bila omogočena obnovitev ter izpopolnitev cestne železnice in že prihodnje leto po sklenjeni pogodbi, leta 1928, je ljubljanski občinski svet sklenil, da najprej podaljša tramvajsko progo v šiško in na Vič. Denar za delo je dala delno mestna občina, nekaj so si ga pa izposodili pri Pokojninskem zavodu. Zaradi nekaterih ovir pa dela vendar niso mogli začeti takoj in dovoljenje za podaljšanje proge v šiško in na Vič je bilo izdano šele pozimi 1. 1930. že med tem delom so sprevideli, da zgolj ta izpolnitev ne bo dovolj, kajti mesto se je naglo razvijalo in tramvajski promet je bil potreben tudi v številnih drugih mestnih okrajih. Zato so sklenili progo podaljšati še do št. Vida. Na šišenski progi je začel tramvaj voziti 31. maja 1931, na viški istega leta 28. junija, v št. Vid pa je pripeljal prvi voz dne 28. novembra, tudi leta 1931. Nove tramvajske proge so torej stare 12 let. — Leta 1930 je občinski svet tudi razpravljal o obnovitvi stare proge skozi mesto ter o položitvi drugega tira. Enojni tir ni že dolgo več ustrezal. Vozovi so se srečavali na izogibaiiščih, kar ie povzročalo pogosto velike zamude. Razen tega so tedaj razpravljali se o številu novih tramvajskih progah ki bi jih bilo treba še narediti, na primer na Ježico. k Sv. Križu, v Moste in na Rudnik, dalje od Rimske ceste na Sv. Jakoba trg in od Ambroževega trga na Spodnje Poljane do klavnice. Mnogo teh lepih načrtov ni moglo biti uresničenih. Dobili smo pa progo do Sv. Križa, res eno najbolj potrebnih, zlasti še, ker vsaj delno nadomestuje tako pogrešano progo na Ježico. Dalje je bila podaljšana proga na Rudnik, pa tudi v Moste vozi tramvaj čez železniško progo. Nadaljnje izpopolnitve ljubljanske cestne železnice so sledile v letih 1933 in 1934, ko je bila obnovljena proga skozi mesto ter smo dobili krožno progo. Pozneje so podaljšali še progo do Sv. Križa, ki je bila v začetku le začasna, ker še ni bila regulirana šmartinska cesta proti pokopališču.
Med izpopolnitve našega tramvaja je
treba seveda šteti predvsem izpopolnitev parka in zidanje velike remize v šiški. Pravi dogodek je bil, ko so pripeljali v Ljubljano prvi moderni tramvajski voz. Postopno smo dobili še več vozov, končno je pa naše tramvajsko podjetje začelo samo izdelovati vsaj tako dobre vozove precej ceneje v remizS. Vseh pomanjkljivosti seveda ni bilo mogoče odpraviti hkrati. Tramvajski promet se izpopolnjuje postopno, a naglo naraščajo tudi potrebe, zlasti v zadnjih letih, ko je število potnikov tako naraslo, kakor ni nihče pričakoval. Večje izpopolnitve zdaj seveda niso mogoče. Najnujnejše je, da odpravijo vsaj ovire v rednem obratovanju, da se hitrost vožnje čim bolj pospeši ter da ni predolgega čakanja na izogibališčih.
Ena takšnih malih izpopolnitev je tudi uvedba svetlobne signalne naprave na viški progi pri milarni, na nepreglednem ovinku. Doslej je tam zelo zastajal promet, kakor tudi na postajališču ob Lan-gusovi ulici. Uvedba svetlobnega signala, enakega, kakršen je na vogal un Gradišča, pa bo precej pomagala, kar se je izkazalo že prvi dan. Najboljša rešitev je pa seveda položitev drugega tira, a na njo bo treba še malo počakati.
Izidi nogometnih tekem
Maribor: Rapid—BSG Ternitz 3 : 2 (2 : 0). 800 gledalcev. Ternitz je prvak okrožja Dunajsko Novo mesto.
Gradec: Trbovlje—Gosting 6 : 3 (4 : 1). Kvalifikacijska tekma za vstop v štajerski okrožni razred.
Celje: Dunajski železničarji—BSC We-sten 4 : 2 (2 : 2) in Dunajski železničarji —Celje 5 : 2 (2 : 0).
Berl«n: Schalke 04—Herta BSC 3 : 1 (2 : 0). 70.000 gledalcev.
Dunaj: Kvalifikacijske tekme: Austria— LSV Markersdorf 3 : 2, Floridsdorfer AC— Wacker 6 : 4, Rapid—FC Wien 3 : 0, WAC —Amateure (Steyr) 3 : 1.
Zagreb: Gradjanski—Wiener AC 1 : 0 (0 : 0). Tekma je bila odigrana v soboto pred 10.000 gledalci v okviru Haškove proslave 40 letnice obstoja.
Budimpešta: Ujpest—Ferncvaros 2 : 1 (0 : 0). Odločilna tekma za pokal sv. Štefana.
—	Nov svetovni rekord je dosegel v teku na 30 km Šved Harry Olsson. Na cilj je prispel v 2:28.57,4, kar je skoraj za dve minuti boljše od prejšnjega svetovnega rekorda. Prej je bil svetovni rekorder Nemec Hermann Schmidt z 2:60.33.6.
—	Plavalni dvoboj Danska—Švedska. V Helsingoru je bil plavalni dvoboj med reprezentancama Danske in švedske. Danci so zmagali 97 : 94. Največ zaslug za zmago Danske Imajc njene plavalke, ki so bile znatno boljše od svojih švedskih so-tekmovalk. V moških disciplinah so bili Švedi boljši.
Romani „Dobre knjige"
na Hrvatskem
za
Naročniki na našo knjižno zbirko »Dobro knjigo«, ki bivajo v Nezavisni Državi Hrvatski, so že prejeli oba dela zanimivega romana iz sodobne Indije »Prišlo je deževje«. Pravkar se |im dostavlja knjiga, ki je izšla za mesec junij in ki prinaša sijajni družabni roman moderne italijanske pisateljice Albe de Cespedes »Nazaj ni poti«. Roman štejejo med največje uspehe italijanskega knjižnega trga v zadnjih letih. Preveden je že v devetnajst jezikov. Splošno priznanje žanje tudi med slovenskimi čitatelji.
Izšel je tudi že julijski roman DK »Vzhod in zapad«, delo znane pisateljice Pearl Buck. Roman obravnava borbo med starim in novim svetom v sodobni, a še vedno skrivnostni Kitajski. Naročniki na Hrvatskem bodo knjigo dobili v najkrajšem času.
V	avgustu je izšlo delo nizozemskega zdravnika in pisatelja Pavla de Kruifa »Borci proti smrti«. Zgodbe o medicinskih odkritjih, ki so rešila pred smrtjo sto in sto milijonov ljudi, prekašajo po svoji zanimivosti in napetosti sleherni roman.
Za september je pripravljen roman »Pokojni Matija Pascal«, eno najboljših del svetovnoznanega italijanskega pisatelja Luigija Pirandella. Roman je v številnih prevodih dosegel mednarodni sloves in si bo brez dvoma osvojil tudi našo publiko.
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec po en roman. Naročnike za zbirko sprejema v Nezavisni Hrvatski Državi tvrdka »Press-Import«, Zagreb. Katan-čičeva 3. Naročnina za 6 knjig znaša 360 kun.
V deželi pomaranč, smokev in grozdja
Ze pred pričetkom sedanje vojne si je grška vlada, kakor poroča sedaj vodstvo nemške trgovinske zbornice v Grčiji, zelo prizadevala, da bi se izvoz sadja iz Grčije povečal. Posebno skrb je posvetila gojitvi in pospeševanju raz nih vrst sadnega drevja v više ležečih predelih. Pred izbruhom sedanje vojne je izvozila Grčija letno 126,993.000 pomaranč, 218.962 000 limon. 146,176.000 mandarin. 6,918.000 drugega južnega sadja, 7,193 ton jabolk, 28.916 ton hrušk, 32.340 ton suhih smokev. 5000 ton svežih smokev, 8807 ton kostanja. 2000 ton orehov. drugega sadja pa 53.667 ton. Pomaranče, limone in mandarine gojijo predvsem v pokrajinah osrednje Grčije, na Peloponezu. v Epiru in na otočju, jabolka po večini v Tesa-liji, hruške v osrednji Grčiji, na Peloponezu in otočju, kostanj v Macedoniji :n Tesaliji. orehe pa v osrednji Grčiji, na Peloponezu in v Macedoniji.
Zaradi naglega razvoja grške konzervne industrije je izvoz sadja, predvsem južnega zdo naraščal. Tik pred pričetkom sedanje vojne je bilo izvoženih nad 12.000 ton namiznega grozdja in razen tega nad 18.000 ton raznega južnega sadja, kar ustreza vrednosti nad 700 milijonov. Sadje je šlo po večini v Madžarsko in v Nemčijo. Omeniti je strokovna prizadeva-
nja. ki jih je pokazalo poljedelsko ministrstvo v Atenah pri pobijanju konkurenčnih možnosti. Podnebne prednosti Grčije so bile namreč tehtno in smotrno ;zkoriščene, tako da je grško sadje lahko že prav zgodaj dozorelo. Tako je grški izvoz sadja lahko prehitel konkurenčne države za dober mesec, kar je bilo odločilne važnosti pri povpraševanju po grškem južnem sadju. Zgodnje zorenje južnega sadja so do-segli grški sadjarji z napredujočim požlahtnje-vanjem sadnih vrst potem z rano zrelimi sadnimi vrstami, naposled z intenzivnim namakanjem in gnojenjem. Tako so dosegli, da je bilo grško grozdje že v avgustu na evropskih tržiščih, pomaranče pa v oktobru.
Naraščajoči izvoz je zelo pospešil gojitev južnega sadja, predvsem v okrožjih Argos. Sparta in Kalamata. Povprečni stroški gojitve so znašali pred pričetkom vojne 4500 drahem na 0,1 hektarja, dohodki pa 10.000 drahem pri srednji proizvodnji 18.000 Med sedanjo vojno pa je šlo vse sadje za potrošnjo grškega prebivalstva Lep napredek pri pospeševanju južnega sadja pa omogoča nove zveze z inozem" stvom. Vodilne grške izvozne družbe se že pečajo z mislijo, da bi spet navezale svoje stane izvozne stik z evropskimi tr?i;č:. predvsem z Nemčija
Rekordi vročine v zadnjih desetletjih
Preteklo nedeljo, 22. t m., smo najbrž dosegli letošnji rekord vročine. Ni verjetno, da bi bil kateri dan letx» še bolj vroč, čeprav je bil lani najbolj vroči dan šele 4. septembra. Lam ni bila dosežena tako visoka dnevna maksimalna temperatura kakor letos.
Vendar bi se motili, če bi mislili, da je b'lo letošnje poletje izredno odnosno najbolj vroče. Ljubljana ima precej različna poletja. Pogosto smo že tožili v posameznih letih, da pravega poletja sploh ni bilo. Tudi letos smo že nekajkrat obupali nad poletnim vremenom, zlasti junija in v prvi polovici julija. Celo v tem mesecu nismo dolgo prav zaupali vremenu. Kljub temu, da se nam je poletje zdelo preveč deževno, je zavladala huda suša, kar so opazili celo meščani, ki si žele neprestano lepega vremena. Res je junija in julija pogosto deževalo in v splošnem so bili dosedanji pomladni in poletni meseci bolj deževni kakor lanski, a upoštevati moramo, da je bilo pozimi premalo snega ter da je bila zemeljska vlaga že lani močno izčrpana ter se po lanski suš' zemlja nj mogla primemo napojiti. Da smo precej neupravičeno godrnjali nad deževjem junija in julija, se je izkazalo zlasti v zadnjih tednih, ko je bila suša čedalje očitnejša.
Najbolj vreč dan v letu je v Ljubljani pc/ gosto v avgustu, vendar to ni pravilo. Včasih je dosežen rekord vročine že junija vendar bolj redko. V zadnjih desetletjih je bil najbolj vroč dan junija (17.) leta 1927. ko je znašala temperatura 33,2°. dalje leta 1934 (19.). ko je najvišja temperatura dosegla le 30,7°, leta 1935
(28.), ko je najvišja temperatura znašaia 38a (!), kar je rekord v zadnjih desetletj:h po prvi svetovni vojni, leta 1938, tudi 28. junija. 32 6° in zadnjič predlanskim 27. junija 30,6°
Pogrešno je splošno ljudsko prepričanje, da je julij najbolj vroč mesec v letu. To sprevidimo tudi iz pregleda najbolj vročih dn v po sameznih letih. Julija 6e pri nas ozračje pogosto močno ohladi zaradi neviht, nakar je treba več dni, da se zopet ogreje. Avgusta je pa ozračje navadno že bolj umirjeno in nevihte niso več tako pogoste. Zato avgust slov-' po svojem lepem, mirnem vremenu, kakršnega smo imeli tudi letos prejšnje tedne. Nekaj izrednega je pa bilo lansko vreme, nenavadno ustaljeno v večini mesecev. Bilo je posebno lepo tudi septembra, ki je sicer na glasu kot značilni jesenski mesec z meglo :n deževjem. Druga polovica avgusta je bila lani tudi lepa in lepo, mirno vreme se je zavleklo še v prve septembrske dni, tako da je temperatura še vedno naraščala ter je bil najbolj vroč dan šele 4. septembra, ko je maksimalna temperatura znašala 32,5° Prav tako vroč dan kakor letos v nedeljo je bil med najbolj vročimi leta 1929, in sicer 27. julija. Bolj vroče dneve so imela poletja, in sicer: leta 1923 11. avgusta 35,2. leta 1935 12. avgusta 35°. leta 1935 28. junija 38° in leta 1939 22. avgusta 36,6°.
Sprevideli smo torej, da letošnji najbolj vroči dan ni bil tako vroč kakor v mnogih drugih poletjih v zadnjih desetletjih, bil pa je vendar bolj vroč kakor prejšnja leta in v številnih poletjih po prvi svetovni vojni.
Gospodinje se pripravljajo na zimo
Gospodinje so se tudi letos začele skrbno pripravljati na zimo. Izpopolnjujejo zimske zaloge živil, ki jim jih dajejo vrtovi in sadovnjaki. V zadnjih letih so se ljudje navadili mnogo bolj ceniti svoje pridelke in zato je bilo že lani zelo dobro uporabljeno skoraj vse pridelano sadje, da ga ni segnilo toliko kakor včasih. Razen tega so začeli ljudje tudi bolj vestno uporabljati povrtnino. Vsekakor so pa lani na-sušili največ sadja; sicer so začeli sušiti ter konzervirati tudi zelenjavo in sočivje, vendar je sleherni, ki je imel kaj sadnega pridelka, raje sušil sadje. Sadjarski strokovnjak A. Skulj. ki pozna razmere, je zapisal v zadnji številki »Sadjarja in vrtnarja«, da je bilo lani jeseni pri nas nasušenega toliko sadja kakor še nobeno leto prej. Hkrati nam strokovnjak nudi nasvete za sušenje sadja letos. Tudi letos je sadna letina povoljna. Sicer ni tako zelo dobra, kakor je bila lani, vendar bo pridelanih precej jabolk. Prav zaradi tega, ker ne bo tako obilnega pridelka, moramo letos še tem bolj razumno uporabiti vse pridelano sadje.
Uredništvo »Sadjarja in vrtnarja pripominja k Skuljevemu prispevku o sušenju sadja brez sušilnic, da so lani nekateri sadjarji sušili sadje v podstrešjih, pod vročimi eternitnimi in podobnimi strehami. V suhem toplem zraku, zlasti še na prepihu, se sadje sorazmerno hitro ter uspešne suši. Podstrešja so pa* tudi primerna za sušenje zelenjave, stročjega fižola, paradižnikov, korenja, zdravilnih zelišč in gob. Potrebno je le, da pridelke dobro očistimo, sortiramo in primerno razrežemo, potem pa razgrnemo na primerno podlago, na papir, tako da se ne umažejo.
Sadjarske in vrtnarske podružnice so lani nasušile mnogo jabolk in hrušk, in sicer v posebnih sušilnicah. Sušilnice so obratovale marsikje noč in dan do trde zime, kakor pravi pisec v »Sadjarju in vrtnarju«. Nasušili so toliko sadja, da ga je bilo prvič naprodaj več na ljubljanskem živilskem trgu. Vse nasušeno sadje seveda nI prišlo v prodajo. Največ so ga porabili pridelovalci doma, odnosno so ga shranili za najnujnejše potrebe.
Letos bo treba sušiti sadje vsaj tako skrbno kakor lani. Kjer imajo sadne sušilnice, se bodo lahko lotih sušenja tem u-spešneje, ker imajo že dovolj izkušenj od prejšnjih let. Sicer bo pa treba sušiti sadje tam. kjer sušilnic nimajo. V malih gospodinjstvih, kjer ni mnogo sadnega pridelka, ali, kjer sadje ceio kupujejo za sušenje, bodo pač tudi letos sušili na improviziranih sušilnicah, to se pravi v pečicah štedilnikov, na krušnih pečeh itd. Sadje se precej dobro suši ob lepem vremenu, dokler še ne nastopi hladnejše Jesensko vreme, na soncu. Lani so mnogi posušili precej sadja na soncu. To sušenje je sicer precej zamudno, a je najbolj poceni, ker zanj ni treba kuriva. Sicer pa lahko sadje sušimo delno na soncu, delno v pečicah, pečeh in na pečeh. V starih časih so pri nas ljudje sušili sadje v sušilnicah za lan. še dandanes pa kmetje po-suše precej sadja v krušnih pečeh, žal pa nekateri niso pri tem dovolj previdni, ter sadje posmode ali ga posuše neenakomerno. Na pečeh in v njih je sušenje bolj higienično, če je sadje razprostrto na po^ sebnih lesah. Strokovnjak nudi navodila, kako si lahko napravimo lese sami. in sicer iz lesenih okvirjev poljubne velikosti. Na nje napnemo pocinkano mrežo. Dno les pa lahko napravimo tudi iz 1.5 cm širokih in 0.5 cm debelih letvic, ki jih pritrdimo v razdalji pol centrimetra. Da je dno bolj trdno, ga okrepimo še z nekaj prečnicami. Prav dobro dno lahko splete-mo iz obeljenih vrbovih šibic, mladik sro-bota ali iz leskovih viher.
Najbolj požrešna žival
O žabi hrastači zatrjujejo, da lahko preživi več let, če jo zazidamo v steno. Opazovanja pa so pokazala, da ni bolj požrešne živali na svetu, kakor je omenjena zaba. Njena usta delujejo s takšno brzino, da ne moremo njihovega premikanja opazovati s prostim očesom. S pomočjo posebne priprave so ugotovili, da napravi omenjena žaba, ko požira daljšo glisto, nič manj kakor 4000 pregibov ▼ nmmttti aii 66 v sekundi.