Glasnik S.E.D. -12/1, 2 2002, stran I
Dvainštirideset let, letos prvič
ti T
1.1
UVODNIK
Rl 131829
Jutro ob kavi in z »osrednjim slovenskim časnikom« v rokah. Na območnih, ljubljanskih straneh beremo: »Kaže, da bo park med Erjavčevo cesto, Prešernovo cesto, Valvasorjevo ulico in Cankarjevim domom, sredi katerega stoji kip Borisa Kidriča, dobi! ime Park Sveta Evrope,« (Delo 19. marca 2002, 7) V dneh pregledovanja zadnjih korektur in [iskanja prve številke dvainštiridesetega letniku Glasnika SED, katerega tematski prispevki se ukvarjajo predvsem s spremembami po osamosvojitvi Slovenije, se tako kaze, da »deset let potem« nt tudi »deset let prepozno«, saj so tudi zdaj aktualna Poimenovanja in preimenovanja, a tokrat bolj »evropskih« vsebin, teko je bilo na razpravi mestnih svetnikov, ki jo povzemamo po novinarjevem poročilu, nekaterim nelogično, da park ne bo poimenovan po Borisu Kidriču, drugim pa se je zdelo pomembnejše vprašanje, ali ga poimenovali po Svetu Evrope, saj »nihče ne v6, koliko časa bo Evropa še imela organ, imenovan Sveti. Isto besedilo prav tako navaja, da sta svetniška skupina in neka stanovalka predstavili pobudo, da bi Ulici Janez Pavla H. vrnili ime Zrinjskega ulica. To naj bi podžgalo nekaj svetnikov k razpravam, »ki .i točko dnevnega reda niso imele veliko skupnega«. Podobge^rimere običajno nekoliko starejšega datuma, ki pa se dostikrat vlecfdo v sodobnost, navajajo tudi tokratni tematski prispevki, poleg katerih je na naslednjih straneh kar nekaj gradiva, ki
T - I 'JS LiAn A^IJ žil
se je nabralo v zadnjih nekaj mesecih (in mu namenjamo tudi zajeten prostor v prihodnji, predvidoma še junijski številki Glasnika SED). Tako je med Razglabljanji v branje (in morebitno poznejše terensko preizkušanje) ponujeno besedilo o osmicah na Tržaškem. v razmislek odnos med človekom in »njegovim najboljšim prijateljem« psom, predstavljen pa je tudi lik povodnega moža med Slovenci iu drugimi Slovani. Za pogled čez (slovenske) etnološke planke dr. Marta Botikova z bratislavskega oddelka za etno logijo objavlja pregled etnološkega dogajanja na Slovaškem v mi nulem stoletju. O vsem. kar so lani počeli nekateri slovenski etno logi muzealci oziroma konservatorji, pa piše v številnih poročilih ki jih tako kol vsako lelo objavljamo tudi v letošnji prvi številki, le da smo tokrat še posebej veseli večjega števila konservatorskih, k še dopolnjujejo in bogatijo vpogled v njihovo delo. obširneje pred stavljeno že z zadnjo lansko številko. Na oboje, pa tudi na temo se navezuje intervju z ministrico za kulturo Andrejo Riluer. Gre le za nekaj vsebinskih poudarkov, na katere želiva uvodoma opozoriti, seveda pa upava, da boste na naslednjih straneh našli še marsikaj zanimivega, od povsem konkretnih vprašanj, s katerimi se srečamo pri etnološkem delu v mestnem okolju, bolj polemičnih razmišljanj predstojnice Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU dr. Mojce Ravnik do predvsem informativnih društvenih strani.
Obširnejšo in poglobljeno predstavitev dela društva in njegovih vizij sicer pripravljamo za letošnjo tako imenovano društveno številko, v kateri bomo spregovorili o razmišljanjih v zvezi 7. usmeritvijo društva, aktualizaciji društvenega dela in njegovi prepoznavnosti, Nekaj besed smo o tovrstnih premikih že povedali na letošnjem občnem zboru in upamo, da se bomo znali še pravočasno povsem in primerno odzvati na hitre spremembe drvečega časa. Delujemo v obdobju, ko je zanimanje za naša znanja izredno veliko, priljubljeno in aktualno. Govorili bi lahko o razcvetu, če se ne bi nehote igrali slepe miši. Tisti, ki iščejo, ne vedo, da iščejo nas, mi pa se nemalokrat ne odzovemo dovolj intenzivno. Tako so srečanja obeh strani pogosto zgolj naključna m se zgodijo, če si ob pravem času na pravem kraju. Seveda je tudi to nekaj, a prav gotovo je odgovornost vseh nas, da svoje znanje tudi pravilno in enotno ovrednotimo, oblikujemo jasno in prepoznavno ponudbo in strategijo, ju promoviramo ter delujemo suvereno. Tu vidiva eno od svežih poslanstev našega društva.
Tanja Roženbergar Šega, glavna urednica Mateja Habinc, odgovorna urednica
2)0