Xavier de Maistre
Mlada Sibirjanka
               Več kot sto let je minulo, odkar je mlada deklica  peš
  odšla iz Sibirtje v daljni Petrograd, da pri carju Pavlu
 izprosi    pomiloščenje   svojemu    očetu.    O   pogumu    ]i>
  naškega otroka so iaktut toliko govorili, da je imfiiitna
   francoska pisateljica  napisala o njej   celo  povest.
        I oda  ljudje,   ki  so  čudovito  potiiico   poznali,  s   po-
 vcstjo  niso  bili  zadovoljni.  Dekle je  poznalo sani«  e»o
 strast.   Ijubezen   do   ubogcga   očeta.   Sama,   brez   vsakih
pomočiiikov  in   svetovalcev,  je  našla   v  junaškein   srcu
misi-i   za  iiajplemeiiiiejše  tlclo  in  dobila   tucli   inoči.   da  jt-   dolo   izvršila. \  oni povesti pa je o njej muogo zlaganega, toliko, da je že ni več poznati.
Če torej ta povest, okraŠena z izimŠljotinami ui ugajala. bosie jiajbrŽ /, veseljem brali prepvosto zgodbo njenega življenja, ki je dovolj zani-niiva. tudi če jo lepša Ic sama resnica.
Ime ji je bilo Praskovija Lopulova. Oče je izhajal iz plemenilc ukra-.jiuske družine, a se je rodil na Madjarskem, ker so se njepovi starši selili. Nekaj časa je služil pri ogrskih hnzarjih, toda srcc ga je vleklo v mate-rino tleželo, v matjuško Husijo, kjer se je ožcnil. Tudi v svoji domoWiii je vstopil v vojaško sluŽbo in se je vneto bojeval proti Turkom. Sodeloval je pri naskokih na trdnjavo Izniail in Očakov, kjer si je pri vrstnikili ^ svojiiu junaŠtvom pridobil visoko spoštovauje.
Zakaj je bil kljub trmu pregnau v Sibirijo, ui dobro znano. Pravdo f-o zavlačevali in jo tudi skrivali. Nekateri so trdili, da ga je uničilo so-vrastvo višjega časinika, ki ga je obdolžil  nepokorŠčine.
Naj bo že s to stvarjo kakorkoli. eno ,jc gotovo. da je bil tedaj, ko se jt.* Praskovija odpravila v dal.jni IMrograd. že štirinajst let v pregnanstvu. Bival je v I.simu. nn  intji Tobolske gubernijc. Po deset kopejk je dobival
na dan, dodeljeit pa je bil tistiui kazujencein. ki  -<• Inli ul»ojeni  na jovne zgradbe.
Mlada Praskovija je pomagala starseui. kjorkoli je le mogla. \ ideli ste jo pri vaških pericah. vitleii s srpom v roki, v lilevu in v hiši. Redna te-denska pot ji je bila iti na trg. Tu je prodajala zeleajavo, sočivje, razne \Tste semcn in kar je treba kuhinji.
Bita jt* še otrok, ko so se nesrecni siarsi raorali preseliti v Sibirijo in zato pač ni mogla misliti na boljše življenjo. Zaio je z veseljem oprav-Ijala trdu dclo. ki  ga je s težavo  zmagovalo mlado  telo.
Jmel« jt* izrerlno roebke roke. \idclo se je. da so bi\e untvarjčne za kaj drugega.
Mati se je v skrheh za remo novo gospodinjstvo vsaj navidezno vdala v bedno življenjt\ Toda oce je trpcl. Od mladosti je bil vajen vsejru do-brega. vojaškd življenje je bilo živo iu polao radosti. Kdo sc bo vdajal v voljo božjo, ko so nm po Trhu godi še krivjca? Zato m pranisJil. <la &a ho pnkopalo ravii« njegovo obupovanje. iNa obrazn se mu je poznalo, kako si žfiie k srcu kazen in ponižanje.
Ke3 se jf irudil, da bi Praskovija ne opazila žalo.sti, ki ga je razjt--dala. a kljub tcmu je bija hči veckrat prica grcnkih. tulza. Bistri otrok jih je upazil hkozi sprauje v roztuvani steni, ki je loČila otrosko čumnato od otetove izbe. Zato je paČ že zgodaj raogla razmi§ljati o neusmiljeni usodi ocetovi.
Že pred ineseci je Lopulov odposlal prošnjo na sibirskega g:uvenierja zaradi pomiloščenja. A to ui bila njegova prva prosuja. Kolikokrat jo ,je s trei)etom oddal. a mii nikoli niso odgovorili,"
Scdaj pa je ueki častnik, ki je potoval skozi Tšim. prevzel nalogo. da odda in ponesc I.opulovo prošnjo do guvenierja in obljubil. du bo ]irošnjo sam poflprl pri Kuvernerju.
Nesrečni izguancc se jc oprijel novega upanja.
A odgovora tndi sedaj ni dobil. Sloherni potnik, slehcrni sel. ki jt> pri-hajal iz Tobolska, se je spremenil v novo muko za pTevoranega Lopulova.
Nekega clnr je prišla Praskovjja ravuo s polja doinov. MaU-r jc našlu vso v solzah. oČe j»a jc bil bled. gledal je srepo z motnimi oČmi, kakor d« l>i se mu od žalosti bledlo. Aridela .je. dasi mlada. da oče zdaj nc goji nolif-nega upanja vee. Ko jl- zagledal od dela trudno Praskovijo. je grenko vzklikal. kazajc na hčerko:
Tale uic najbolj boli. NedolŽen otrok. ki mi ga je Bog dal. rla prenHŠa svoje in iuoje trpljenje. Nesrečni ofrok, boŽja jt>za te jo poslala, da tt1 glrdam, kako liiraš v tein hlapfevskem delu. ki ga nisi zaslužil. Vsakomur je ljubo očetovo iine, meni pa je nebo oČetovstro poslalo za prokleistvo.*
Vsa prt>pla.5ena or\ groznih besed se je Praskovija vj-g"la očt-tu v »a-ročje. Koraaj sia ga z materjo pototažili. A nie ni Praskovije dn takrat tako pretreslo kot ia oČHov izbruh. In prvič ro se tedaj vsi irije odkrito pogovorili o itbupncm živijenju. prvič ji je zrasia prerl oČmi temna m*-srefa. ki je zadela očeia. v v?ej svoji grozoti.
Imela je tcdaj petnaj»t let. Prvjč ji je tedaj šinila v glavo niisel. da \n šla v Petrogracl carja prosit za oceta. Sama jc pripovedovala. da sf jv iu srečna iuisel uirnila kakor blisk in prav takrat. ko je opravljala vsak-danfe molitve. Ncizrereno je jf bila veseia. Od tedaj .(t* stanovitno verjela. da ji je misel podarila sama bozja previdnost in je iz tepa prppričanja zajemala tudi svoj pogum.
Do tedaj se tudi ni počutila nesrečno v pregftanstvu. Ob tej misli pa je silno zakoprncla po svobodi. Navdala jo je je z nepopisnim veseijt-m.
cla se je ocl sreče vrgla na koleua in prosila Bogu, sama ni vedela zakaj. /akaj njcne misli so bile zmedene. vedela je lc, da je v tein trenutku sreča in naj ji je Bog nikar ne odtegne, ko tako srčno koprni. da jo doseže. ?.e je videla v domišljiji, kako potuje sama čez stepo, sania, pa brez strahu, saj gre v Petrograd, kjer najde vendar sreČo. Že pokleka prcd carskim prcstoioni. že je ocfpr/a usta in car posfaša in oee, oče je pomiloščen. A (o je bila domišljija.
A misel na zopetno srečo se jc zagrizla vanjo. Naša dobra Praskovija st je izbraJa za hišo v gozdu skrit kutičck. kjer se je lahko ncmoteno za-tapljala v svojo namero. Iskreno je prosila Boga, da jo podpira na poti, da ji da moČi in dobrih Ijudi, ki ji pomorejo čez zapreke. karŠnih saiua ne bi mopla premagati. Ker pa se je vsa prcpustila tem mi.sliin. jf zane-marjala svoje delo in starši so ji to očitali. Razodcli pa si svojiii iiačrtov ni upala. ^ sakikrat, ko se je bližalu očeiu z iiamero, da uiu vse pove, se ji je zazdela inisel vse preveČ drzna, da bi oče kaj takega irael za paraetno. Žt* vnaprej jc nbožiea vedela, kaj bo.
A odnehala ni. Z iskrcuostjo in zaupunjem je v gozdu zopei in zopct mulila. ztlaj že saino zato, da bi ji Bog podelil pravo zpovornost in po-trebne bfst^de. (ia pregovori očeta in mater. Ko se jo vracaJa proti dmnači koči, sklene, da bo o tej stvari govorila najprej s tistim, ki ji prvi pride naproti. Želela je, da naleti prej na mater kot na očeta. saj jo \v poznala, ria je mehkejsa od svojt*pa moža. Toda pred hiŠo. glej, sedi oče na leseni klopici.  kadi  iz sibirske pipc in premišljuje.
Pofrumtio stopi hčerka predcnj in vneto začue razlagati svoj naČrt, Pa kaj! Oče posluša in ne spregovori besede. Posluša. ona pa ga nazadnje prosi,  naj   \i clovoii  potovati.
Resno se drži očc. pokiiua, ko sam ne ve zakaj. jo priine za roko iu povede v izbo, kjer si je mati dala opraviti s kosilora.
: Ženka, dobro novico zate!« je zaklical. ^Dobila sva novega inogočnega priprošnjika. Hčfrka blagovoli takoj v Petrograd in se radevolje potrudi, da bo govorila z našim carjem.«
S lako bridko šalo je nato Lopulov ženi povedal vse, kar inu jc Pra-skovija zaupala.
¦ Bolje bi storila, da bi prijela za svoje delo, kakor pa, da li pripove-duje svoje čenče,«  je nejevoljno oČitala mati.
i^ekle, ttduo zaverovano v resnobo svojih misli, je pač pričakovala, ila se botlo starši nad tem jezili. A proti posmehu se ni oborožita. Iji kazalo jti zdaj. da bo posmeh  uničil vse njt-ue  nade. Bridko je zajokala.
Oču, kj[ je bil za trenutefc vcse/ nad otrofcom fcljub svoji stanovitnf zagrenjenosti, se je inahoma zresnil. Grajal jo je zaradi solz, ki so ji ne-^vzdržema vrele po bledih licih, inati pa jo jc mehko objela in ji odkazula delo: >¦ Pojdi, pobriši mizo! Nazaduje greš še tudi v Pctrogracl, kakor ie bo volja.t
J a dogodek je bil dovolj težak in mocan, da bi Praskovijo odvrnil od njenega na.Črta že zaradi očitanja in skoro surovega ravnanja. loda >* časom je pozabila tudi na ponižanje, da so z njo, petjiajstlptno. ravnali kakor z otrokora. Pogumna zato ni bila. nič raanj. Led je bil prebit in zopet in zopet je šla v boj. Njeue prošuje so bile tako pugoste in tako vsiljive, da jih oče ni inogel vee preuašati. Trdo jo ,je ostel in ji r«sno vflfl. naj at- np drzne vec o tej stvari govoriti. Mati pa se je ljubeznivo ti-udila. da bi hčerka spozuala, kaj se pravi za takega otroka potovati \   t-arskj   I^ftro^iHt).
i ri leta so potekla in Praskovija ni priŠla do tega. cla bi svoje načrte obnovila. Preveč j? rada ubogala očeta, že itak vedno mračuega. tudi Čv ga ni nlkdo jezil.
Že je mislila. da }e prisel čas, ko z njo ne bodo mogli opraviti tako kot pred tremi leti, ko inati nenadoma zboli. Dolgotrajna bolezcn materina jo je prisilila, <ia je odgodila svoj načrt za boljŠe čase.
Ni pa rainil dau, ko ne bi bila k rednim molitvam pristavila otroško zaupno proŠnjo, da bi oče nekoč vendar privolil. Prepričana je hiia, da jo Bog gotovo uslisi. Njena vernost je bila nekaj euduvilega. Saj je niso vzga-jali v pobožnem duhu. Oee sicer ni bil ravno brezverec, vendar pa se z ver-skimi stvarmi ni dosti ukvarjal. Mati je bila v ti?m oziru nekuliko boljsa. a je posnemala moža. Tako ni dobila nobenega verskega puuka, Pobožna čuvstva so vrela iz iijene duše in kakor od posebiie milosti obsijana se jtr poČutila otroka božjega, ne da bi ji kdo o tein govoril.
V (eh petih \etih \io onem panižanju je Praskovija dorasla in dozorcla. Že kot mlada deklica si je v družinskih pogovorih in posvetih prisvojila pametnih. zrelih misli. Ni čuda, da je sedaj svojo imjvišjo Željo pokazala staršem v drugi luči in z moČnejšo besedo.
Oče sedaj hčerine misli ni imel več za otročarijo. Čimbolj je hčvr po-treboval, z materjo vred, tem bolj goreče sta jo priŽomala nasf in ji pobi-jala vsako še tako lepo besedo. To upirauje jo jt; ufizrfčeno mučilo. Zdaj ni bi\ več postneh, ki jo jc uiiičeval, niso bile grožnje in graju, teraveČ bilc so solze v materiuih pa tudi očetovih očch, ki so ji brauile na pot.
^Stara s\& Žt\ nobene sreče ni več za naju, po vsi Rusiji ni prijutflja. ki bi naju podpi'1. Ti, edina tolažba, si upaš pustiti staršt' v tej puŽcavi? Se drzneš iti tia pot, ki bo laKko Še tvoja poguba? In ki bo nama namesto prostosti prinesla frrenko smrt?^
K.aj naj reČe na taka tarnauja, na te pekoče besede in žgoce solze? Tako hudo ji je hilo, <l& so se tudi njej udrle sohe. in je neutolažliivo jokala.
A njena volja je bila neuklonljiva.
Toda pred njo je vstala druga težava in sicer bujŠa kakor učetovn iii materino upii-anje. Potni list je bilo treba dobiti. Brez potncga lista ni-kakor ni mogla \z mesta. ležka, teŽko pa bo dal tobolski guverner poino dovoljenje, Če Jia toliko iii toliko  prošenj   ni odgovorii.
Praskovija je bila torej prisiljena. da odioži v&c druge priprave iti vse njene misli so se obrnile zdaj na to. kako dobiti potni list.
Živel pa jc v vasi jetnik Nemec Najler. Bil je sin krojaČat ki se je naselil v širni Rusiji.
Nekaj časa jf bil ta mož vdinjan pri vseučiliškem pi*ofesorju v Moskvi in ta prilika ga je spravila — dobro vemo zakaj — noter doli v Tšim,
Mož si je domišljal, da je brezverec.
Ja vi-sia norosti, združeua z zelo kuristnim pokitcem, s krojaštvom. je pripomogla, tla f-o ga spoznali vasčani iii izgnanci. Tein je dela! obleko. drugi pa so se norČevali iz njegovih predrznosti. Med temi drugiioi je bil iurii ],opulov, h kateremu je Najlcr večkrat zašel. Ko je spoznal vonto flušn mladcga dekleta. se jl- uorčeval iz ajene pobožnosti in jo klical zu sveto Praskovijo. Praskovija pa sl* je namenila, da se bo obrnila. nanj zastran prošnje. ki jo je mislila poslati na guvernerja. Upala je, da se bo offi iažje omcčil, ko bo videl. da je hči že premagalu giavno zapreko.
Nekega dne je zopet spirala na vodi. Že se je pripravijala, da odnese tlomov  iu   po   hi^ah   sncžnubclo   porilo   in   ^i'   jc   po  svoji   navadi   vef-krai
pokrižala. preden /e odšla. S težavo je zavilitela inokro perilo na glavo, pa pride rairao Najler.
Ha. ha!< je pristupil in se brž pričel šaliti. »\idite. če bi uarcdili teh zaamenj «z obraz nekoliko več, pa bi se najbrž zgodil cudež in perilo bi se *amo odneslo doiuov. Toda dajte mi, hočem dokazati. da so tudi aever-niki. ki jih   ravno vi iako sovrazite, dobri  ljudje.*
Frijel je za posodo iu nesel do vasi. Po poti grede pa je Praskovija, ki ji je samo potni list rojil po glavi, pripovedovala Najlerju na dolgo iu na široku o dobroti.  ki jo od njega pričakuje.
Toda. gleju*. niodrijau ui znal pisati. S težavo je priznal Praskoviji, da se ne peea z znanostmi. odkar se je posvetil krojaštvu. Pač pa ji je povedal za človeka, ki ji bo mogcl izpolniti njeno pričakovanjc.
Praskovija sv jc vruila vsa vesela in se odločila. da takoj drugi tlan izkoristi Najlerjev nasvet. Najler pa se je pred družbo bakal z uslugo, ki /o je nare<lil ua čast sveti Praskoviji in ji zato ni bilo treba pričakovati ali pa narediti čudeža. .^e druife šale te vrste je klalil, toda odgovor Pra-skovijin ga je spravil v zadrego.
Kuko da ne bi moglo vse moje upanje sloneti ua Bogu, našuiu oče*'*v? *t- jr Ijubko branila. sGlejte, saino trenutek sem ga počastila na vodi, in potein, če perilo ui ravno samo prišlo, ga je pa pomagal priuesti brezverec. Em> vam čudeže. druKatmega joz pač nisem pričakovala iu iie prosila. Kaj menite. Najler?*
Na te besede se je zasmejala vsa druščina na rovaš krojača, ki je užaljfii nekaj jecljal, da ni tako mislil in tako tlalje,
/e v takein majhiiem dogodku lahko vidite, kako bistra je bila Prasko-vija. kako si je zimla pomaguti. Koliko zgledov bo še, ki dobro kažejo, kako odličrio je Praskovijo krasilo to, kar po navadi imenujete prisotnost dulia. Naslednji dan se je podvizala, da je čimprej govorila z možem, ki g*i jt* iiasvetoval Najler. Ta jo je poučil, da mora prošnjo podpisati sama. Ni trajalo clolgo iii že jo je pisar imuČil potrebnih črk. Ko sta zapisalo -Lo-piijov^. je rekel, da sta že opravija. Porabii je priliko, da je Praskoi ijmi prošnji prtdejal Še pismo, v katerem je razložil Lopulove zaduvc.
"l edaj je Praskoviji odteglo. /adnje čase je od prevelikih skrbi kar bulehala. a zdaj so bili starši kar očarani. ko so jo videli veselo in živo, kakor Še nikoli ni bila. Da se je (ako spreineiiila je bilo pač zato, ker je bila čisto prepričana, da dobi potiii listT in je brezinejno zaupala v božjc vurstvo. A .sak dan se jt* šla sprohajat na carsko cesto, ki drži v Tobolsk, v upaiiju, du zagteda hitrega sla. Hodila je mima pošte, da spregovori s stiirim pohabljeucein, ki je pošto urejeval in izbral tistih bore inalo pisem, ki su liila naslovljena v Išim. A dolgo se iii upala nagovoriti starega »aga-jivc-a. ker je po navadi govoril osorno. po vrhu pa se je še uorČeval iz njt-iiega potovaiija v carski Petrograd.
?iest meseeev je poteklo v večnost. odkar je Praskovija oddala prosnjo za potni list. ko so poklieali Lopulova, čeŠ da je na poštu prispel sei z raznirai pismi. Takoj je tekla tja Praskovija, za njo pa oče in mati. Ko se je priglasil LopuJov, je prejel zavitek, v katerem, oj, nepopisne srtrče, je ležal Praskovijiu potni list.
To je bil dan pravega vesclja za ubogo družino.
V popolni zapuščenosti, v kakršni so prebili toliko trdili let, je bil ta potui list vendarle zuauienje, da so jim vsaj nekoiiko nakloDJuin. V zavoju pa ni bilo nikakega odgovora. za kar je Lopulov že toHkokrut in tolikokrat prosil. Hči pa je bila zdaj prosta, izgiianske vezi so padle raz n,rt\  Staršem  je  na  tiheni  takoj   postalo jasno.  kakšno  krivico bi  delali
\j\ibljeni heerki, če bi jo se dalje proti njeni volji zadrževali \ SiUiriji. Lopulov pa je hil zdaj priipričan, da jt vsaj uu v popolni iieinilosti pri guvernerju, ker niti suhega uradnega odgovora ni bilo od nikoder. Toda kaj, 1o žalostuo tlejstvo je odtežkalo veselje, da je guveruer hotel odjenjati vsaj za hcerin potrii list.
Lopulov je spravil potni list in šli so iuoiče dumov. Praskovija ni vpra-ševala. le moliia je polua upanja iii hvalila Boga, da jt* usJišal ujeno goreeo piošnjo.
Doma jt- oče zavil potni list v kos platna in skrbnu poJožil nad svojo obleko, Praskovija pa je odbitela v brezov gozd in tam kleoe prt-molila celi dve uri. Vdala se je veselju in hvaležnosti. saj je bila prepričana. da je polovica težke naloge že v kraju. Jn prav nič ni dvomilu, da »c- bi z božjo pomoČjo usi>ela tudi z drugo polovico.
Karkoli je prišlo ua pot, v vaem je videla prst božji. ln je rekla nekoč: Velikokrat sem bila preizkušena, nikoli pa še preizkušano zuupauji: v Boga.  Io ne more nikdur varati.<\
Mati sicer jii prcveč dala ua vraŽe in ni doati verjela ua tiste clneve, ki menda prinašajo nesrečo, vendar se je vedno branila začeti kako stvar v petek in ni rada videla, da bi sc prevmila solnica. Tako da je bila koncem koueev le pcecej vražasta, -vsaj na videz. Vcusih je vzt-lu. sv. pisiuu in kjer se ji je slučajno odprlo, iara je v prvem stavku. ki ga ju iirala. iskala tisto, kar bi odgovarjah.) iijcni zadevi in bi moglo biti dobro znu-mt-nje. Ta nava.da pa ni bila zgolj njena, Iemvec ,je bila v svuti Rusiji nekdaj globoko ukoreninjena. Sevetla. če prvi stavek ni po volji in se ne da z njim ničesar opraviti. isčejo drugega in končno le dobe, kar želt*.
Lopulov se je navadil. da je vsak večer na glas bral vsaj eno puglavje iz sv. pisma. Kazlagal je ženskama staroslovenske* besede, ki jili nista razumeli. Praakoviji je bilo to jako v.«ec.
Žalostnega večera scdijo vsi trije sumotarci za veliko niizo iz brezo-vegra lesa, na kateri je leŽala svola knjiga zaprta. Oče je že prebral svoj rlcl. nato je zavlaclala iimČna tišiita, Čez nekaj trenutkov sc ohrnt* ht*i do inaleie iu, da bi pretrgala niučni niolk. je jirosila:
. Dajte, odprite sv. pismo, in berite na desiii strani enajsto vrsto.
Mati je rada ubogala in z buciko odprla knjigo. Na.štela je enajst vrst na desni straiii in z visokim, tcnkim glasoin brala slfdeoe besede:
»Augel božji je pristopil k Hagari in ji rekcl: kaj delata tukaj? Se nic ne bojita?«
Kaj naj poioenijo te besede, je tilo tako lahko razbrati. da go spričo hcerine namere kar vsi tnje naenkrot vedeli in povedali. Praskovi.ja je vsa veseia vzela sveto kujigo in jo vroče poljubila.
- To je  rrs čudno.c je vzdihnila mati in pogirdata moža.
Oče pa nikakor iii Botel biti istfpa mncnjn in se jp krcpko uprl takcniu vedeževanju:
*Ali mislitti, da moremn vpmsaii Boga. čc odpremo to-lt* staro knjigo. kjer se nam poljubi. in da Bog milostno blagovoli na vašc netimne misli vrh tega še dajati jasne odgovore?«
Nalahko se je obruil li Praskoviji in v obraz so se mu zarisale skrbljivt* poteze:
--Brez d\oma, kaj pa, bo prišel angcl, da vajii bo spremljal na poti in vama dajal vode, 6e bosta potrelmi. kaj Šc? Ali np čutita vendar. kako Ticspametno inislita?«;
Hči jc tukoj iraela odgovor na jeziku. Kako neki naj upa. da bi st- ji kar  na Icpem prikazoval  ungt'1 in ji  pomagal  pri tt*žkt*m clelti!
H        A  vcndar   ujjaiu.     je   bila  siojeglavua,     da   me  angel   varuh   ne   bo
Bnikdar zapustil iu da bo moje potpvanje tudi takrat uspevalo in napredovalo,
E] t,e bom jaz sama upirala.«
Wf      Očeta je premagala do konca ta nerazumljiva vztrajnost in vera: a o
ftootovauju ni spregovoril  besede še ves nae.scc.
B         rraskovija je  utihnila, saj  so jo napadle zdaj  skrbi popolnoma druge
Kfrstc. Zdaj je bila saiua sredi gozda, zdaj zopet v svoji čumnati. zdaj zopet
Epri delu. aikjer ji ni bilo obstanka. Do starŠev ni bila  vr<*  tako mehka.
BVziifvoljilo jo je nckuliko. da jo zadržujejo na pol pota, ko oče ji ni iu
lni  izročil  potucpa lista. Že jt- zagrozila. da  odide tudi brez  potiiega  lista^
K^e ji ga je "e dado, in že je oče trepctal. da slaiiovitno dekle v resnici
^^polai  svoje  grožnje.  Kadarkoli   je  čez  navado  izostala  z  doma, ga  je
Ktrizlo* t'eš, morda je pu rcs udšla.
^P     Nekega dne je nenavaduo dolgo pustila stara dva sama doma. Šla je
Hy cerkev, a nazajgrede se je pridružila tovarišici in se i-azgovarjala na
¦ DJeiieiH domu  v*.'^ dupuldan.
¦         Ko je  vendar prišla domov. jo je mati jokaje objela.
-. Precej časa te ui bilo. Mislila sva. da si uaju že kar res za vedno zapustila.^.
Skoro vain bom uakopala to bridkost!« je brez pomisleka odgovorila hci. In Čc mi ne izročite potuega lista, kaj kjnalu. Obžalovali pa Še boste prav zares, da mi niste dali ne polnega lista nc svojega  blagoslovali
I rdo ji* govorila in se ni zmejiila za materino tolažho. Glas ji je bil žalu^tcu,  tako izpremenjeu, da je mater živo zajpolelo.
Da jo pomiri, je mati takoj obljubila, da se uič več ne upira in da bo takoj odšla ko oče clovoli.
Praskovija je ui prosila vec. Saj je Jijena globoka žalost. ki se je zrcalila na obrazu, zgovorneje prosila, kakor najmilejša prošnja. Lopulov ni vedel. kako naj sc odloci.
Neko jutro #a jt- Žeua prosila, naj nakoplje kroinpirja na vrtičku. ki ga  je  obdelovala  pred  in za hiŠo.  Mračen.  poln  otožnili   mfsli, je   ubogal, ne da bi kaj rekel. 1'otem pa sc je takoj vniil in klical Prasfcovijo. Fojdi, pomagaj mi. jaz bom pa tebi!«
Prijel je za raotiko iji (KlŠel na vrt. Praskovija je stopila za iijiuj.
^Res, oče,«r je dejala kar precej. «pomagati moramo v nesreČi iu upani. da mi bo Bog poinagal storiti vam to, kar npam in po Čeiner hrcpenini in da bo iati Bog tudi pmečil vase srce. Dajte mi potni list, <lragi. nesrečui oče! A erjemite vcndar, taka je božja volja! Pa vendar ne mislite prisiliti hčere, da vas več poslušala ne bo?
Ko je tako spretno izvedla novi napad, se jq vrgla pred očeta. objela njegova kolena in skušala zbuditi v njem isto zaupanje do Boga. ki je kre-pilo in podpiralo njo vedno in  povsod.
Kot nalašc je pristopila še mali.
Tn 7.c jo zopet Praskovija roti. naj veiidar prcgovarja očeta. a Hobra žena se ni ujiala zaceti. Toliko rantna je bila. da je sama dovolila. a da bi izprosila st> moževo dovoljenje, tolikšne inoči pa ni ime!a. Saj ji je bila še lastna ohljuba dvakrat pretežka.
(Dalje.)