Št./№ 11/12 December/Dicembre fc98 letnik/anno VIII Občima piraN COMUNE DI PIRANO Novoizvoljena Županja in občinski svetniki želimo vsem občankam in občanom občine Piran vesele božične praznike in srečno novo leto 1999. Novoizvoljena Županja, Vojka Stular in novoizvoljeni občinski svetniki A tutti i cittadini del Comune di Pirano giungano graditi i nostri migliori auguri di un Buon Natale e un felice Anno Nuovo 1999. II neoletto Sindaco, Vojka Štular, ed i neoletti consiglieri comunali ,1 ■ ? < t ' i . fv • Lepe praznike in srečno iggg vam želi vaš Portorožan Tudi za decembrske praznične dni oo&ttfO SE v PB*soL/i PIZZERIA - PCIB PERGOLA Pizzeria - pub v Portorožu tel.: 746-775 • ob nedeljskih popoldnevih (od 15. do 18. ure): vesele urice za najmlajše • ob večerih glasba v živo • vidimo se za Silvestrovo Informacije: tel.: 746-775 Radostno praznovanje, leto 1999 pa naj bo vsem srečnol Pergola - tudi v letu 1999 vaš najljubši lokal. ш шт Vsem sobodajalcem, zvestim potnikom, poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo veliko uspehov v novem letu 1999. Vaša turistična agencija PALMA PORTOROŽ!!! Fizioestetski center * NEGA OBRAZA, * ODPRAVLJANJE AKEN, BRAZGOTIN, * FANfiO METROPOL RESORT GctilVO * MASAŽA, Portorož * AROMA-TERAPIJA, * PEDIKURA... tel.: 746-950, int. 2774 Lepe praznike in srečno leto '99/ NAS OBRAZ Istran na čelu igralnice Pogovor z Aldom Babičem v njegovi na novo opremljeni pisarni lucijskega Trgovsko poslovnega centra, kamor se je nedolgo preselila uprava portoroške igralnice, so ves čas prekinjali številni telefonski klici. ke pr< se, no >Г( sol jiv me mc orr zac ПО! Nar Za Alda Babiča sem prvič slišala kmalu po zadnjih državnih volitvah, ko je postal državni sekretar za pomorstvo. Njegovo ime mi je takoj domače zaz-venelo - z našega konca, iz Slovenske Istre pač. Ker pa smo bili Istrani zmeraj nekako odrinjeni, v naši skromnosti (?) morda celo zapostavljeni, sem bila z neznanim, novoimenovanim visokim državnim uradnikom takoj solidarna. Potem sem nekako pozabila nanj, vse dokler ni junija letos postal predsednik začasne uprave portoroške igralnice Casino1. V medijih je bilo seveda takoj izpostavljeno, da je Aldo Babič član Slovenske ljudske stranke in torej »SLS-ovski človek« v igralnici. Naš, domači človek na čelu igralnice - to pa me je začelo resnično zanimati! Z igralništvom se namreč naša država ubada tako rekoč od same osamosvojitve dalje: politiki ves čas predlagajo in sprejemajo nove in nove uredbe, predpise, zakone, da bi uravnali (in nadzorovali) to področje, kamor se še vedno steka in kjer se obrača ogromno denarja. Hkrati so iz igralniškega sveta na dan prihajale resnične in namišljene afere in škandali. Tako je, kadar je denarja veliko, zelo veliko! In kjer je denar, je tudi moč: na oboje pa se zelo radi lepijo mnogi. Zaradi tega se nam je pri Portorožanu zdel Aldo Babič zanimiv sogovornik. Zakaj naj bi nekdo prišel v Portorož... Doma je torej z bližnje Malije; osnovnošolske klopi je drgnil v Izoli, potem se je šolal na srednji pomorski šoli, pa kranjski šoli za organizacijo dela, nazadnje pa je še diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti. Plul je na ladjah Splošne plovbe, bil je carinik... Ker so bile ob našem pogovoru še aktualne volitve za župana naše občine, podrezam po njegovih sorodstvenih vezeh z županskim kandidatom Klavdijem Mallyjem. Najbrž je v zadnjem obdobju vprašanja že vajen, zato z nasmehom pojasni: «Mallyjeva žena je moja sestra.« Naglo preidem k njegovi funkciji, zaradi katere je pravzaprav za našo lokalno javnost zanimiv. »Ste na vrhu uprave portoroške družbe Casino', ki po velikosti zaseda drugo mesto v slovenskem igralništvu in tretje v turističnem gospodarstvu. Iz družbe Casino Portorož prihaja v državni proračun kar 0,5 odstotka denarja, katerega največji delež so gotovinski prilivi iz tujine. Kako ste prišli na ta položaj?« »Pred tem sem bil predsednik nadzornega sveta portoroškega Casinoja. Torej mi igralnica ni bila neznanka. Poznal sem razmere v njej in funkcija, ki sem jo sprejel, je bila zame osebni izziv.« Ko se spomne, da sva malo pred tem govorila o tukajšnji klimi, o tem, kako mu je pri srcu, se zasmeje in pristavi: »Pa nisem iz Ljubljane prišel zaradi tega... Verjamem v uspeh tukajšnje igralnice, v celotno panogo, ki ima še veliko razvojnih možnosti. Casino' je zagotovo generator razvoja tukajšnjega turizma. Od 14. julija je portoroška igralnica registrirana kot delniška družba, nedavno pa je kot prva v Sloveniji pri vladi zaprosila za dodelitev koncesije. Zaključeno je bilo tudi lastninsko preoblikovanje družbe. Novi lastniki so zdaj: v višini 40 odstotkov Slovenski odškodninski sklad, enak delež ima tudi Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v višini 20. odstotkov pa sta lastnici občini Piran (8,16%) in Sežana (11,84%). Denar v občino pa bo začel res prihajati šele, ko bo Casinoju podeljena koncesija za opravljanje igralniške dejavnosti...« »So v upravi zastopani strankarski interesi?« vskočim. »Nadzorni svet imenujejo lastniki družbe, ta pa imenuje potem upravo in njenega predsednika,« zaslutim nestrpno noto v njegovem pojasnilu. »Pa se vam sicer zdi prav, da bi bila pripadnost neki stranki pomemben kriterij pri imenovanju ljudi na funkcije?« ne odneham. »Stranke so izraz demokracije. Boljšega sistema od tega pač ni. Če gremo v Evropo, je to pot...«, nadaljuje Aldo Babič. »Kako nameravate izboljšati obisk gostov v portoroški igralnici, za katerega je znano, da v zadnjih letih ni najboljši?« povprašam. »Casino1 v Portorožu je pač »vikend« igralnica, zato se trudimo najti način, kako jo napolniti tudi ostalevdni - od ponedeljka do petka -in v sušnih mesecih. Trudimo se povečati obisk, kot tudi kvaliteto gostov. Eden od načinov je organiziranje konvencij, kongresov, predvsem italijanskih podjetij. Poslovneži, ki jim bivanje plačajo njihova podjetja, so potem zvečer pripravljeni za zabavo precej globoko poseči v svoj lastni žep. Prizadevamo si za vzpostavljanje osebnega odnosa zaposlenih do gostov... Od gostov živimo in če bodo zadovoljni, se bodo k nam vračali. Seveda je to odvisno tudi od širšega okolja. Vsak po svoje moramo v kraju skrbeti, da bodo gostje zadovoljni, da se bodo dobro počutili. Seveda sem se vprašal, zakaj naj bi nekdo prišel v Portorož. Odgovoril bi, da zaradi lepote kraja. Pa zaradi njegove urejenosti in zaradi kvalitete tukajšnjih storitev, vse to pa je zelo odvisno od nas samih. Razen tega ima pomembno vlogo še konkurenčnost cen...« «Kako pa se namerava Casino1 vključevati pri skrbi za kraj?« »Casino' je vedno pomagal lokalni skupnosti; tudi priznanja je prejel za to. Portorož potrebuje še več kvalitetne ponudbe, zato bo igralnica sodelovala na primer pri prizadevanjih za ureditev manjšega igrišča za golf v Luciji, pa sprehajalne poti med Portorožem in Piranom, novih parkirnih površin, zelenih površin...« našteva. »Kaj pa Palače?« ne morem mimo ahilove pete portoroškega turizma. »Da je stari Palace simbol Portoroža in da je potreben obnove, je dejstvo, o čemer vsi podobno mislimo. Treba ga je spraviti k življenju in ga tržiti. Ena od njegovih dejavnosti bi lahko bila tudi igralništvo, kot je že nekoč bilo. A o tem se je treba dogovoriti širše v lokalni skupnosti, z občino...« Potem ga povprašam, kaj je bilo bistvenega narejenega, odkar je na čelu Casinoja. »S Turističnim podjetjem Portorož, oz. njegovim direktorjem Enesom Lojom, je bil sklenjen sporazum, s katerim je bila portoroška vila Maria vrnjena Casinoju, s čemer so bili zaščiteni interesi igralnice. Podjetje se je lastninsko preoblikovalo.Pred kratkim pa je bil s Kobilarno Lipica podpisan sporazum o sodelovanju pri prenovi lipiškega hotela Maestoso, s katero naj bi začeli v začetku prihodnjega leta. Tudi poslovni trendi igralnice v Portorožu so v zadnjem obdobju pozitivni, kar je seveda treba ohraniti...« razlaga naš sogovornik. »Baje se boste v podjetju lotili tudi nove sistemizacije delovnih mest. Kaj bo vaše vodilo pri kadrovski politiki? Znano je mnenje tukajšnjih ljudi, da je, predvsem v preteklosti, v Casinoju dostikrat prevladovala negativna kadrovska politika - vsak »casinojevec« je namreč poskušal v igralnici zaposliti koga od svojih sorodnikov: sina, nečaka... Kako bo s tem v prihodnje?« »Edino merilo bo strokovnost,« je neomajen Casinojev direktor. »Z zaposlenimi pa se trudim vzpostaviti neposreden stik. Povratne informacije in dobri odnosi med vodstvom in delavci so po mojem neobhodni za uspešnost podjetja, zato smo tudi začeli izdajati interni informator.« Livija Sikur Zorman ČESTITAMO, ZAHVALJUJEMO, VOŠČIMO... • Neutrudni aktivist Kinološkega društva Portorož Milan TIMIČ s Prečne poti v Portorožu, je svoj rojstni dan praznoval 19. decembra. Vse najboljše in veliko zdravja mu želijo člani društva in Portorožanovci. • Prvega decembra je imela rojstni dan Ana JONTEZ MIHEVC iz Portoroža. Veliko sreče in lepih želja od prijateljic! • Za rojstni dan, ki ga Palmina SMREKAR praznuje 13. januarja ji vse najboljše iz srca želijo njeni domači! • II 4 gennaio testeggia il compleanno Dušan FABIAN di S. Lucia. Tanti auguri di salute e serenita' dagli amici di Portorose! • Pri KLEMŠETOVIH na Sončni poti v Portorožu je 10. decembra imel svoj rojstni dan Leon, dan za njim pa se njegova mama. Vse najboljše od prijateljev! K čestitkam za Leona se pridružujemo tudi pri Portorožanu. • II gruppo filodrammatico della Comunita' degli Italiani di Pirano augura con affetto a Gianni FILIPAS che ha compiuto gli anni il 9 dicembre! • Vse najboljše za rojstni dan: Danici KEKIČ s Fornač v Piranu, ki ga je praznovala 18. decembra; Vojki PAVLETIČ iz Lucije, ki ga je praznovala 12. decembra in Viktoriji REBEK iz Strunjana (11.12.) - z najboljšimi željami od prostovoljk Rdečega križa Piran. • Nella famiglia SVETTINI a Pirano in dicembre si testeggia due com-pleanni. Carmen il 17 e Bruno il 19. Tanti auguri affettuosi dai famigliari e dagli amici. • Štefka KLAK, iz Lucije, Ukmarjeva 16, bo 25. decembra proslavila svoj okrogli rojstni dan, zato ji člani Upravnega odbora Društva invalidov občine Piran iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja in osebne sreče. • VZGOJA ZA SOŽITJE - V okviru decembrskih dejavnosti smo na Center za korekcijo sluha in govora Portorož povabili Marto Batič iz vrtca Barčica, ki je naše otroke očarala s čudovito walfdorfsko lutkovno predstavo. Otroci so bili navdušeni nad izjemno izvedbo, zato upamo, da bomo na tak način, še sodelovali. V imenu otrok in delavcev Centra za korekcijo sluha in govora se po tej poti gospe Marti Batič iz srca zahvaljujem. Irena Sivka-Horvat. • Kakor vsako leto, so se tudi letos člani odbora Društva invalidov občine Piran trudili razumeti sočloveka in nesebično, z vsem srcem in močmi, omogočili svojim članom preživeti kak trenutek v dobrem razpoloženju. Upajmo, da bo v prihajajočem letu tudi tako, če ne še boljše! Veliko zdravja in notranjega miru vsem občanom, še posebej pa vsem našim članom želi Društvo invalidov občine Piran. • 13. januarja praznuje svoj 14. rojstni dan Alan BIDERMAN iz Pirana. Vse naj, naj, pa še veliko uspehov v šoli in pri jadranju mu želijo domači!« Dobra prijateljica in soseda Saška KUNST iz Cvetne poti 7 je v oktobru praznovala svoj rojstni dan. Poleg gojenja cvetlic ima še cel kup hobijev (slikanje, kiparjenje, rezbarjenje, obdelovanje gline). Želim ji, da bi imela več časa za razvijanje svojih skritih talen- tov. Saška, daj duši polet! Istočasno iskrena ti hvala za vsakodnevne drobne pozornosti. Vedi, da te imamo vsi Garzarolli-jevi zelo zelo radi. • Konec decembra bo praznovala tudi njena mama Pina CRNICA. Kljub zdravstvenim težavam neizmerno uživa v obdelovanju svojega vrta. Naj ji še mnogo pomladi vzcveti in mnogo jeseni obrodi ter jo razveseljuje in ji daje novih moči. Srečno, Pina. Lidija Garzarolli. • Novo leto je čas, ko se želimo zahvaliti ljudem, ki so kaj posebno dobrega storili za nas. Moja "oseba leta" je moj lečeči zdravnik dr. Franjo CURANOVIĆ. Dosti let sem njegova pacientka in povem naj, da me še ni razočaral. Je dober zdravnik in krasen človek. Tega ne opazijo tisti, ki že zaradi malenkostnih težav polnijo ambulante. Nekateri celo nergajo nad njegovim temperamentom. Vsem tem bi rada povedala, da - kadar boste zares težko zboleli - boste ob sebi imeli dobrega strokovnjaka in čutečega človeka. Dr. Curanovič, hvala vam. Srečno in prijazno leto 1999 želim njemu in njegovi družini, nje govi medicinski sestri, medicinskemu osebju laboratorija Zdravstvenega doma Lucija in vsem prijaznim zdravstvenim delavcem Zdravstvenega doma. • SKLAD SILVA, društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami, združuje lažje, zmerno in težje duševno prizadete ljudi, njihove starše, sorodnike, prijatelje in vse ki nas podpirajo v prizade vanju za dvig kakovosti življenja prizadetih ljudi. S prostovoljnim delom in pomočjo donatorjev urejujemo domačijo na Fierogi pri Pomjanu. Pri tem so nam pomagali: z izdelavo načrtov ARCHITECTA, d.o.o. Piran, z nadzorom MARJAN MAVRIC iz Pirana, s podarjenim gradbenim, elektro in vodoinštalaterskim materialom EUROMIB, d.o.o. Koper, FINALI, d.o.o. Portorož, HERMATRADE, d.o.o. Koper, INGEN, d.o.o. Piran, NEL, d.o.o. ELEKTRONIKA Dragonja, RUDA d.o.o. Dragonja in MERCATOR-DEGRO Koper, z brezplačno izvršenimi deli EDI ANTOLOVIČ iz Koštabone, TOFIK CERIČ iz Padne, HINKO GREGORC iz Portoroža, BENITO TOŠKAN iz Vanganela, MIZARSTVO ŽAVBI Šmarje pri Kopru in NIMM, d.o.o. Portorož, s podarjeno opremo MARLES, d.d. Maribor in ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d območna enota Koper, s podarjenimi denarnimi sredstvi ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, d.d. Koper, BANKA KOPER, d.d., CENTRA-LOG POMORSKA AGENCIJA KOPER, GLOBUS POMORSKA AGENCIJA KOPER, INTERAGENT KOPER, JOLI KLUB KOPER, LUKA KOPER d.d., MEDIAMAR KOPER, d.o.o., MESTNA OBČINA KOPER, OBČINA PIRAN, OLICOM, d.o.o. Koper, RDEČI KRIŽ ŽUSTERNA in SAVICA d.o.o. Koper, pri izdaji zloženke in promociji društva PROTOKOL, d.o.o. Koper. Za dejavnost društva je velikega pomena tudi letošnja pridobitev novega kombi vozila, katerega nakup so sofinancirali PHARE, CITROEN SLOVENIJA, d.o.o. Koper in TELEKOM SLOVENI JE, p.p. poslovna enota KOPER. Vsem želimo veliko uspehov in srečno novo leto 1999. SKLAD SILVA • Auguri affettuosi e sinceri ad Ondina LUSA che festeggia il suo compleanno il 5 di gennaio - da tutti gli amici e collaborator • Zahvaljujemo se pekarni Stari pek za enkratno doživetje in sladko presenečenje. Učenci 1. razreda OŠ Cirila Kosmača, enota Portorož • Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje znance..., z obja vo čestitke, pozdravov, zahvale..., v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73 046), lahko ga pošljete po pošti, ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (začasna pisarna tajništva KS je v III. nadstropju poslovne stavbe Splošne plovbe Portorož, Obala 55). Objava je brezplačna. II 2 3 4 5 N; ke pr< зе TIC iOi jiv me [mc Orr zac ПО! Za Portorožanom je (že) osmo leto izhajanja... Izteka se osmo leto izhajanja Portorožana. Začelo se je skromno: prva številka je konec januarja leta 1990 izšla na štirih straneh v nakladi 1.200 izvodov, ki smo jih distribuirali samo na območju Portoroža. Danes izhaja Portorožan na 24. ali celo 28. straneh v nakladi 3.000 izvodov, ki jih delimo ali razpošiljamo po vsej občini. V Krajevni skupnosti Portorož, ki je ustanoviteljica Portorožana in tudi njegova izdajateljica, smo se takrat za časopis odločili zato, da bi tako prispevali k integriranju ljudi v naši lokalni skupnosti, k jačanju občutka pripadnosti tukajšnjih prebivalcev svojemu kraju in širši občinski skupnosti, k večji medsebojni solidarnosti, tudi kritičnosti do dogajanja v domačem okolju, pa da bi ljudi vzpodbudili, da bi tudi sami kaj aktivno naredili za svoj kraj, za svojo skupnost... Zaradi tega -da bi bil lokalni časopis z novicami iz domačega okolja, ki jih pišejo predvsem ljudje, ki živijo in delajo tukaj, med nami -čimbolj dostopen, smo se odločili, da bo Portorožan brezplačen. Kar je še danes, čeprav so nas mnogi prepričevali, naj ga začnemo prodajati. Da lahko naš mesečnik tako dolgo izhaja, in vam je na voljo zastonj, imamo zasluge vsi, ki se trudimo prostovoljno, brez honorarjev. Da pa lahko poravnavamo neizbežne stroške, ki jih ni malo in - ker se časopis širi - celo naraščajo (računalniški prelom, tiskanje, poštnina,...), pa se moramo zahvaliti razumevanju sponzorjev oz. donatorjev, krajanom, ki svojemu časopisu namenijo kakšen prostovoljni prispevek, tistim, ki so pripravljeni pomagati pri njegovem raznašanju, pa tudi tistim, ki v Portorožanu objavljajo svoje reklamne oglase! • Naj se tokrat, ob koncu leta, skromno oddolžimo vsaj z objavo imen najbolj zvestih sponzorjev našega mesečnika: delniški družbi Droga Portorož, igralnici Casino1 Portorož, Turističnemu podjetju Portorož, Javnemu podjetju Okolje Piran, Hotelom Palace Portorož, Hotelom Morje Portorož, Splošni plovbi Portorož, družbi Metropolovih hotelov Portorož, Avditoriju Portorož. • Posebej pa se zahvaljujemo tudi krajanom, ki nam pomagajo pri raznašanju Portorožana: Vidi in Milanu Timiču s Prečne poti, Albinu Miklavcu z Vesne, Cesarini Smrekar in Majdi Braghieri z Vilfanove ulice, družinama Kunst in Crnica s Cvetne poti, Veroniki Fuks s Senčne poti, Silvi Križnik iz Mirnega kota, Ivanki in Božidarju Cividini s Koprske ceste v Portorožu. • Zahvala gre seveda KS Portorož, ki je za izhajanje časopisa najbolj zaslužna. Celo sedaj, ko je požar v njeni stavbi letos poleti močno načel njen že prej skromni proračun, omogoča izdajanje Portorožana. • Hvala tudi vsem, ki ste se spomnili po uničujočem požaru z denarnim prispevkom pomagati KS Portorož: bodisi za obnovo poškodovane stavbe, bodisi za nadaljnje izhajanje Portorožana. Za Portorožana in obnovo stavbe KS pa lahko prostovoljne prispevke še naprej nakazujete na Ž.R. KS Portorož št.: 51410-645-50022. Imena donatorjev bomo objavljali v Portorožanu. Vaši Portorozanovci Za obnovo stavbe KS Portorož Cenjene bralke in bralce obveščamo, da ne KS Portorož ne Portorožan nista krajanom ali pravnim osebam pošiljala nobenih položnic z vpisanim zneskom za pomoč KS Portorož pri obnovi stavbe na Obali 16, ki jo je poleti uničil požar in se zdaj že obnavlja. Kolikor nam je znano, je takšne položnice pošiljalo Turistično društvo Portorož, v čigar pisarni, ki jo je imelo v najemu v stavbi KS Portorož, je poleti izbruhnil požar. TD sredstva zbira izključno za vzpostavitev svoje pisarne! Nekateri občani, ki so denar vplačali po položnici TD Portorož, so pričakovali objavo svojega imena v Portorožanu. Naj povemo, da v akciji portoroškega društva ne sodelujeta ne KS Portorož, ne Portorožan! Če želite pomagati pri obnavljanju stavbe KS Portorož, lahko svoj denarni prispevek nakažete na Ž.R. KS Portorož št.: 51410645-50022. Imena donatorjev bomo objavili. Hvala za pomoč. KS PORTOROŽ Tri desetletja morske biološke postaje Piran ODKRIVANJE IN PREUČEVANJE ŽIVLJENJA V MORJU Vsako živo bitje in njegov habitat sta vredna naše pozornosti. To prav gotovo velja tudi za vse morske organizme, ki kot bolj ali manj opazni predstavniki jadranske oz. širše gledano mediteranske morske flore in favne domujejo ali prihajajo na »sezonske obiske« v slovenske teritorialne vode. V Tržaškem zalivu se namreč zaradi severne lege in sladkovodnih pritokov, ter zaradi ogrevanja morja poleti in pritoka toplejšega morja iz Sredozemlja, mešajo organizmi, značilni za severna morja, z organizmi, značilnimi za južna. Zato je življenje morskih organizmov v tem zalivu izjemno pestro ter hkrati idealna izhodiščna točka za raziskovalno delo morskih biologov. Na tržaški morski postaji so v tej stroki orali ledino tudi slovenski raziskovalci Car, Grošelj, Kos, Megušar, Zamik in Jovan Hadži ter skupaj z Miroslavom Zeijem in Antonom Melikom začeli razširjati morsko biologijo med študente. To so bili pionirski koraki, ki so kasneje obrodili bogate sadove. Od prvih korakov do predvidene gradbene prenove na Fornačah... Odmerjeni prostor ne dopušča celotne predstavitve historičnega razvoja slovenske morske biologije, zato se mora- mo omejiti na zelo skrajšan oris te pomembne dejavnosti. Prva slovenska ustanova, ki se je ukvarjala z raziskavami morja, je bil Zavod za raziskovanje morja s sedežem v Portorožu. Deloval pa je le tri leta (1964-1967), saj ni uspel premostiti nakopičenih finančnih in kadrovskih bremen. Morska biološka postaja Piran (MBP) je bila osnovana 1969 v Portorožu kot enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Ko govorimo o razvoju MBR moramo posebej izpostaviti vsaj dve imeni pionirjev slovenske morske znanosti: to sta dr. Miroslav Zei in dr. Jože Štirn. Obseg njenega delovanja se je z naraščajočim zanimanjem za morje in zlasti zaradi skrbi za okolje naglo širil. Na postaji je sprva delovalo le nekaj biologov, njena dejavnost pa je bila v prvem obdobju pretežno usmerjena v raziskovanje lokalne flore in favne. Sčasoma se je težišče njenega delovanja razširilo tudi na ekološke, polucijske in danes že mednarodno priznane interdisciplinarne raziskave morja. Tem pozitivnim premikom je botrovala selitev postaje v Piran (Fornače). V bližini hotelskega kompleksa Bernardin je bila namreč tik ob morski obali leta 1979 zgrajena nova stavba, kjer so bili poleg laboratorijev urejeni knjižnica, večja predavalnica ter bivalni prostori oz. dormitorij za bivanje 20 študentov. Omenjena stavba je bila zgrajena in zasnovana po meri takratnih potreb in želja. Znano je, da je bliskoviti tehnološki napredek zadnjih desetletij dejansko dvorezen meč. Negativne posledice raznih človeških (ne)predvidljivih posegov v naravo so že dalj časa opazne tudi v morju. To pa terja tudi nove raziskovalne in druge projekte. Na piranski Morski biološki postaji deloma že uspešno potekajo. Še večje možnosti za njihovo realizacijo pa bodo po predvideni gradbeni prenovi (1998-2000) sedanjih prostorov ter z dograditvijo novih delov hiše na mestu nekdanjih objektov tovarne Salvetti na Fornačah. Delo raziskovalcev Morske biološke postaje pod morsko gladino (Foto: V. Bernetič) V tretjem desetletju svojega delovanja je MBP edina slovenska raziskovalna skupina, ki se v celoti ukvarja s temeljnimi in uporabnimi raziskavami morja. Težišče dela je na ekoloških značilnostih in problemih obalnega morja: vplivi onesnaženja s kopnega, gibanje vodnih mas, škodljiva cvetenja, biogeokemijski procesi in kroženje snovi, pomanjkanje kisika v pridnenem vodnem sloju, kakovost morja in , ne nazadnje, vpliv vseh teh dogajanja na pestrost morskih organizmov v Tržaškem zalivu. V zadnjih letih so raziskovalci MBP sodelovali pri številnih projektih, njihova specifična usposobljenost pa jim poleg drugega omogoča tudi sodelovanje pri pripravi pravnih in planskih dokumentov, ki se nanašajo na morje in obmorski prostor, pri presojah ekoloških vplivov, pri dejavnostih povezanih z gospodarjenjem z obalnim področjem in pri zastopanju Slovenije v mednarodnih oceanografskih okvirih. Izkazali pa so se tudi kot dejavni nosilci izobraževanja na področju morskih ved na vseh ravneh - od osnovnošolskih tečajev do diplomskega študija, kar nakazuje zametek nekaterih dejavnosti v zvezi s predvideno ustanovitvijo tretje slovenske univerze. Slavko Gaberc Ob podelitvi priznanja župniku iz Portoroža: Živeti v Imenu ljubezni Odličje naše občine, Zlati grb, je bilo letošnjemu prejemniku, portoroškemu župniku Francu Prelcu, slovesno podeljeno na že tradicionalni prireditvi Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog, ki je bila 2. decembra v Avditoriju, tistega večera polnem mladih in še mlajših obiskovalcev. Franc Prelc je v tridesetih letih, potem ko je leta '68 postal župnik najprej v dveh novoustanovljenih župnijah Lucija in Portorož, od leta '76 pa v samostojni portoroški, uspel zgraditi župnijsko središče, ki je pomembno za večino tukajšnjih ljudi, tudi tistih, ki sebe nimajo za verne. Prav zato so se člani občinskega sveta, ki se jim je pravkar iztekel mandat, tako enotno odločili, da letošnje priznanje podelijo njemu. Naštevanje vsega, s čemer si je portoroški župnik zaslužil priznanje naše občine, bi bilo preobsežno, zato izpostavimo samo nekaj od njegovega delovanja, preko katerega daje ljudem samega sebe. Leta 1984 je bila pod njegovim vodstvom zaključena zidava nove portoroške cerkve in župnijskega središča, ki postane takoj prostor za kulturne in verske prireditve in obrede tudi v italijanskem, nemškem ter francoskem jeziku. Portoroška župnija udejanja tako poleg svojega verskega poslanstva tudi kulturno. Vrata župnije v turističnem kraju se odpro za počitnikovanje mladih in tistih, ki si želijo svojo duhovnost ubraniti pred uničujočimi zunanjimi vplivi. Njegovo župnišče nudi letovanje družinam, ki si tega same ne bi mogle privoščiti, pa zatočišče in oporo družinam s prizadetimi otroki. V svojem delovanju se oče Franc Prelc posebej posveča otrokom in mladim; z vsemi močmi si prizadeva za zdravljenje odvisnikov in ustanavljanje takih centrov. Že sedem let tudi sodeluje v don Pierinovem programu Skupnost - srečanje (Comunita1 - incontro). Izpostaviti velja še njegova humanitarna in karitativna prizadevanja: njegovo skrb za begunce, ki so se v času vojne v bivši Jugoslaviji zatekli v našo občino. Da bi uresničil vse svoje projekte, je moral župnik Franc Prelc vzpostaviti mnogo stikov tudi s posvetnimi oblastmi ne le doma, temveč tudi v tujini, s čemer je dokazal svojo enorm-no odprtost in strpnost. Ko se je ob svečani podelitvi priznanja zahvalil, je Franc Prelc spregovoril tudi o svojih sodelavcih, predvsem pa o ljubezni: »Ljubiti je treba prvi, ljubiti vedno, ljubiti vsakega. Človeško srce je srečno takrat, ko se mu vrnejo odmevi.« V novem letu Vam želim Veliko zdravja To je običajno voščilo ob koncu leta. Želja izraža nekaj, kar naj bi dobili od nekoga od nekod. Vendar je naše zdravje predvsem naša stvar, kajti vsak človek je sam zase najboljši zdravnik. Nihče te ne more pozdraviti, če tega sam ne želiš. Nihče ne more narediti toliko za tvoje zdravje kot ti sam. In nihče te ne zmore toliko uničiti, kot se lahko sam. II 2 3 4 5 ke pr< se nt 5r< >o jiv me: ime OIT zac П0! Zakaj je človek rad bolan, zakaj pestuje bolečino? Da pritegne pozornost, vzbuja sočutje... To je morda klic osamljenega, opozorilo, da je bolna družba. Zdi se, da postaja zdravnik pribežališče ljudi v stiski. Včasih so se zatekali po tolažbo k duhovniku. Ta jih je tolažil in jih napotil na božjo pot. Na sprejem pri zdravniku čakajo množice, iščejo zveze, da bi prišli prej do njega. Morajo priti na vrsto, saj so plačali zdravstveno zavarovanje! Pravico imajo. In bolni so, zakaj, ni pomembno. Nikomur ni treba razlagati. Zdravstveno varstvo je čudežna vreča, v katero sme seči vsak. Pa smo res bolni? In zakaj smo bolni? Morda ne bi bilo potrebno. Če bi iskali zdravnika v sebi, če bi se vprašali: »Ali živimo zdravo?« Če ti potres sesuje hišo, ti jo bo družba pomagala popraviti ali postaviti novo. Kdo bo plačal, če ne počistiš dimnika in se hiša vžge, torej če nastane škoda zaradi tvoje malomarnosti? Če zboliš ali se polomiš, greš k zdravniku in brez slabe vesti pričakuješ pomoči. In jo tudi dobiš! Za vsakršno težavo! Ali je prav, da za vse? Zaradi vseh neumnosti, ki jih počneš sam sebi? Če preveč ješ, če kadiš, popivaš ali pretiravaš na druge načine... Zdravstveno zavarovanje je potuha, saj človek ni kaznovan za svojo nezmernost, za svojo neskrb za zdravje. Skrb za zdravje ljudi je država prevzela nase. Zakaj? Država je sistemska ureditev. Sistem pomeni, da gre za delovanje delcev po določenih zakonitostih, in ureditev pomeni, da se delci gibljejo v SR£Č№ A/ovoleTÖ ^tin vse m ADttlfV Admir, 1.r., OŠ C. Kosmača, podružnica Portorož določenem redu. Do nemirov pride, če se delci začnejo gibati drugače. Delci so ljudje. Ta čudežna, edinstvena bitja, vsak s svojo glavo in srcem. Kako jih obvladati. V srednjem veku je bilo orodje v rokah države strah pred božjo kaznijo. Dvomljivce in povratnike so sežigali na grmadi; kajti bili so nevarni državi, preveč so vedeli in zato niso zaupali oblastnikom in niso ubogali. Dobri državljani so bili ponižni in bogaboječi in redni plačniki davkov. Država je bila trdna, državljani pa prestrašeni in neuki. Rečeno jim je bilo, boste šli v pekel. Hrepenenje Lepe Vide... V novem veku je orodje v rokah države strah pred boleznijo. Državljanom se ni treba bati bolezni, če so pridni: če hodijo v šolo, se zaposlijo, delajo do upokojitve. Lahko so bolni, kolikor hočejo, vselej bodo deležni zdravstvene nege. Rečeno nam je: če ne boste pridno hodili v šolo, ne bo nihče skrbel za vaše zdravje... Nezadovoljstvo tako pri zdravstvenem osebju kot pri bolnikih kaže, da vreča ni čudežna. Zdravnikov je premalo, so preslabo plačani, delajo preveč, oprema je slaba, medicinske sestre negodujejo... Zlovoljni so tudi bolniki: predolgo čakajo v vrsti, zdravnik se jim ne posveti dovolj, le telo pretipa in papirje prebere, pa zdravila predpiše. Deluje kot mehanik, h kateremu pridemo, če je s strojem kaj narobe. Ljudje, živite zdravo. Uživajte hrano in pijačo zmerno, gibajte se v naravi, smejte se in ljubite se! Ta zdravila so najboljša! Pustite zdravnike, naj gredo domov, ko opravijo svojo delovno obvezo; doma jih čakajo žena in otroci! Naj si država zmisli novo orodje za ohranjanje reda in naj se ne boji zdravih ljudi! Morda pa sploh ne bi potrebovali nobenega takega orodja in bi država lahko dobro delovala že zaradi želje po skupnem življenju! Država naj spodbuja znanstveno in umetniško ustvarjalnost, nudi lepa doživetja, pot do njihovih spoznanj, iskanje vere v človeško dobroto. V novem letu živite zdravo! Nada Kozina NAŠA SLAVLJENCA Skupnih 60 let zakoncev Toič Pravijo, da je sedmo leto zakona kritično. Zakonca Angela in Josip Toič iz Pirana pa tega sploh nista mogla na svoji koži preizkusiti. Gospa Angela pravi, da bi za prvih sedem let njunega zakona lahko dneve, ko sta bila skupaj, preštela na prste. Mož Josip, ki je bil strojnik, je namreč le redko prihajal z barke. Najbolj negotova leta njunega dolgega skupnega življenja so bila, ko so Josipa na začetku druge svetovne vojne zajeli Angleži (leta 1940) in ga konfi-nirali v Indiji. Izpustili so ga šele leta '46. Dve leti kasneje pa se je preselil v Piran, kjer se je v Ladjedelnici zaposlil kot vodja mehanične delavnice. Zaradi njegove strokovnosti so Josipa, tako njegovi sodelavci kot šefi, izredno cenili. Kmalu se je možu v Piranu pridružila tudi žena, ki mu je medtem povila drugorojenko Ljubico. Prvorojenega otroka sta žal izgubila. Zakonca Angela in Josip obhajata letos 60 letnico poroke. To dolgo skupno življenjsko pot sta praznovala s svojimi domačimi v družinskem krogu. Ob tem častitljivem jubileju iskreno čestitamo in želimo še veliko skupnih let, pa da bi jima zdravje čim manj nagajalo. M.J. ECCEZIONALE SCOPERTA A PORTOROSE Un'importantissimo sito e' stato scoperto a Fisine il 24 novembre scorso, dove POMV Istrabenz ha intrapreso i lavori di rinnovo dell'a-rea di servizio. Gli addetti ai lavori si sono imbattuti in uno sito arche-ologico, il piu' importante nel comune di Pirano in quanto attesta che in antichita' ci fosse un porto commerciale. Gli archeologi si dettero subito ai lavori. Entusiasti, hanno affermato che il sito non ha un'im-portanza solamente per il Litorale, ma bensi' pure per un'area piu' ampia, poiche' gli oggetti trovati sono in ottimo stato di conservazio-ne, cosa assai rara in simili scavi. Tra gli oggetti scoperti risultano: un centinaio di monete, gioelli vari, anfore e vasellame provenienti dalle botteghe del Nord Africa e del Mediterraneo Orientale. Inoltre sono stati scoperti due muri rettangolari, la cui eta' non e' ancora nota, comunque databili tra il I sec.a.C. e il I. sec.d.C. . Come sos-tengono gli archeologi, i muri facevano parte di un magazzino o di un'officina poiche' sono stati trovati un gran numero di chiodi di bron-zo. Non c'e' da stupirsi se questa parte delP Istria fra un punto commerciale, perche1, come sappiamo la nostra penisola ebbe fiorenti scambi commerciali con le altre localita' dell'lmpero Romano, sopra-tutto per quanto concerne il vino e Polio d'oliva. L'lstria divenne terra di Roma dopo la II guerra istro- romana del 178-177 a. C. conclu-sasi con la morte del re Epulo, e la distruzione di Nesazio, Mutila e Faveria. I resti scoperti a Portorose appartengono ad unlstria, all'e-poca gia' fortemente romanizzata, che nel 27 a.C., sotto Pimperatore Augusto, venne annessa alPItalia nella X Regio Venetia et Histria. Da quel momento per la nostra penisola comincio' il suo periodo piu' prospero, la sua eta' d'oro, sopratutto per quel che riguarda il com-mercio. Grazie a questa nuova scoperta, si aggiunge un nuovo tas-sello nella millenaria storia della nostra penisola. Kristjan Knez KalV sistem v Portorožu se postopoma širi Podjetje CETRA, d.o.o., ki je sicer registrirano v Kranju, je že vzpostavilo televizijski sistem v Piranu, kjer ima v stavbi KS Piran, na Levstikovi ulici 7, tudi svojo poslovalnico. Na območju krajevne skupnosti Portorož pa je z napeljevanjem TV kabla začela lani jeseni pri pošti in dela nadaljevala na Cvetni poti, Mirnem kotu in Stari cesti. Gradnja je bila ustavljena le v mesecu avgustu. Z deli so potem postopno nadaljevali septembra in sicer na odseku med turistično agencijo Maestral in belokriško anteno (po Belokriški cesti). Kot sporočajo iz Cetre, so na tem delu do 1. oktobra na kabelski sistem priključili deset objektov, do novembra pa še osemnajst. Z 22. decembrom so dela do 4. januarja prekinili. Dotlej pa so potekala vsa zemeljska dela na zgornjem začetku Lepe ceste, tako da bodo po novem letu lahko predvidoma priključili še dvanajst stanovanjskih hiš. Z gradnjo kabelskega sistema pa bodo nato nadaljevali v trikotniku med Lepo cesto, Pod anteno in Sončno potjo, kar naj bi zaključili do konca februarja. Direktor Cetre, g. Franc Čeme, pravi, da načrtujejo mesečno priključiti okoli 25 objektov. Napeljevanje kabla bodo nato usmerili proti morju. S takšno dinamiko gradnje bodo večino tamkajšnjih objektov na TV kabelski sistem priključili predvidoma do konca prihodnjega junija, vse pa do konca leta '99. L.S.Z. OB KQNCU TISOČLETJA SE DROGA SELI IZ PORTOROŽA V Drogi Portorož so si za prihajajoče leto 1999 zastavili zelo ambiciozne poslovne cilje, čeprav vedo, da se bodo morali izjemno potruditi za ohranitev dosedanje rasti. Seveda se bodo trudili za ohranitev višine prodaje svojih nosilnih izdelkov in povečanje preostalega na domačem trgu. Prizadevanje pa bo tudi za povečevanje prodaje na tuje trge. Droga načrtuje, da bo v prihodnjem letu povečala prihodke od prodaje v primerjavi s tekočim letom za 5%, celotni dobiček pa za 8%, kar nakazuje nadaljnjo rast in izboljšanje ekonomike poslovanja družbe. Prihodnje leto bo za družbo izredno zahtevno, saj bo naložbam namenila 40% celotnega prihodka. Poleg nadaljevanja politike intenzivnih investicijskih vlaganj v modernizacijo proizvodnje se lotevajo tudi celovite prenove informacijskega sistema. Najbolj izjemna pa je izgradnja nove tovarne v industrijski četrti Izole. Do konca leta 1999 se bo v prvi fazi na novi lokaciji združila proizvodna dejavnost PC Arga (mesni program in dodatki jedem) z novim centralnim skladiščem ter upravo. V drugi fazi - do konca leta 2000 - pa je predvidena še preselitev dejavnosti Začimbe, torej proizvodnja kave, čajev in začimb. Skoraj 4 milijarde tolarjev, kolikor jih bo Droga porabila za prvo fazo selitve, predstavljajo eno izmed največjih naložb v posodabljanje slovenske industrije nasploh. Ples po diplomatsko n 2 3 4 5 N; ke pr< зе ne >r< jiv k ime orr zac no: V portoroškem Grand hotelu Metropol se je 20. novembra zgodil še en pomemben ples, tokrat je bil diplomatski. Če slišiš, da je ples diplomatski, potem si na njem predstavljaš same »VIP« osebnosti: visoke funkcionarje in uradnike iz diplomatskih vrst, pa pomembne ljudi iz gospodarskih, političnih, zabavno-umetniških... krogov. In res so se na plesišču Metropolovega hotela tega večera vrtele zares ugledne osebnosti, zaradi katerih je ples opravičil svoje ime. Vabilu na ples so se odzvali veleposlaniki Avstrije, Italije, Makedonije, Mehike, Slovaške, San Marina in Ruske federacije. Ni pa manjkalo še drugih znanih imen. Prišli so na primer: italijanski pevec Al Bano, pa človek velikih moči v Mercatorjevem sistemu g. Zoran Jankovič, direktor zelo uspešnega portoroškega podjetja Droga, ki se bo žal (pre)kmalu preselila v Izolo, g. Matjaž Čačovič, gospa Daniela Voljč, uspešni, mednarodno priznani oblikovalec, g. Oskar Kogoj, dirigent g. Uroš Lajovic, pomemben človek pri nadziranju igralnic, g. Pavo Ivankovič, g. Peter Rigl, g. Drago Zaje, uspešna domača pevka, ga Simona Weiss. Čisti izkupiček plesa je bil namenjen izdaji nove zgoščenke posvečene Tartiniju. Naslednjič pa še o 3. srečanju Metropolovih prijateljev, ki je bilo 11. novembra. L.S.Z. 2ftlH if DA 41 e/LI *SI АМ^, OŠc.KosHAfr, Tov*. -poiToftoz ЖлХ. CENJENIM BRALKAM IN BRALCEM "PORTOROŽANA" МШ , ki se nahaja ob vhodu v TPC Lucija, sporoča, da končuje s prodajo ženskih oblačil. Trgovino smo zdaj preimenovali v "ALI BABA" saj prodajo nadaljujemo z novo ponudbo zanimivih izdelkov orientalske in domače obrti, primernih za darila ob raznih priložnostih. Vabimo Vas, da izberete pri nas darilca za vaše najdražje, hkrati pa vam želimo prijetne božične in novoletne praznike. V mesecu decembru poslujemo non - stop od 8.30 do 19.30 ure. Direktor portoroške Droge, g. Matjaž Čačovič (desni) se je s soprogo zavrtel v živahnem plesu. Ksenija Benedetti, organizatorica Diplomatskega plesa (druga z desne) predstavlja mehiško veleposlanico, njeno ekscelenco, Roberto Lajous Vargas, Milanu Tokarju, veleposlaniku Slovaške. Simona Weiss in Al Bano, novi pevski par na pevski sceni, gosta Diplomatskega plesa. partarožmn it. il/iz December 1998Ј 8 Kako vzpodbuditi nov zagon razvoja in zagotoviti sredstva za realizacijo programov Portorož sedaj preureja, za nove pogoje in za "odličnost" poslovanja, tisto kar je bilo zgrajeno pred petindvajsetimi in več leti. Takrat smo zmogli prvi velik - morda prevelik - korak in tudi računali, da bo kraj gospodarsko in še drugače v celoti urejen v naslednjih petih letih. Vendar se to ni zgodilo. Programi in načrti so ostali v predalih. Kot da bi se čas ustavil. Zato Portorož ostaja nedokončan in nepopoln. Še več. V njem propada to, kar ima oz. bi moralo imeti največjo vrednost. Tak kot je, čaka na nov zagon. Se bo v Portorožu kaj premaknilo in zgodilo v naslednjih letih? Upanje je, le pravih odločitev še ni. Odločiti se bo potrebno najprej o tem: ali bomo samo sanirali in dogradili stare objekte ali bomo morda zgradili tudi kaj novega? S čim bomo dopolnili njegovo ponudbo? Kraj mora postati drugačen kot je - popolnejši, urejen, lepši in bogatejši. Tudi urbanistična zasnova kraja bi utegnila biti drugačna, kot smo si jo zamislili pred tridesetimi leti? Vemo, da lokalno gospodarstvo samo ni in tudi ne bo zmoglo zagotoviti dovolj sredstev za razvoj. Zato je potrebno poiskati odgovore na vprašanja: kako in kje dobiti nov kapital in kdo bo s kapitalom prišel v Portorož? Ga bo ta uredil tudi po meri ljudi, ki v njem živimo ali bo podlegel le diktatu profita? Smo/bomo sposobni poiskati prave odgovore na ta vprašanja in premagati "cincarsko" neodločnost? Gospodarstveniki in tudi drugi vemo, da Portorož tak kot je, ne more ostati. Verjamemo, da se bodo zdaj in na prelomu stoletja, v njem "zgodile" (vsaj začele) velike investicije, ki mu bodo dale še bolj urejen in bolj dokončen videz, morda tudi povsem novo kvaliteto. Bodo naši gospodarstveniki takrat sposobni "stopiti skupaj" in se organizirati v skladno delujočo celoto zato, da bo kraj narejen tudi, če že ne predvsem, po meri ljudi, ki v Portorožu živimo. Pri tem bosta turistično gospodarstvo in občina imela pomembno vlogo. Kdaj in kako bosta investicijski zagon vzpodbudila in omogočila? Bosta to naredila z roko v roki ali bo to začel morda kdo tretji? Kdaj bomo potegnili "prvo potezo" in kakšne bodo nadaljnje poteze? Bomo znali poiskati in organizirati poslovne partnerje, tako da bodo, ob našem razumevanju, radi postali nosilci investicij? Jim bo občina bremena investiranja lajšala ali jih bo pri tem nerodno ovirala? Kako se bodo razvozlale zanke iz preteklosti nastavljene ob starih hotelih: Palace, Helios oz. Orion in Istra; vprašanje vile Virginie in Vojkovega doma, problemi Avditorija in centra Portoroža, območja ob Korotanu, Pomorski in prometni šoli in željenemu razvoju centra visokega šolstva... bomo zmogli doseči sporazumne in pametne dogovore glede poslovne stavbe Droge in obeh skladišč soli; kako bomo spremljali in omogočili preurejanje turističnega kompleksa Bernardin, ki že teče; bomo zmogli zgraditi nov Center vodnih športov, ureditev obale, prometno razbremeniti Portorož in v njem urediti še nove parkirne hiše, parkovne in druge javne površine. Življenje bo prineslo še druge probleme in tudi možnosti, o katerih sedaj še ne razmišljamo. Za njihovo uresničitev bo potrebno iskati nove vire sredstev, imeti veliko vere, samozaupanja, volje in znanja za realizacijo programov. Uspeh bo zagotovljen že takrat, ko bomo lahko rekli "in vendar se premika". Če bomo v to tudi prepričani, se razvoj ne bo več ustavljal. Še enkrat se bo "zgodil nov Portorož", pa čeprav bo takrat morda že leto 2005. Rafael Dodič fcuUDes-fcMJvc ---DEM TfcAMSPORTE Portorož Živilska industrija d.d. želi vsem bralcem Portorožana in vsem ostalim prebivalcem občine Piran vesele in mirne božične praznike, v novem letu pa predvsem zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov. Trgovina spodnjega perila TPC, Obala 114, Lucija tel.: 771-805 fax.: 770-884 VOŠČI svojim strankam ter bralkam in bralcem Portorožana lepo praznovanje Božiča, v letu 1999 pa uspehov, zdravja in sreče. Urnik v decembru: od ponedeljka do petka: 8.30 - 19.30 ob sobotah: 8.30 - 18.00 II 2 3 4 5 ke pn se TIC >r* >0 jiv me mc orr zai no; Usedline preteklosti in naš pogled v prihodnost - tak je bil naslov pogovora z dr. Jožetom Pučnikom, ki so ga 4. decembra v portoroškem Avditoriju pripravili predstavniki civilne družbe v sodelovanju s SDS. Navzoči so z zanimanjem sledili uvodnemu predavanju, v katerem je dr. Pučnik postavil tezo o tem, da smo Slovenci na pragu novega tisočletja obremenjeni z vzorci mišljenja, ki smo jih izoblikovali »v času desetletja trajajočega pranja možganov« (v času komunističnega režima). Oblikovanje slovenskega narodnega značaja pa se seveda ni izognilo niti zgodnejšim vplivom (Avstroogrska, kraljevina Jugoslavija, Italijal), ko je bilo treba pristajati na marsikateri kompromis, prilagajanje oblastem, ipd. Čas je, da razmislimo o tem, kdo smo in česa smo sposobni. Lepo je, da imamo suvereno državo. Treba bi bilo doseči še demokratizacijo državnih institucij. To pa ne bo mogoče zgolj s političnimi sredstvi, temveč z vsestransko kulturno prenovo, katere sestavni del je tudi politika. Dragocen je lahko prispevek civilne družbe. Predavanju je sledila živahna in zanimiva razprava, v kateri so sodelovali številni udeleženci pogovora. M.J. Država, solinam mačeha? Vprašanje gospodarske rabe solin, s tem pa tudi poslovanje delniške družbe Droga, je kljub njeni dolgoletni pripadnosti solinarstvu in tradiciji v današnjih gospodarskih razmerah postala boleč problem. Uprava družbe se je že nekajkrat zaman obrnila na pristojna državna ministrstva. Ta so se načelno sicer strinjala s problematiko solin, ki jo je izpostavila Droga, vsebinsko pa niso podvzela ničesar. Država Slovenija je namreč 23. marca 1996 s sprejetjem Zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti postala tudi lastnica krajinskega parka »Sečoveljske soline«. Kaj drugega pa za zaščitene soline ni naredila. Dejstvo pa je, da je po določbah Zakona o okolju država dolžna ohranjati in obnavljati pestrost ter kulturno in estetsko vrednost krajine in naravnih vrednot, kar je eden temeljnih ciljev varstva. Za varovano območje Sečoveljski solin je bila izključena vsakršna komercializacija, pa tudi finančna podpora. Soline pa se lahko obdržijo le, če dejansko služijo pridobivanju soli in če jih bodo redno vzdrževali in med solinarskim delom obnavljali. Opustitev vzdrževanja solin bi namreč pomenila pravo ekološko katastrofo! Očitno pa etična stran problema v tem trenutku skrbi le Drogo. Poslovni rezultati solne dejavnosti portoroškega podjetja so iz sezone v sezono slabi, saj proizvodnja soli upada zaradi mokrih in solinarstrvu nenaklonjenih poletij, zaradi razmeroma milih zim pa pada tudi prodaja soli za posipanje cest. Za Drogine delničarje je seveda povsem nesprejemljivo in nepošteno, da njihova družba nenehno kompenzira izgube, vlaga v krajinski park ter tako skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, v zameno pa ji država ne priznava nikakršnih olajšav: npr. z oprostitvijo plačila nekaterih dajatev ali še kako drugače. Zaradi 10 nastalega položaja je Drogina uprava Vladi Republike Slovenije predlagala ustanovitev skupnega podjetja, ki bi se ukvarjalo z dejavnostmi, povezanimi s solinami in gospodarskim izkoriščanjem naravnih bogastev. Soline namreč ne morejo preprosto same zase obstajati! Soline brez solinarskega obdelovanja propadejo! Žal pa naša vlada na ponudbo ni z ničemer reagirala. Sečoveljske soline so bile leta 1993 kot mokrišče pokrajinskih in ekoloških vrednot uvrščene na seznam Ramsarskih loka-litet. Slovenija je konvencijo ratificirala in se tako obvezala narediti načrt upravljanja za zavarovano območje. Država je aprila 1996 ustanovila Nacionalni odbor za Ramsarsko konvencijo, šele aprila 1998 pa se je odločila pričeti z izdelavo načrta upravljanja Sečoveljskih solin, ki bi ga morali dokončati do konca tega leta. Za pripravo načrta upravljanja so zadolžili projektni svet, katerega pa je država »ustanavljala« celega pol leta. Sredi oktobra letos je bil torej ta svet ustanovljen, prvič pa se mu je uspelo sestati šele v začetku decembra. Zato je torej nemogoče, da bi do konca leta '98 izdelali predlog načrta upravljanja! Ob jasnem zavedanju izgube, ki jo Drogi prinaša dejavnost pridelave soli, pa zaradi odgovornosti, ki jo v podjetju čutijo do solin, so se kot dober in vesten gospodar odločili sami ustanoviti hčerinsko družbo z omejeno odgovornostjo v popolni lasti Droge, ki bo opravljala omejeno dejavnost. Podjetje Droga bo tako ustanovitelj in lastnik novoustanovljene družbe. Trenutno potekajo priprave na njeno registracijo pri pristojnem sodišču. Bremena pokrivanja ogromnih izgub družba pač preprosto ne more več prevzemati nase. Država pa ne kaže nobenih znakov pripravljenosti za sodelovanje. Ostaja pa dejstvo, da Droga, kot edina gospodarska družba v deželi, v celoti financira krajinski park Sečoveljske soline, nacionalni ponos in hkrati redek in dragocen naravni pojav. Droga si vsa leta prizadeva varovati in ohraniti edinstvenost tega območja. In kaj je za zavarovane soline naredila njena lastna država? Preveč tudi ni dobro OD MIKLAVŽA DO DEDKA MRAZA Najnežnejše otroštvo je čas pravljic in popotovanja po domišljijskem svetu. Vloga odraslih je otrokom omogočiti in ustvariti pogoje, da lahko čarobni svet pravljic in domišljije doživljajo v sproščenem okolju. S pravljico najbogatejši čas je v mesecu decembru. Že dalj časa občutimo, da se v decembru otroci preobremenjeni z vsemi mogočimi bleščečimi vtisi in da se je čar novoletnega pričakovanja sprevrgel v preobilje in prenatrpanost. V prizadevanjih, da bi otrokom ob novem letu nudili čim več, odrasli pogosto pretiravamo. Srečanje z dedkom Mrazom ne more biti tako vznemirljivo, če ga vidi najmanj trikrat na različnih mestih in ima vsakokrat drugačno podobo. Otrok postane zbegan in svojih vtisov ne more urediti. Ne ve, kateri dedek Mraz je pravi. Zanj bi moral biti le eden in ta resničen. Ob tem pa se vrstijo še različne prireditve. Vsakdo bi se rad na svoj način izkazal: v mamini službi, v očkovi službi, v lokalu, v gledališču, na ulici, nekatere bo obiskal tudi na domu in še bi lahko naštevali. Ko smo se v vrtcu Morje v Luciji pripravljali na mesec december, smo se tega preobilja ovedli in se odločili, da se bodo najlepše stvari dogajale v umirjenem vzdušju igralnice, kjer otroci tudi sicer preživijo del svojega časa z vrstniki in vzgojiteljicami. Lucijske vzgojiteljice bodo s predstavo Medved in jablana gostovale tudi v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Najmlajšim jasličnim otrokom pa bo dedek Mraz raje poslal babico Zimo, saj iz izkušenj ve, da se ga najmlajši še bojijo. Spremljale jo bodo snežinke in druga pravljična bitja. Ker se bo v popoldanskem času vsepovsod toliko dogajalo, smo se jim v vrtcu Morje skoraj povsem izognili. Prepustili smo, da bi starši svoj dragoceni prosti čas in najlepše praznične trenutke preživeli s svojimi otroki v krogu družine. Preveč vtisov in čustvenih vzburjenj učinkuje na otroke ravno nasprotno, kot bi si želeli. Ponuja mu le trenutno zadovoljstvo, ki se kmalu razblini. Bolje je manj in boljše. Staršem svetujemo, naj bodo pri izboru prireditev za svoje otroke zmerni. Le tako bo v otroku ostal trajen, prijeten vtis prazničnega vzdušja. Milenka Uhelj Oštir Od sivih časov do današnjega preobilja Minili so svinčeni časi, ko se pred božičem ni smelo tako rekoč nič dogajati, kar bi dišalo po katoliških praznikih: po Sv. Miklavžu, Božičku, Jezuščku v jaslih... Še novoletnih jelk ni bilo moči dobiti na trgu tja do božiča ali celo po njem. Enako je bilo z novoletnimi okraski. Tudi s sicer skromnim okraševanjem mest se je odlašalo vse do poznih decembrskih dni, šele potem je lahko nastopil iz Rusije uvoženi dedek Mraz s svojim spremstvom vil, škratov, zajčkov... in skromnimi darili. Tisti teden pred novim letom mi je iz otroštva ostal v spominu kot čarobni čas, poln topline. Drugi dnevi mojega otroštva, ki sem ga živela v 60. letih, pa so v meni pustili sled sive turobnosti. Dandanes pa se že konec novembra izložbe bahavo bleščijo od božično novoletnega kiča. Ulice se prepolne lučk svetijo že od začetka decembra, tako da smo jih na koncu že naveličani. Tudi mrzlica nakupovanja daril in pisanja voščilnic nas zgodaj zagrabi. Komercializacija decembra, vse od Miklavža dalje, se je uveljavila tudi pri nas. Če smo včasih nestrpno pričakovali »dobrega, starega dedka Mraza«, danes otroci pričakujejo Miklavža, potem Božička, za dedka Mraza pa jim v očeh že več ne miglja tisti iskreni žar pričakovanja. Tudi prireditev je za najmlajše in odrasle v tem času veliko; mogoče smo včasih celo že zasičeni z njimi. Mogoče ste si katero že ogledali. Če si še niste, si vzamite čas za katero, da si ogrejete in razveselite srce in dušo. Mi smo vam pripravili okvirni pregled decembrskih prireditev, ki so že bile ali še bodo... Ф Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran je letos pripravila dve prireditvi: gledališko predstavo Strahoštorija in predstavo plesa skupine Metulj. Letos pa so odpadle številne decembrske prireditve s povorko dedka Mraza na prostem, ki so razveseljevale otroke in njihove starše vse od leta '88. Deset let po prvih decembrskih prazničnih prireditvah, zanje ni več denarja ne na Občini Piran, ne v Turističnem združenju Portorož, ki je lani prevzelo financiranje tovrstnih prireditev. Ф Ob različnih otroških likovnih delavnicah in razstavah piranskega vrtca Mornarček je delo pedagoškega osebja običajno prezrto. Bilo je že več pobud, da bi tudi pedagoško osebje lahko predstavilo svojo ustvarjalnost. In tako je bil 4. decembra pred-novoletni sejem, na katerem so del svoje ustvarjalnosti predstavili pedagoški delavci Vrtca Mornarček Piran. Obiskovalci sejma, ki je bil v dvorani KS Piran, so si lahko ogledali in tudi kupili novoletne voščilnice iz naravnih materialov in mnogo drobnih priložnostnih darilc. Ponudba vsega je bila zelo pestra. Izkupiček od pro- ^ II 2 3 U 5 IN; i ke pr< se nc 3r< »0 jiv me 'IffC orr zac no: u .v danega jc namenjen nakupu didaktičnih pripomočkov. To jo bilo prijetno druženje otrok, staršev in pedagoškega osebja ter spodbuda za pripravo prazničnih dni, saj so si otroci v delavnicah lahko okrasili vsak svojo vejico novoletnih želja. Ф V lucijskem vrtcu Morje so se letos zavedli preobilja, s katerim se decembra otroke kar zasuje. Zato so se odločili, da se bo največ najlepšega dogajalo v umirjenem vzdušju igralnice, v kateri otrok tudi sicer živi s svojimi vrstniki in vzgojiteljicami. V praznovanje so se ponekod vključili tudi starši in svojim otrokom pripravili lutkovno predstavo ali kakšno drugačno presenečenje. So pa v vrtcu že gostili čarodeja, lutkovno predstavo Šivilja in škarjice, domače vzgojiteljice so svojim varovancem poklonile lutkovno igrico Medved in jablana, pa gledališko predstavo o Sneguljčici, peljale so jih v Avditorij na Strahoštorijo, obiskal jih je dedek Mraz, na predbožični dan pa jim celo pripravljajo svečano kosilo. Ф Mestna knjižnica Piran je letošnji praznični mesec zaključila s tremi zanimivimi prireditvami, ki so potekale v njeni prenovljeni čitalnici. Pisatelj Marjan Tomšič je 15. decembra predstavil knjižni prvenec izolskega publicista Franeta Goljevščka. Pri predstavitvi knjige z naslovom Tri zgodbe (Volitve na vasi, Zločin v Otočanih, Dragi maršal Tito) je z recitalom izbranih odlomkov sodelovala tudi Sonja Polanec. Te tragikomične oziroma satirične zgodbe so po avtorjevem mnenju skromno ogledalo naše sedanje družbe, podarja pa jo »mladi nebogljeni dami slovenski Demokraciji«. Bibliotekarka in neutrudljiva vandrovka Laura Chersicola pa je 22. decembra piranskemu občinstvu ob projekciji diapozitivov in ustrezni glasbeni spremljavi razgrnila svoja potopisna razmišljanje in vtise o slikoviti Mehiki in Gvatemali. Ф Najmlajše obiskovalce piranske knjižnice pa bo od 28. do 30. decembra razveseljevali pravi, pravcati dedek Mraz (namreč priljubljeni Pirančan, g. Rudi Mraz) z ustreznim zabavnim programom. Ф Že peto leto zapored Društvo prijateljev mladih Piran decembra za otroke pripravlja program, ki so ga poimenovali Pravljični pristan. Svoje domovanje je imel do letošnjega leta v prostorih Pionirskega doma, letos pa jim je gostoljubje ponudila Krajevna skupnost v svoji dvorani. Že 7. decembra se otroci udeležujejo ustvarjalnih delavnic, najmlajšim pa je namenjena igralnica. Da se vsi trudijo za praznično vzdušje, priča iz dneva v dan lepše opremljena in okrašena dvorana, število otrok pa dokazuje, da se tam tudi prijetno počutijo. Vstop na delavnice in igralnico je brezplačen. Ф Decembrski petkovi popoldnevi so namenjeni predstavam, ki so jih ogledajo otroci iz Pirana in Portoroža, stari od 4 do 10 let. Predstave so v Tantadrujevi dvorani Osnovne šole Cirila Kosmača. Da bi bilo praznično in svečano vzdušje še večje, bo zadnji, božično-novoletni koncert, v cerkvi svetega Frančiška, pri Minoritskem samostanu v Piranu. Igral bo Godalni orkester Srednje glasbene ^ ЛССООф moška oblačila * Nudimo vam moška oblačila najboljših domačih proizvajalcev * Obleke, suknjiči, hlače, srajce in Murinega izvoznega programa »Carniolus« * El Krojeve hlače Carier, prav tako iz izvoznega programa in sploh vse samo zanj. Obiščite nas v Accordu, nasproti diskonta v Luciji tel. 770-620 Do 31. decembra nudimo 20% popust na gotovinsko plačilo. URNIK v decembru: - vsak dan od 8. - 12. in od 16. - 19. - ob sobotah tudi popoldan. Lepe praznike in srečno novo leto 1999 vam vsem želi Vaš Г^ CCOÜ^JD NOVOLETNE ZELJE MALČKOV LUCIJSKEGA VRTCA MORJE: KAROLINA (5): "... da bi doma naredili lepo jelko in bi bili vsi skupaj srečni!" TIM (5):"... da bi se počistile ulice!" >i\ Wace, naša zemiia L" dabi^l nebib»°nlZ7ak'tk0t Potre- 1 in e 'ri o ivi ie ic nr Ч 0! Mercator-Degro PORTOROŽ v Zeli vsem prijetno praznovanje v letu 1999 pa zvrhano mero sreče. Svojim kupcem pa se za-hvaljujemo za dosedanje zaupanje z željo, da bi tudi vnaprej ostali naše zadovoljne stranke. Da bodo vaši prazniki lepši, Se z najboljšimi dobrotami oskrbite V sladkem butiku pekarne V Luciji (vhod v podhodu, nasproti videoteke Miki). Vsem ljubiteljem naših slaščic se zahvaljujemo za zaupanje in se še naprej priporočamo! Lep Božič in srečno '99! OBISKALI SMO PEKARNO STARI PEK Pekama Stari pek se nahaja v Luciji. Do tam smo se z razredom peljali z avtobusom. V pekarni si je vsak naredil čokoladno rožico in jo pobarval. Ogledali smo si velike peči in velik mikser. Videli smo, kako delajo piškote. Ravno takrat so spekli panetone. Zelo hitro naredijo lepo torto. Da je okusna, smo se na koncu sami prepričali. Barbara Mijatović, 1.A OŠ Cirila Kosmača Piran kavarna GALERIJA • Če radi prebirate časopise v prijetnem kavarniškem ambientu, • če se radi srečujete z znanci in prijatelji, • če imate radi dobro kavo ali čaj, • če radi ob pijači kakšno rečete... potem je na Tartinijevem trgu v Piranu tel. 747-356 kavarna za Vas... V pričakovanju Vašega obiska Vam želi lepih praznikov in vam vošči uspešno in srečno novo leto. » Iskrena hvala strankam DeSUS, Zeleni Slovenije, Slovenski forum-Primorski forum, IDZ-DDI in MF ZL ter posameznikom: dr. Riani Benko, Milanu Cvejanovu ter Rajmondu Humarju za podporo na volitvah za županjo občine Piran. Skupen nastop je dobra osnova za naše nadaljnje sodelovanje in prizadevanje za uspešen razvoj občine Piran. Vaša novoizvoljena županja Vojka Štular VOLILNI FRAGMENTI * Volitve ali prostovoljno natikanje jarma Vprašanje koga izbrati, koga je voliti je staro najbrž toliko, kolikor je stara človeška družba. Enega ne volimo, ker ga ne poznamo, drugega pa prav zaradi tega, ker ga dobro poznamo! No, v tem trenutku pa to vprašanje niti ni več aktualno. Bitka je končana. Bojevniki so, vsak na svoji strani, prešteli »mrtve« in »ranjene«. In vse je zdaj jasno! No, predpostavljam, da so bili izvoljeni najboljši, ki so dorasli nalogam, ki jih čakajo. Oni so zdaj prevzeli vlogo zmagovalcev. In ni več »naših« ali »vaših« Izvoljeni predstavniki ljudstva so vsi - naši! Splošno dobro, kakor so jih imenovali v Voltairovi dobi enciklopedisti, še veliko pred njimi, pa helenska enciklopedija. Da bi na enak način danes gledali na naše izvoljene predstavnike, je morda le preveliko pričakovanje od tako mlade države, kakršna je naša. Vendar je pričakovati, da se bo tudi pri nas demokracija razvijala v takšno smer. Kako se bodo izkazali izvoljeni predstavniki ljudstva, bomo pretehtali, ocenjevali, jim ploskali ali jih izžvižgali mi, navadno ljudstvo. Sam sem za aplavz vsemu, kar se bo izkazalo za dobro, veličastno, lepo. Torej, za štiri leta smo po načelih parlamentarne demokracije izbrali svojo lokalno oblast: ne slabšo, ne boljšo, temveč prav takšno, kakršno smo si v tem trenutku zaslužili. Oblast pa tako ni nič drugega kot jarem, v katerega vsak narod prostovoljno, preko tim. volitev, vstavlja svojo glavo in si ga naloži na vrat: v imenu svobode, pravice in državljanske enakosti. Zato naj pač živi novoizvoljena oblast vse do naslednjih volitev! Pa potem? Potem bo ljudstvo zopet imelo možnost, da reče svojo: zatorej nasvidenje na naslednjih volitvah! * Kateri med vsemi najboljši je sistem? Vse od časov, ko so stari Grki »izumili« demokracijo človek še vedno išče najboljši volilni sistem. Eni trdijo, da mora sistem temeljiti na matematiki, ker mu le-ta daje znanstveno osnovo. No, pa mu dajmo, volilnemu sistemu, še to noto, ako mu bo to kaj pomagalo! Vendar dvomimo. Tako pač od sistema do sistema ostaja večna dilema: kateri volilni sistem je najboljši? * V iskanju novega mota Spremljajoč odvijanje celotne dosedanje slovenske politike dobi človek vtis, da je bil njen osnovni moto: kako najti način, da se ne bi sporazumeli. Upravičeno upamo, da bodo po tokratnih lokalnih volitvah slovenski moto zamenjali v - diametralno nasprotnega. Torej: kako najti način, da se (končno) sporazume-mo! Jovan Nikolić ( OlYltjA SM o J V i P l RAMO CE rJ)0Kte, JA SO 3ILE^ CE [V 1LDS ©ARAgij Kdo pošilja LDS v garažo? Kandidat za župana Franko Fičur svoji lepi sosedi zaman šepeta-."Skupaj - insieme"... Ona se ne pusti prepričati in mu pravi: "Ne, ne veš, koga čakam!" (Foto: D. Mekiš) PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospod s Fizin, ki ne želi biti imenovan 3.000 tolarjev, Loreta ŠEGA 1.500 tolarjev, Mafalda PAHOR iz Pirana 1.000 tolarjev, Marija ŽVEGLIČ iz Mirnega kota 2.000 sit, in družina FATUR iz Lucije 3.000 tolarjev. Društvo invalidov iz Pirana je že v mesecu maju nakazalo 3.000 tolarjev. Ker je objava prostovoljnih prispevkov v mesecu juliju zaradi požara v stavbi KS Portorož odpadla, kasneje pa smo jih po pomoti izpustili, se jim za prostovoljni prispevek zahvajujemo, za nastalo napako pa opravičujemo. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". II 2 3 4 5 ke I pr< зе Г1( 3Г( io jiv e mc orr zac ПО! Lokalne volitve '98 Nekateri so od njih nedvomno mnogo pričakovali. Upravičeno ali pa tudi ne. Nekateri so načrtovali čudeže, ki pa se niso zgodili. V Portorožanu smo se odločili, da vam ponudimo skromno analizo volitev v domači občini. Na žalost nimamo shranjenih podatkov o volilni udeležbi '92 leta, lahko pa po spominu povemo, da je bila višja kot leta '96. Udeležba na volitvah je namreč zgovoren pokazatelj. Tudi letošnje volitve so pokazale, da se volivci precej drugače obnašajo na lokalnih kot na državnih volitvah. Če je na državnih udeležba v naši občini med najnižjimi, je to še bolj izrazito na lokalnih. Brez dvoma k temu prispevajo »vikendaši«, ki so tu le fiktivno prijavljeni, še bolj pa prepričanje, da se z volitvami tako in tako nič ne spremeni. Strankarski strategi bi seveda morali upoštevati te okoliščine. > Za lokalne volitve je značilen uspeh neodvisnih list, ki na državnih, razen teoretično, ne morejo uspeti. Tega tudi poizkus z razbitjem ene volilne enote v več enot, ni mogel preprečiti. Še eno pomembno (in razveseljivo) ugotovitev lahko izluščimo iz uspeha Liste mladih: tudi mlade zanima politika, zato so kandidirali in očitno tudi volili. Po naši presoji je abstinirala predvsem populacija srednjih let. In še nekaj nam povedo rezultati: stranke kontinuitete so pri nas še vedno uspešnejše od tim. pomladnih strank. Uspešnost strank bomo ocenili, kar po njihovih volilnih rezultatih. > Najuspešnejša - LDS - je tudi največja osmoljenka. Nikakor ne more doseči tako visokih rezultatov, kot jih na državnih volitvah. Verjetno so državnozborski kandidati privlačnejši od tistih za občinski svet. LDS pa je ranljiva za »neodvisne liste«. Prav njeni člani jih radi ustanavljajo in stranki tako zbijajo njen uspeh. No, letos se lahko tolažijo, da so vendarle dosegli boljši rezultat kot leta 1 94. Neuspešnost LDS pa je najbolj očitna pri neuspehu njihovega županskega kandidata. > ZLSD se je po velikem nihanju v letih '92 in '94 ustalila pri številu volilcev, ki se bistveno ne spreminja. Uspeh te stranke je seveda večji, če je udeležba na volitvah manjša. Seveda je treba uspešnost stranke ovrednotiti še v luči uspešnosti njihove kan- didatke za županjo, ki je bila res velika, pa tudi njihovih satelitskih list. > SDS je sicer pristala na tretjem mestu, vendar je razlika do prvih dveh večja, kot bi jo pričakovali glede na uspeh v leta '96. V tolažbo ji je le dejstvo, da je ohranila dve mesti v občinskem svetu. > Tudi za DESUS velja, da ima zelo stabilno bazo. Enako bi za lokalno raven lahko rekli za stranko Zelenih, vendar pa njeno uspešnost kazijo rezultati na volitvah v državni zbor v I. '96. > Za ZZP in SKD je značilen enak padajoči trend, pri čemer je "uspešnejša" SKD. > Če smo postavili tezo, da je na zadnjih lokalnih volitvah LDS doživela bolj neuspeh kot uspeh (neuspeh pri županu!), potem lahko tudi za drugo vladno stranko - SLS -trdimo, da ni bila med uspešnimi. V občinskem svetu je sicer pridobila enega kandidata. A glede na rezultate državnozborskih volitev, bi bilo pričakovati kaj več... > Vsi kar pozabljamo, da je iz naše občine v državni svet izvoljen prvak SNS, Zmago Jelinčič. Da pa en človek še ni stranka, se je v tem primeru prav lepo pokazalo prav na naših volitvah v občinski svet, saj je stranka ostala brez svojega člana v svetu (na prejšnjih volitvah je imela enega oz. eno). > Za konec smo prihranili liste. Štiri volilne enote so bile narejene prav zato, da bi onemogočili njihov uspeh. Vendar so bili to računi brez krčmarja! Rogovileži iz LDS-a in ZLSD (Mladi forum)so se skupaj dogovorili za nastop na Listi mladih in bili zelo uspešni. Mladi frakciji ZLSD je uspelo spraviti v občinski svet dva svoja kandidata! Seveda so mladi LDS-ovci ostali nekoliko z dolgim nosom, enako pa tudi »matična« stranka LDS, saj so njeni mladi s sodelovanjem z Mladim forumom na skupni listi (Lista mladih) pomagali le ojačati pozicije ZLSD, ki si lahko zdaj upravičeno oblizuje prste! Enega kandidata ima v svetu občine Piran tudi Lista za turizem. Vendar pa ji ni uspel veliki met: da bi v občinski svet spravila vsaj dva svoja človeka. Na prejšnjih lokalnih volitvah je bilo težišče Liste za turizem v podjetju Metropolovih hotelov, na zadnjih pa se je preselilo v Palaceve hotele, zaradi česar pa lista ni bila uspešnejša. * Za te zadnje volitve bi lahko izpostavili še eno značilnost: všr ŽELJE OB KONCU TISOČLETJA IZBOR PRIČAKOVANJ PIRANČANOV ZA LETO 999 • Garažna hiša: kjerkoli bo, samo da bo! • Obnovljeno Tartinijevo gledališče: Pirančani so bili letos podobni oslu, ki mu tik pred nosom molijo seno, da bi ga pretentali, naj vleče dalje. Tako so jim in meseca v mesec obljubljali, da se bo zdaj zdaj začelo z njegovo obnovo... Ministrstvo za kulturo je menda obljubilo del denarja za obnovo, če ga del primakne občina. In občinski svetniki so kot ubogljive mravljice takoj izglasovali, da se v občinski blagajni rezervira denar, niso pa ga tudi zagotovili(!). Skratka, rezervirali so denar, ki ga ni! Zatajil je tudi izbrani izvajalec, ki si je, kdo ve zakaj, medtem premislil. Bi pa drugi najugodnejši izvajalec lahko takoj začel z delom, če bi mu zagotovili - denar. Če torej bo denar, bo tudi gledališče... Koliko čejev in kolikokrat bodo Pirančani še osli??! • Ureditev obmorske poti do Fiese: javni razpis za izbiro najboljšega izvajalca je objavljen (ocenjena vrednost del je 8 milijonov tolarjev). Izvajalca bodo izbrali januarja, ko naj bi tudi začeli z deli. Po novi peš poti bi se predvidoma lahko sprehajali aprila. • Urejen objekt avtobusne postaje: preden je bivši župan vzel slovo, je menda nesojenega lastnika, Slavnik Koper v stečaju in avtobusnega prevoznika I & I prepričal, naj se dogovorita o najemu tega objekta, ki sramotno kazi videz mesta že pri samem vstopanju vanj. I & I bi naj tu uredilo začasno avtobusno postajališče, do izgradnje avtobusne postaje v Luciji... O, da bi se ta dogovor le uresničil! »družinskost (familjarnost), kar v praksi pomeni, da so na isti listi nastopili člani iste družine (največkrat oba zakonca (npr.: ZLSD, Lista za turizem, Zeleni Pirana) ali drugi sorodniki (npr. LDS, Lista mladih...). > Druga specifičnost je, da mnoge kandidate na posameznih listah - bodisi strankarskih ali »neodvisnih« - druži skupni, lahko bi rekli celo osebni interes (npr. delovno mesto oz. funkcija, ekonomski interes podjetja oz. institucije, v kateri so zaposleni). Mirno lahko trdimo, da je bil na teh volitvah javni oz. interes skupnosti močno zapostavljen, kar pa omogoča tudi sam proporcionalni volilni sistem, ko ljudje ne volimo posameznega kandidata, ampak listo! Volja ljudstva je nedvoumna in neza-megljena le pri volitvi župana in tudi članov sveta krajevnih skupnosti (neposredne volitve). No, zaključimo pa lahko, da so tudi te volitve, kot so pač vse volitve po osamosvojitvi, podobne hazardnim igram. Marsikdo se je opekel, ko je stavil na napačnega konja. Kot se za hazarderje spodobi, bodo spet poskusili naslednjič. Zato se ne čudite, ko se boste čez štiri leta spet srečali z istimi imeni. Kako so glasovali volilci na volitvah v letih '92, '94, '96 in na letošnjih (po številu glasov). 92 94 96 98 LS SF Primerjava volilnih rezultatov posameznih strank in list na volitvah v letih '92, '94, '96 in '98. ŽELJE OB KGNÜU TISOČLETJA IZBOR PRIČAKOVANJ PORTOROŽANOV ZA LETO 999 • O da bi si Belokriška cesta končno prislužila naziv cesta! Čas je, da bi postala moderna pot v naselju, ki bi zagotavljala varnost pešcem in motornim vozilom. Cesta s pločniki, javno razsvetljavo, prehodi za pešce, prometnimi oznakami, vzdrževanjem in čiščenjem... • Da bi jih ne imeli več za osle in bi končno obnovili stari hotel Palace... LDS 2449 904 2326 1564 ZLSD 2044 1128 1413 1426 SDS 329 567 949 603 ZELENI 413 497 163 478 DESUS 453 505 463 ZZP 612 466 304 393 SKD 741 666 439 346 SLS 405 179 747 285 SF 131 SNS 470 242 581 92 LISTE 2100 1205 1274 Druge 468 716 0 napačne glasovnice 1070 899 661 763 skupaj 10633 7674 8804 7818 neudeležba 2367 5593 4847 6088 13000 13267 13651 13906 • Varno pot za šolarje: Izobraževalne in vzgojne institucije so v Portorožu stisnili v hrib, ob Sončno pot in pot Med vrtovi (Center za korekcijo sluha in govora, podružnično osnovno šolo in vrtec, dijaški dom, srednjo naravoslovno šolo z italijanskim jezikom), dostop pa..., nanj pa kot da bi nihče ni pomislil. Tako se šolarji in še mlajši (tudi z omejenim sluhom in celo gluhimi) prebivajo kot vejo in znajo po nevarni Sončni poti (na magistralni cesti, kamor se pot izteče, so pozabili celo na prehod za pešce). Pot Med vrtovi, po kateri so hodili prej, so s prenehanjem obratovanja vrtnarije ne meneč se zanje, prekinili (zaprli). • Kakšno zlatarno manj in kakšno papirnico več... • Ugledno obnovljena, poleti pogorela stavba Krajevne skupnosti Portorož, ki je dolga leta kazila videz kraja, požar pa ji je zadal še zadnji udarec. No, žarek svetlobe vendarle je, saj podjetje SGP Koper stavbo že pridno obnavlja, kar daje upanje, da bo Portorož končno imel sodobno urejen ^ II 2 3 5 j 6. N; ^rotovž«, ki mu bo v ponos. • Urejeno središčno območje: tržnica Kaštel z bližnjim nesojenim parkiriščem (kjer sta stala bivša hotela Orion in Helios), avtobusna postaja, dvorišče restavracije Istra, pa tja do Avditorija. Za začetek bi odstranili Kaštel. • Obnova zapuščenih, zanemarjenih, propadajočih hiš: Virginije, Vojkovega doma, nekdanjega zdravstvenega doma... VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVRAJA 1. Kakšna je razlika med gradbenimi deli na Podvozni cesti v Luciji in bojnim poljem? Ni razlike: tudi na bojnem polju ni prometnega policaja, ki bi usmerjal vozila. 2. Kdo je v času letošnje predvolilne kampanje prišel najbolj na svoj račun? Ljubitelji čenč in smetarji. 3. Kakšna je razlika med pranjem denarja in pranjem umazanega perila? Prvo je značilno za pokvarjene gospodarstvenike, drugo pa za politične stranke. 4. Česa bo piranska županja deležna s strani mestnih svetnikov in drugih občinskih funkcionarjev, česar prejšnji župan ni bil deležen? V javnosti ji bodo pomagali sleči ali obleči plašč (pa še ta uslužnost je vezana samo na hladne mesece). 5. Kakšno prednost je imela piranska županja na prejšnjem delovnem mestu v primerjavi s sedanjim? Otrokom je znala hitro dopovedati, kako in kaj, z občinarji bo šlo pa precej težje. Sonja Požar, Lucija tfurf Si , pM}Ml]S ' tfSf M џ) SKECNÖ LETO 1333! Napredno iskanje podatkov na internetu , ke pri 56 i tic! >Г0; jiv Ine ime onr zac no« Podatkov na internetu je že tako veliko, da že težko ločimo zrno od plevela. V pomoč so nam dodatne možnosti iskanja, ki nam jih ponujajo iskalna orodja. Oglejmo si dva primera iskalnih orodij. www.vahoo.com ф Yahoo i Auctions fjrbv. beanie. M rm» coupons! fron Value-mail Win $5000 from ewallet Search | Cp| Na levi strani gumba Search je napisana beseda options. S klikom na besedico nam program ponudi dodatne možnosti iskanja. Ob tem so prikazani tudi primeri, ki pojasnjujejo uporabo dodatnih možnosti. Ponuja nam sledeče možnosti: a.) Za iskanje zadetkov, ki vsebujejo točno določene besede, uporabimo znak + *primer: -če vnesemo ključno besedo Slovenija, dobimo 1+16 zadetkov, -če vnesemo ključno besedo Slovenija + Piran, dobimo 1 zadetek. Znak - uporabimo, da dobimo samo zadetke, ki pa ne vsebujejo besede, pred katero je znak b.) Za iskanje zadetkov, ki vsebujejo v naslovu točno določeno besedo, uporabimo sledeče parametre (t: ali u:) t:beseda - prikaže nam zadetke, katerih naslov vsebuje tudi to besedo u:beseda - omejuje zadetek le na URLje (zadetki so omejeni le na naslove računalniških strani, ki vsebujejo omenjeno besedo). c.) Za iskanje po določenem besedilu omenjeno besedilo vnesemo med navednice » besedilo ». d.) Za iskanje po korenu besede uporabimo znak *, ki ga dodamo na levi strani korena besede. Yahoo omogoča iskanje tudi s kombinacijo omenjenih možnosti. Drugi primer je iskalno orodje www.altavista.com most powerful and useful guide to the Net dick here lo Ask AltaVista™ a question. Or enter a tew words in Example Where can I find U.S. census bureau sra Specialty Searches ЛУ F amily Fillei - AV Ph Fntomirnrifi! ■ Ho.jlth - He f^Qrjk.Firid^r - Sioch Quo! »Tcrnnicr any language ДДВШ i Chinese Czech Danish Dutch English Estonian Finnish French Ht?lp - A.rf»-anct;d Gadgets ■ f'/ 1Г11", ■ ISMLE^ps ] MciAliT DV Radosten Božič, urejeno okolje in prijaznost želi v letu '99 svojim krajanom KS PORTOROŽ VSEM KRAJ ANKAM IN KRAJANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 KRAJEVNA SKUPNOST PIRAN АМНМВ AVTO MOTO DRUŠTVO "Pinko Tomažič PIRAN AVTO KAM P STRUNJAN tel. 782-076, fax 782-344 Priporočamo se za uporabo naših storitev v avto šoli in za aktivno včlanjevanje v naše društvo. Uradne ure: ponedeljek torek 8,00-15,00 četrtek sreda petek 8,00-13,00 in 16,00-18,00 sobota 8,00-12,00 v Zeti Vsem tepe praznike in srečno 1999 teto! ODESON d.o.o. PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO OBALA - LUNGO/WARE 116, LUCIJA - LUCIA TEL/FAX: +386/66/771-998 URNIK - ORARIG vsak dan - ogni giorno 08,00 - 13,00 16,00 - 19,00 sobota 08,00 - 12,30 POZOR! V decembru gotovinski popust za vse artikle na zalogi!!! Obiščite našo prodajalno vodoinštalacijskega materiala v Luciji Altavista nam ponuja poleg zagoraj omenjenih možnsti tudi dodatne, ki nam pridejo zelo prav. Zelo dobrodošla je možnost iskanja zadetkov v »domačem« jeziku. V polje vnesemo iskano besedo. S klikom v polje any language se prikaže seznam jezikov, v katerem izberemo želen jezik. Programsko orodje nam prikaže zadetke samo za to jezikovno področje. Na žalost Slovenije še ni v omenjenem seznamu. Altavista loči med malo in veliko pisavo. To pomeni, da v primeru, ko nismo sigurni, vnesemo besedo v mali pisavi. Kot rezultat dobimo zadetke, ki so zapisani tako z malo kot veliko pisavo. V primeru, da uporabimo veliko začetnico, pa dobimo samo zadetke, ki so tako vneseni. Nekatere ključne besede so še: Ključna beseda Pomen anchor:beseda najdi besedila, ki vsebujejo omenjeno besedo v obliki hiperlinka applet:ime najdi besedila, ki vsebujejo Java pro- gramček s tem imenom domain:oznaka domene najdi besedila, ki vsebujejo to oznako domene (Slovenija ima domeno SI) image:ime slike najdi besedila, ki vsebujejo sliko s tem imenom. Ostalih, ki so po pomenu podobne ključnim besedam pri Yahoo-ju, nisem opisal. Opozoril pa bi, da iskalna orodja niso med seboj povezana (nimajo skupne baze podatkov) To pa pomeni, da moramo pri iskanju podatkov uporabljati več različnih iskalnih orodij. Na ta način imamo več možnosti, da najdemo želene podatke. Pošiljanje čestitk preko interneta Prazniki so pred nami. Zelo zanimiva je možnost pošiljanja elektronskih čestitk preko interneta. Oglejte si sledeči naslov: http://www.Qeocities.com/~webwinds/cards/cards.html Na izbiro imate veliko možnosti. Presenetite svoje prijatelje in jim pošljite čestitko. Tudi sam želim bralcem Portorožana ob Božičnih in Novoletnih praznikih vse najboljše, veliko zdravja in uspeha v naslednjem letu 1999. Lep pozdrav, Marjan Maslo, dipl.ing. prom.OŠ Cirila Kosmača Piran Pošljajte mi vaša sporočila na naslov: marjan@o-ckpiran.kp.edus.si II 2 3 4 5 N; ke iPre >e nc >Г( >0 jiv me ime Orr zat П0! ŽELJE OB KONCU TISOČLETJA IZBOR ŽELJA LUCIJČANOV ZA LETO 1999 • Da bi Lucija dobila podobo pravega mesta: a ne dolgočasnega mesta brez duše. Lucijčani si želijo mesto s srcem: z zračnimi trgi, kjer se Mladi lahko ustavimo AIDS bodo srečevali, knjižnico, ki bo njihov kulturni hram, s cerkvijo, kjer bodo verni iskali upanje in tolažbo... • Za začetek: izgradnja II. faze Trgovsko poslovnega centra (avtobusne postaje) -koliko je (bo) v njem duše in srca, pa je drugo Je moto letošnje akcije ob dnevu boja proti tej bolezni, 1. decembru, kateri se je pridružilo tudi naše domače območno združenje Rdečega križa. Študenta (Boris Sušrnak iri Gregor Vesiko; tor dijakinj Srednje zdravstvene šole i/ Pirana so tega dne mimoidočim po piranskih ulicah razdelili preko šesto zloženk, ki govore o AIDS-u in prav toliko prezervativov. Vse to so delili še na medicinski šoli in Gimnaziji. Ob tem so prodajali še novoletne voščilnice, zgoščenke (CD-je) in videokasete, katerih izkupiček je namenjen humanitarni akciji z nazivom Kadar življenje boli. V.K. Preventiva odvisnosti ni le boj proti drogam... bilo sporočilo v recitalu, ki ga je 2. decembra v portoroškem Avditoriju pripravila Lokalna akcijska skupina (LAS) občine Piran. Mladinsko gledališče Gib, plesno akrobatska skupina Flip, karate klub Shotokan, duo Black Jack in Saško Surla so s svojimi nastopi v pretežno mladih gledalcih vzbudili upanje, da lahko - čeprav ni mogoče dobiti vojne proti drogam - rešimo posameznega človeka. »... Upanje nam dajejo tisti mladi ljudje, ki so izbrali življenje, čeprav z bolečinami, razočaranji in padci...« je povedala predsednica Lokalne akcijske skupine prof. Milica Maslo. Prireditev je spremljala še razstava vseh programov (14), ki jih podpira LAS. ...je predvsem ustvarjalno delo, predanost in ljubezen do mladih. Z lastnimi silami in pomočjo odraslih, ki verjamejo v moč dobrih del, mladi odraščajo v samozavestne ljudi, ki znajo sprejemati prave odločitve. To vse je vprašanje. Zaenkrat je v njegovih nedrjih našla prostor knjigarna Kriza žanra; če bo še kaj srca, pa zavisi (tudi) od ljudi. • En sam obljubljeni semafor ali da bi čimprej nehali »iskati zlato«: konec oktobra se je začela, pod nedolžno pretvezo, obnova križišča Podvozne ceste s cesto Obala. Delavci so počasi, a vztrajno rili globje in globje, tako da so Podvozni cesti prišli do kosti... Naj bi končali do konca oktobra, so rekli, do 15. novembra, so pribili, do 15. decembra, so se zaklinjali... Zdaj se Lucijčani tresejo, da bi vrli gradbeniki tam našli ostanke Atlantide ali zgolj kakšne obskurne žarne kulture. Potem bi tja, kot kobilice, še »žličkarji« prišli. Ti pa bi, milimeter za milimetrom z neskončno potrpežljivostjo obračali kosti, novčiče in črepinje...Ha, pa so potem dobri še za kakšen petnajsti... v kdovekaterem mesecu. KÜ3 Blagoslovljen Božič 1998 in posebne milosti V zadnjem letu tega tisočletja, V letu 1999, posvečenem Nebeškemu Očetu želijo Vsi duhovniki, redovniki, redovnice, kateheti in Vsi člani delovnih skupin V župnijah piranske občine -Vsem katoličanom in Vsem ljudem dobre Volje. • Hišo nekdanje železniške postaje, ki so jo zaradi gradnje stanovanjskih stolpičev lahkotno porušili z obljubo, da jo bodo postavili drugje. Se kdo še spomne te obljube? LJUDSKA UNIVERZA KGPER Spoštovane občane obveščamo, da smo 16.12. spremenili telefonske številke v enoti Koper Lahko nas kličete na številko v enoti Koper 21-280 VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219 - adaptacije stanovanj Prijetno postavitev pregradnih sten praznovanje montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog pleskarska dela m srecno montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru 1999. leto! Ni vse zlato, kar se svet(i)... Volitve v občini Piran so mimo. Običajni ljudje smo nanje že pozabili (eni celo ne vedo, da so sploh bile). Člani starega občinskega sveta so tudi vzeli slovo, predvsem tisti, ki niso bili ponovno izvoljeni, ali pa niti kandidirali niso. Po volitvah so se 3. decembra zbrali na poslovilni seji, kjer pa menda ni bila potočena nobena solza slovesa. Pa tudi med volilci ne! • Stari občinski svet je vzel slovo, naj živi novi! Bi lahko vzkliknili, če bi paratrazirali znani vzklik: Umrl je kralj, naj živi novi! Tako pragmatično so najbrž razmišljali tudi v portoroškem Avditoriju, ko so starim članom sveta piranske občine v svojem zahvalnem pismu za izkazano podporo pri uresničevanju njihovih načrtov (nadkritje letne scene Avditorija in obnova piranskega teatra) predlagali »pihanje na dušo novim svetnikom in županji«, da bi nadaljevali že sprejete usmeritve... Vesele Božične praznike in srečno Novo Leto 9 Vam želi vaš Casino Portorož d.d. *'!•.„.»L «fe f-K jfi ШЈА1цЈ ' ÄL-äu Kiti wübiu M.„ m^jtx: r c-Ü. i mestтил^. r . Ш j«* m g 11ИИ1 m *т IP; " / •> Buon Natale e un felice Anno Nuovo vi augura il vostro Casino di Portorose. December 1998 portorožan it. Illl2_________21 N; ke pri >e ne Г( 50 jiv me mc on zac П0! Nai Ш - 'v^V I ШЈ. ......Ш j Dicembre e' magico. Net nostro asi/o facciamo festa tutto H mese^entre aspettiamo I'arrivo di Babbo Natale : Spettacolo con it mago Čanak Marionette »SiviIja in škarice« del gruppo Akada Arriva S.N icolo' - Burattini »Medo in jablana« le educatrici-vrtec Morje Laboratorio er eat i vo - Recita »Biancaneve e i 7 nan i« le educatrici- vrtec Morje - »La principessa dispettosa« la Contrada di Trieste Aspettiamo Nonno in verno Laboratorio d i pasticceria Pranzo a lame di candela ^ I bambini ed it personale del -Ж- Giardino d'infanzia »La coccinella« augurano a tutti Buone feste ! f-'J * ф o Ohranjanje in bogatenje identitete Slovenske Istre Ob iztekanju leta ne moremo mimo letošnjega oktobra, ki je postregel s kar tremi pomembnimi dogodki, katere lahko štejemo h konkretnim pobudam in prizadevanjem za ohranjanje in bogatenje identitete in posebnosti slovenske Istre. Najprej velja omeniti razstavo Kocjančičevi nagrajenci (od 16. oktobra do 16. novembra) v avli piranskega arhiva, ki je z bogatim knjižnim in dokumentarnim gradivom omogočila vpogled v prehojeno življenjsko in ustvarjalno pot slovenskega istrskega barda - duhovnika in pesnika Alojza Kocjančiča, neutrudne zbirateljice ljudske zapuščine Rožane Koštjal, pesnika Edelmana Jurinčiča, akademskega kiparja Jožeta Pohlena, pisatelja Marjana Tomšiča, zgodovinarja Alberta Pucerja in umetniškega fotografa Luciana Kleve. Predstavitev dosedanjih Kocjančičevih nagrajencev je neposredno razgaljala etnografske, kulturno-zgodovinske, književne in druge značilnosti oz. posebnosti iz preteklosti in sedanjosti Slovenske Istre. Zakaj so Istrani preskromni? Drugi pomemben dogodek je bil 21. oktobra v Kosmačevi hiši v Portorožu, ko so se Kocjančičevi nagrajenci z moderatorjem Milanom Gregoričem predstavili na okrogli mizi Istrski kulturni mozaik, ki jo je pripravila Mestna knjižnica Piran. Klub temu, da je precejšen del okrogle mize zašel v slepo ulico (deloma zaradi nefleksibilnosti moderatorja, deloma zaradi dolgoveznih spominov na g. Alojza Kocjančiča), je tudi to srečanje potrdilo, da se je potrebno nemudoma lotiti analiz oziroma sintez zlasti za slovensko Istro pomembnih kulturniškim tem in problemov, ki se v tukajšnji in siceršnji slovenski stvar- nosti vse bolj marginalizirajo. Med številnimi načetimi vprašanji, ki so »dvignili temperaturo« udeležencev, je bilo veliko dilem o tem , ali je priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča doseglo svoj namen, oziroma kako uspešen bo predvideni spremenjeni koncept dodeljevanja te nagrade. Ostra kritika je bila namenjena obalnim industrijskim, turističnim in drugim gigantom, ki z redkimi izjemami tukajšnjim kulturnim projektom običajno nonšalant-no in brezvestno obračajo hrbet. Seveda je bilo govora tudi o istrski identiteti, na primer o pomenu istrskega narečja, pa o tem zakaj Istra oziroma Istrani nimajo ponosa, zakaj so preskromni in (zlasti medijsko) premalo opazni, prodorni, odmevni. Kot skupni imenovalec vseh teh nedorečenih razmišljanj se torej vedno znova zastavljajo vprašanja: zakaj je družbeni odnos do avtohtone kulture v našem okolju tako na psu, zakaj je tako težko opredeliti identiteto istranstva in Istrana, zakaj v naših šolskih programih ni domoznanskih predme-tov, zakaj je Slovenska Istra pastorek na zemljevidu slovenske državnosti itd. Sklepni in najbolj svečani dogodek letošnjih »Kocjančičevih dnevov« pa je bila uradna podelitev letošnje nagrade vsestranskemu in tudi zunaj slovenskih meja uveljavljenemu istrskemu ustvarjalcu Lucianu Klevi v izolskem Kulturnem domu. Slovenski istrski kulturni mozaik ima torej že šest živopisnih kamenčkov - Kocjančičevih nagrajencev, ki z ljubeznijo, spoštovanjem, dostojanstvom in vehementno ustvarjalno vnemo ohranjajo in oživljajo pristno duhovno izročilo svojih prednikov. Slavko Gaberc Udeleženci okrogle mize Istrski kulturni mozaik v Kosmačevi hiši na Stari cesti v Portorožu. Med njimi je skrajno desno Milan Gregorič, na sredini |e Rožana Koštjal, drugi levo od Koštjalove je dobri znanec bralcev Portorožana, arhivar Alberto Pucer. (Foto: Vladimir Bernetič) "RESNICE" GOSPODA ŽARETA LIPUŠČKA Ko zaradi neznanja ali pomanjkanja podatkov nekdo nekaj trdi, kar ni res, rečemo, da je trditev zmotna oziroma ni resnična. Če pa imaš na razpolago vse podatke in tudi znanje, pa namenoma trdiš nekaj drugega, je to nekaj drugega. In gospod Žare Lipušček v članku, objavljenem v Portorožanu št. 10 pod naslovom "Izguba občinskega podjetja Aerodrom Portorož", tako ravna. Kot član občinskega nadzornega odbora ima na razpolago vse podatke. Kot kaže, pa njegovo nasprotovanje letališču ne pozna več racionalnosti in prehaja v obsedenost. Ne izbira več sredstev. Proti se bori, če ne drugače, pa z namernimi neresnicami. Göebels je rekel, povej laž desetkrat, pa bo postala resnica. Hoče gospod Lipušček na ta način priti do "resnice"? Katere trditve v članku niso resnične: * da znaša izguba Aerodroma okoli 40.000.000 SIT, Podjetje je v letu 1997 imelo 14.847.041,77 SIT izgube. V tej izgubi je znaten del odpisov neizterljivih terjatev iz preteklih let. Izguba iz tekočega poslovanja se je v letu 1997 v primerjavi z letom 1996 zmanjšala za 14% in se bo po programu, katerega je sprejel občinski svet, kmalu v celoti odpravila. * da podjetje Aerodrom ni obračunalo amortizacije svojih sredstev, Podjetje je obračunalo predpisano amortizacijo v višini 6.076.656,40 SIT in samo v letu 1997 nabavilo osnovna sredstva v vrednosti 19.058.935,87 SIT. * da letališče s šolskimi in akrobatskimi poleti onesnažuje okolje, Podjetje ne izvaja letalskih dejavnosti. S svojo politiko cen in drugimi ukrepi pa je doseglo, da letalci na področju občine Piran ne izvajajo akrobatskih poletov, izvajanje šolanja pa je zmanjšalo za več kot 80%. Da večina ne misli tako, je razvidno iz obrazložitve pri nedavni podelitvi Zlate vrtnice prav Aerodromu! * da se preko letališča prepelje le peščica potnikov, Če je 19.622 potnikov v letu 1997, od tega 74% iz tujine, peščica... * da izguba ostaja na plečih občanov, B3P December 1998 portOTOŽgnit^l^^ 23 VSE JE V MISLIH PISMA PORTOROŽ AIM L) Nihče - ne država, ne občina, niti občani -ne prispevajo niti enega tolarja za kritje izgube podjetja ali za njegovo poslovanje. * da je občina naročila strokovno študijo, ki ugotavlja, da bi bilo najbolj smotrno letališče postopoma zapirati in območje nameniti drugi, okolju primerni in dobičkonosni dejavnosti, Gospod Lipušček se sklicuje na delovno gradivo iz leta 1995, v katerem so objavljeni njegovi pogledi na letališče. Strokovna študija, ki mora odgovoriti na vprašanje utemelje- nosti nadaljnjega poslovanja letališča, je po sklepu Občinskega sveta šele naročena po postopku oddaje javnih naročil. Izdelana bo konec januarja 1999. Mimogrede, sredstva v višini preko 8 milijonov tolarjev za študijo zagotavlja podjetje samo. * da gre pri letališki dejavnosti za prelivanje občinskega denarja v privatne žepe, Ponovno - občina ne iz proračuna ne iz katerikoli drugih sredstev ni do sedaj dala niti tolarja za letališke ali letalske dejavnosti. Letališče je zgradil in letala kupil Casino, občina pa je vse le prevzela v last. * da sta letali, ki sta dani v najem, na koncu svoje amortizacijske dobe in da se ni obračunavalo amortizacije za letali, Amortizacija se je vedno obračunavala. Letna najemnina, ki jo podjetje redno prejema, znaša 225% sedanje knjižne vrednosti obeh letal. Letali sta redno vzdrževani. Vsakih 2000 ur se vgradi nove motorje in zamenja druge vitalne dele itd. Letali bosta veselo leteli vse dokler bosta vzdrževani in to, verjetno na žalost nekaterih, še najmanj 20 let. * da objekti na letališču niso vzdrževani in vsi po vrsti zahtevajo velika vzdrževalna sredstva. Vsi objekti so redno vzdrževani in sposobni za obratovanje, kar vedno ugotavljajo za to pristojne inšpekcije. Nič ni prepuščeno propadanju. In katera trditev gospoda Lipuščka v članku je torej resnična? Njegov podpis! Direktor: Anton Kovšca ssssss .х-ж; жхажж, ве: v^m: ш. ж :: у ...... 24 Dogodki niso to, kar se zdijo, temveč to, temveč to, kar iz njih naredimo. Misli so valovanje, energija, ki vzbuja in sproža reakcijo. Dobre, pozitivne mislim privlačijo dobro. Slabe, negativne misli pa privlačijo slabo. Zato je najprej treba izprazniti svojo dušno posodo predsodkov in privzgojenih vedenjskih vzorcev, spraznjeno dušo pa napolniti z darovi pozitivnih ustvarjalnih misli. Od učinkovitih, konstruktivnih misli je zatem treba narediti še korak do nujnosti: živeti skladno z njimi. Biti moramo aktivni: dajajmo in bomo dobili. Ljubezen dajajmo tja, kjer je ni in nazaj bomo dobili ljubezen. Odpuščajmo in imeli bomo eno največjih moči, ki je vsak trenutek pri roki. Ne imejmo sovražnikov, imejmo le učitelje! Odprti bi morali biti za učenje, tako, da bi zmogli \/_ slabih izkušenj irt navidez slabih dogodkov ustvariti rJobr^ rezultate in srečen razplet. -Nas razum, nas e misli so kovač naše sreče, zato jim verjami-mo in popolnoma zaupajmo!" Tako je skoraj 50 glavo množico nagovorila gospa Mili Maček - Kepa, reiki mojstrica in učiteljica ter diplomirana bioenergoterapevtka na predavanju, ki ga je pripravilo Območno združenje Rdečega križa Piran v prostorih lucijske Krajevne skupnosti 19. novembra letos. Zdelo se je, kot da vsi v dvorani vse to že od zdavnaj vemo, da so to večne resnice. Pa vendar je vse povedano tako težko uresničiti v vsakdanjem življenju, kajti pot samodiscipline je vse prej kot rožnata (prej trnova). Valentina Klemše na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 katera sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje, saj slovi po izredno dobro pripra-vljenih darovih morja, želi vsem prijazen Božič in srečno '99 leto. ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke. TURISTIČNO PODJETJE PORTOROŽ IMPRESA TURISTICA PORTOROSE VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM DELNIČARJEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM. TURISTIČNO PODJETJE PORTOROŽ, d.d. Izpustitev želv iz akvarija v morje še odmeva Med srečanjem UNESCOVIH šol, ki se je na začetku oktobra izteklo na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu, so mladi medna rodno leto oceanov obeležili tako, da so Piranskemu zalivu oz. slo venskemu morju vrnili nekaj njegovih »oklepnih« in malce bolj počasnih prebivalcev - zaščitenih želv. Akcijo, ki so se je udeležili tudi dijaki Gimnazije Piran, je organiziral piranski akvarij pod vod stvom gospoda Valterja Žiže. Dijak Gimnazije Piran, Andrej Klemenčič, je v pogovoru z njim uspel nekoliko razkriti ozadje te prav nenavadne, a vsekakor pomembne in odmevne akcije. Kaj pomeni izpust želv iz piranskega akvarija nazaj v njihov naravni habitat? Za sam akvarij pomeni reklamo, za želve ohranitev vrste, za javnost pa seznanjanje z njeno ogroženostjo. Kakšna je povezava te akcije s svetovnim letom oceanov? Najbolj neposredna je srečanje UNESCA 2. oktobra letos na Tartinijevem trgu v Piranu, kjer je bila poudarjena vloga posameznika pri reševanju globalnih okol-jevarstvenih problemov. Kako bi opredelili regijski pomen te akcije? Pomoč in podpora bi bili zelo dobrodošli. Slovensko morje je namreč majhno, interesov pa veliko, tudi državnih. Država pa bi lahko tudi največ pomagala. Menimo, da je enako nujno uskladiti sodelovanje na medobčinski ravni. Le 48 km obale se ponaša s kar tremi marinami, kako bi lahko zaradi prostora in onesnaževanja imela le eno marino! Kakšen odziv ima ta akcija in ali so že vidne kake spremembe? Spremembe bodo: odziv je že boljši. Pomembna pa je predvsem vloga akvarija kot simbola prireditve. Intenzivno smo pričeli sodelovati tudi z lokalnimi ribiči, ki vse ulovljene želve, tako kot tudi še neraziskane vrste, prinesejo v akvarij, kjer jih označimo, proučujemo, včasih najdemo celo kako novo vrsto. Akvarij sodeluje tudi z Društvom za zaščito narave in biološkim inštitutom. Posredovanje medijev v tovrstnih akcijah se nam zdi, seveda zelo pomembno. Drugi oktober je tudi svetovni dan proti mučenju živali. Je bila povezava med akcijo, ki jo je opravil akvarij ter tem globalnim protestom že dolgo načrtovana? Prav nasprotno. Akcija je bila spontana, tako kot tudi ljubezen do narave, živali... Kaj pomeni ta akcija Vam osebno? Predvsem veliko zadovoljstvo. Ali v bližnji prihodnosti načrtujete še katero podobno akcijo? Kar precej jih bo. Prednost ima nadaljevanje tega projekta z želvami. Potem je še zapisovanje novih vrst v Tržaškem zalivu, sodelovanje z ribiči in morda v bližnji prihodnosti povezava z organizacijo, ki bi imela neke vrste nadzor med našimi dejavnostmi. Upamo, da so izpuščene želve, avtentično slovenske, stare (tudi) do 120 klet, uspešno zaplavale in uspešno zaživele v vodah severne Istre. Pogovarjal se je Andrej Klemenčič, Fotogratirala: Mojca Ravbar O delu TIC-a in TO v Portorožu Že pred nekaj časa sem nekje zasledila članek o tem, s čim se lahko ukvarja TIC (Turistični informativni center) v Portorožu. Zelo me je presenetil odgovor gospe Andreje Humar-Fatorič, predsednice portoroškega Turističnega društva in vodje TlC-a, ki trdi, da se razen s prodajo turističnih brošur in drugih artiklov v TIC-u niso ukvarjali s komercialno dejavnostjo. Ali prodaja turističnih izletov in oddajanje zasebnih turističnih sob ni komercialna dejavnost? Že vrsto let sem namreč zaposlena v Turist biroju. Do požara v stavbi KS Portorož nas je od TlC-a ločevalo le nekaj stopnic, zato so mi dejavnosti tako TIC-a kot TD dobro znane. Sami smo uradno registrirani za te dejavnosti in smo jih kot Turist biro tudi uspešno opravljali do leta 1996, ko je vodenje informativne pisarne Občine Piran prevzela ga. Humar-Fatorič in smo tako v istem prostoru dobili nejolano konkurenco. Pod okriljem turističnega »informiranja« so v TIC-u prodali največ turističnih izletov v Portorožu, ustanovili Klub sobodajalcev, sklepali z njimi pogodbe in posredovali pri oddajanju zasebnih sob in počitniških stanovanj. Tabla z opisi izletov in s cenami TIC je bila stalno vsem na očeh. Morda bi bilo dobro ga. Fatorič spomniti, da je v mesecu maju in juniju pomagala pri posredovanju mnogim šolam po Sloveniji pri izletu z ladjico ob naši obali. Prav gotovo tega ni delala brezplačno, z ljubeznijo do šolarjev in do prevoznikov. In končno: Turistično društvo Portorož je navedeno kot agencija, ki posreduje privatne sobe tako v ceniku, ki ga je izdala Turistična zveza Slovenije, kot v ceniku Turističnega združenja Portorož, številka faxa TD pa je ista kot fax TIC. Zato me čudi sprenevedanje njenega nadrejenega, da o tem, nič ne ve, da ji dovoljuje vse te dejavnosti, saj ga je o tem obvestila tudi naša firma. Nanj smo se obrnili v upanju, da bo zadeve uredil, saj nam je TD Portorož s svojo predsednico in s svojimi dejavnostmi prevzelo velik del zaslužka in nas želi izriniti iz prostora. S pojasnilom predsednice TD, da ni imela redno zaposlenih delavcev, pa se še kako strinjam, saj se je v dveh sezonah zvrstilo najmanj dvajset »študentk«, ki so to bile ali ne, mlajše in malo starejše. Ene so bile za svoje »študentsko delo« plačane, druge, bolj plašne in prestrašene, pa seveda ne. Sicer pa spisek imen in navodila o delu in obnašanju, kar je ga. Fatorič pisala svojim delavkam, med požarom stavbe KS gotovo ni zgorel (veliko namreč ni bila v službi, pa jim je v večernih urah pisala v zvezek svoje pripombe in grožnje, kar so mi potem »študentke« tudi prebrale). Andreja Gudič, Vodopivčeva 11, 6330 Piran TINTA dy.cr.cr. Obala 55-Portorož (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 08.00 in 15.30 uro Nudimo Vam: - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog.. ™ 1 - izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format - fotokopiranje na barvni papir A4-A3 format Za študente in dijake A4 -10 SIT! VSEM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO ZDRAVO Ш USPEŠNO 1999 II 2 3 4 5 HOTELI M MORJE d.d. PORTOROŽ PORTOROSE Spoštovani krajani Ostalo nam jc Ic še nekaj dni starega leta. Zdaj je pravi čas, da se /a hip ustavimo in se ozremo nazaj, dokončamo pomembna opravila, se zahvalimo poslovnim partnerjem in poklonimo ljudem okoli nas dobro misel. Tudi mi v hotelih Morje bi se radi zahvalili vsem krajanom, ki s svojim čutom in strpnostjo sodelujejo pri razvoju Portoroža. Zahvaljujem se vsem zvestim obiskovalcem bazenskega kompleksa in naših gostinskih lokalov, brez katerih ne bi realizirali zastavljenih ciljev. Prav tako bi se rad tudi javno zahvalil najožjim kolegom in vsem sodelavcem v Hotelih Morje. Vsem krajanom želim uspešno '99, da bi bilo prežeto s strpnostjo in ljubeznijo do sočloveka, da bi vam prineslo veliko lepega in dobrega. Majäop Antolovič \ Direktor N: ke pri se nc Dr( 50 jiv me mc onr za{ 10! Mat 8| Vaš denar je predragocen, da bi ga obračal kdorkoli! Najbolje se bo oplajal, če ga zaupate Borzno posredniški družbi _llnterfin Primorski Finančni Center Interfin PFC Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 ki vam v letu 1999 želi srečno roko pri denarju! PISMA PORTOROŽANU MEGA PLAKATI IN OBČINSKA TAKSA Metropolis Media (in ne Media marketing, kot se je zapisalo nepodpisanemu avtorju), vodilno podjetje za zunanje oglaševanje v Sloveniji, vzorno sodeluje z občino Piran. Ima potrebna soglasja in dovoljenja, ki jih predpisuje Odlok o plakatiranju za velike oglasne panoje dimenzije 4 x 3 m in plačuje predpisano komunalno takso. Tako smo samo od junija 98 plačali 856.000,00 sit za jumbo plakate. Podjetje je v infrastrukturo občine Piran vložilo 33 milijonov sit. Postavilo je in podarilo občini osemnajst (18) novih avtobusnih nadstreškov in obnovilo štiri (4) zidana postajališča, v zameno za -časovno omejeno - pravico trženja oglasnih vitrin, ki so integrirani v nadstreške. Na isti način podjetje uspešno sodeluje z mnogimi mesti v Sloveniji: Koper, Nova Gorica, Maribor, Celje, Novo Mesto, Ilirska Bistrica... Zadnje čase opažamo, da se nam omenjenimi nadstreški na področju občine Piran pojavlja veliko vandalizma, kot je razbijanje stekel na postajališčih in oglasnih vitrinah, s tem pa se našemu podjetju dela velika škoda, katero moramo sami sanirati na lastne stroške. Prav tako Metropolis Media že več let sponzorira sejem Internautike in oglaševalski festival »Zlati Boben« v Portorožu, ter tudi na ta način prispevamo k razvoju občine. Bivšega župana smo oglaševali pod enakimi pogoji kot ostale zainteresirane, zato so vsa namigovanja nepodpisanega avtorja nekorektna. Metropolis Media Podjetje za marketing, d.o.o. Pripis uredništva: Bralcem in podjetju Metropolis Media se opravičujemo za napako pri imenu. Zaradi asociacije se nam je namesto Metropolis Media zapisalo Media marketing (obe imeni imata namreč besedo »media«). v. JANEZKOVA DOMAČA NALOGA Letošnji adventni čas v mojem kraju (Prosti spis) V našem kraju že dolgo ni bilo tako zabavno, kot v zadnjih nekaj tednih. Občina je bila vsa polepljena z velikimi slikami, na katere smo jaz in moji prijatelji po mili volji risali brke, očala in rožičke. Moj tata je rekel, da je to ena od prednosti sedanjega političnega sistema: mladina si izbere umetniško smer po lastni presoji. Kakšna škoda, da se je eden od kandidatov za župana odpovedal plakatom in denar zanje raje namenil piranski osnovni šoli! Prikrajšal nas je za umetniške užitke, kar ni prav in niti vzgojno! V tem času prazničnih obljub in daril se je še najbolj izkazal sv. Miklavž: piranski občini je prinesel županjo! Če so bile v istem košu tudi uresničitve obljub, bomo pa še videli, je menil moj tata. Na te besede je moja mama pripomnila, da se ženske neprimerno bolj zvesto držijo svojih obljub kot moški in da bi ona sama znala povedati o tem kaj malega. Moj tata je dostojanstveno preslišal te besede in rekel, da je imela županja kot ravnateljica šole lahko delo v primerjavi s tem, kar si je zdaj nakopala: tam je vzgajala otroke, tu pa bo morala prevzgajati cel kup prebrisanih mačkov. Debelo sem pogledal, saj nisem vedel, da so v občinskih in drugih javnih službah zaposleni tudi mački. Pa se je tata namuznil in dejal, da to ni še nič v primerjavi z drugimi živalskimi vrstami na podobnih položajih. Tudi je še rekel, da je dobro imeti vsakih nekaj let volitve, saj v času boja za število glasov (ki nima nič skupnega z bojem za uresničitev obljub, ker običajno po koncu volitev kandidate mine bojaželjnost) izve javnost neverjetne podrobnosti iz življenja kandidatov. In na vsem svetu ni bolj zabavnih in privlačnih stvari kot so tiste, ki se nas ne tičejo! Še sreča, je dodal tata, da imajo vsi ti ljudje trdo kožo, kakršno pač mora imeti politik, pa hodijo še naprej vzravnano ter se obnašajo kot dotlej. Da se kaj malo bojijo nasprotnikov in mnenja javnosti nasploh dokazuje dejstvo, da še vedno niso objavili točnih rezultatov volitev - razen seveda novice o zmagoviti kandidatki. Pa je moja mama spravljivo rekla, da morda niso imeli časa, da bi izračunali odstotke, saj so morali vendar najprej poskrbeti zase in za svoje dobro počutje, katerega bodo presneto potrebni, če bodo hoteli uresničiti vsaj četrtino vsega, kar so v navalu velikodušnosti obljubili v predvolilnem času. Tako je adventni čas potekal bolj v pričakovanju reakcij političnih velesil kot pa v pričakovanju božičnih praznikov.Vseeno pa sta Božiček in sveti dedek Mraz nekatere že obdarovala: piranske ribiče z natečajem za lovljenje cipljev, Lucijčane z brezplačno predstavo o tem, kako lahko v kratkem času večkrat izkopljete in spet zakopljete isti kanal za polaganje cevi, vse občane pa z obilico cestne razsvetljave, ki po starem običaju v tej občini ne seže do najtemnejših uličnih predelov. Tako stopamo na prag novega tisočletja v znamenju zvestobe tradiciji, kar sploh ni tako napak. Moj tata vedno pravi, da starih, dobrih navad ne gre opuščati in se zato ne odreče bifeju "Pri žejni sipi", kljub novim, sijajnim točilnicam, katerih v občini ne manjka. Janezek se za letos poslavlja od vas in vam želi vesel božič ter mnogo sreče in zdravja v novem letu. Sonja Požar, Lucija Frizerski salon •/1KA Šolska 18 v Luciji Tel. 70-260 želi vsem svojim strankam vesel božič in srečno Novo leto. Zahvaljujemo se vam za obisk in se priporočamo tudi v letu '99 samo s kvalitetnimi preparati za nego lasišča svetovno znanih znamk. iflft v PORTOROŽU vošči vsem, ki radi zahajate k nam ter vsem bralkam in bralcem Portorožana radostne praznike in srečno leto '99. Vašega obiska si želimo in se ga veselimo tudi v novem letu. pričakujemo vas z bogato izbiro najboljših sladic iz lastne pekarne Stari pek. Httderato ^Mtakit BERNARDIN, Obala 4c, PORTOROŽ tel.: 746-433 trgovina kvalitetnih modnih ženskih oblačil želi vsem občanom vesel Božič in srečno novo leto. OBIŠČITE NAS, SAJ DECEMBRA OB NAKUPU Z GOTOVINO NUDIMO 20% POPUST. TOTALNA RAZPRODAJA MOŠKIH OBLAČIL PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV OBLAČILA ZA MOŠKE BERNARDIN, tel. 747-166 Znižanje cen Od 20 do 50% zaradi prenose trgovine V času od 1.12.98 do 31.01.99 oziroma do razprodaje zalog v v PRIJETEM BOZIC IN SREČAJO '99! PRAZNIČNI PORTOROŽANOV RECEPT GUBANA GORIZIANA Si awicinano le festivita' e per I'occasione una volta tanto rinuncero' al mio principio: di offrirvi sempre delle ricette poco elaborate. La gubana e' un dolce tipico della cucina friulana molto conosciuto ed apprezzato. La dificolta1 (se cosi1 si puo1 chiamare) sta1 sola-mente nel reperire gli ingredienti del ripieno, necessari per darle il sapore caratteristico. Inoltre abbiamo constatato che non c'e' piu1 la convenzienza (in fatto di tempo) nel fare la pasta frolla in casa, visto che e' passabile anche quella offerta nei negozi. * Per le piu' volonterose daro' comunque anche la ricetta della pasta frolla: Ecco le dosi: 150 grammi farina bianca, 175 gr. di burro, 3 uova (solo tuorlo), 1 albume, 1 limone, 1 cucchiaio di vino bianco secco, 1 bicchierino di rum, 20 gr. di zucchero vanigliato, 20 gr. di zucchero, limone grattu-giato, arancia grattugiata, 125 gr. di uvetta sultanina, 125 gr. di noci, 50 gr. di pinoli, 50 gr. di mandorle dolci, 50 gr. di arancia e cedro can-diti. Lavorare 100 gr. di farina con 125 gr. di burro. Preparare un secondo impasto con la restante farina, un tuorlo, limone spremuto, sale e vino. Coprire le paste con un canovaccio bagnato per 30 minuti. Spianare la seconda pasta, involgendovi la prima e ripiegando a libro. Ripetere piu' volte, sempre nel medesimo senso. Lasciare riposare per 12 ore (in questo modo potrete preparare la pasta gia' il giorno prima). * In una terrina sbricciolare noci, pinoli, madorle, aggiungere i due tipi di zucchero, uvetta, canditi a dadini, un tuorlo, gratugiato di limone ed arancia, bagnare con rum e amalgamare bene con I'albume montato a neve. Stendere la pasta frolla a medio spessore, cospar-gerla con il composto e arrotolarla, saldandola alle estremita'. Darle la caratteristica forma a chiocciola, spenellarla in superficie con il tuorlo rimasto e metterla nella rostiera unta con il burro restante e passarla in forno a calore moderato per 45 minuti. Ascoltate il mio consiglio: vi sembrera1 il tutto una cosa un po' ^lf^- complicata, ma vi assicuro che il gioco vale la candela, inoltre la gubana avvolta nel foglio argentato (che ne conservera Paroma) potra' durare piu" giorni. Auguro a tutte le amiche che seguono la mia rubrica di festeggiare in serenita' le feste natalizie e di accogliere I'anno nuovo 1999 con tanto ottimismo e speranza! Cesarina HOROSKOP ZA LETO 1999 ZNAMENJE MESECA: STRELEC Veselo in glasno razlagate in filozofirate ter seveda pretirano dodajate in poveličujete. Če bi Vas slišali tisti, o katerih teče beseda, verjetno še ugotovili ne bi, da beseda teče o njih. Nenehno nekaj raziskujete. Kaj in zakaj to počnete, ne ve nihče, razen vas. Razlog pa je le v vašem notranjem nemiru. Vaša nestalnost je opazna tudi v ljubezni, kjer ne prenesete omejevanja svobode. Pa tudi na vsak takšen poskus reagirate burno. Vas močno privlači, pa tudi potovanja in raziskovanja. Najbolje bo, da si kupite atlas, kompas in palmo, pa bo Vaš nemirni duh vsaj delno potešen. Strelci, ali res verjamete, da se polito mleko lahko' spravi nazaj v kozarec? Pa srečno! OVEN Težavno leto - zaradi Saturna v vašem znamenju - je končno za vami! Prepogosta ustavljanja vaših želja so bila potrebna, da bi se utrdili za kasnejše napredovanje. Čas za to bo nastopil že 1. julija: vse vaše želje se bodo spet z veliko lahkoto uresničevale. Moto leta: Ekspanzivno napredovanje v vašem življenju. BIK Pred vami je zahtevno, toda obenem zelo ambiciozno leto. Vaša vztrajnost, potrpežljivost in neomajnost bodo v tem letu nadpovprečne. Zaradi Saturna v vašem znamenju pa bo lahko precej naporno in utrudljivo; Uran bo povzročal tudi nepredvidljive spremembe. Doseženi rezultati bodo vseeno izredni in dolgoročno koristni. Moto leta: Zorenje in utrjevanje v ambicijah. DVOJČKA Pred vami je razburljivo leto, ki vam bo lahko prineslo številne spremembe, raznolikosti ali popestritve na vseh področjih življenja. Intelektualno in duhovno boste še naprej zelo napredovali. Le na področju ljubezni so še mogoče intenzivne, zelo globoke ali celo radikalne spremembe. Večji uspeh v družbi, se bo začel po 1. juliju. Moto leta: Pestro, zanimivo in uspešno leto. RAK Razočaranje, ki ste ga morda občutili v prejšnjem letu, je v glavnem za vami. V prvi polovici leta se vam zato lahko obeta izredno veliko življenjsko napredovanje. Tudi vaše ambicije v družbi bodo lahko zelo konstruktivne. Vse to vam bo ustvarilo občutek uspešnosti in osebne rasti. Moto leta: Velika uspešnost do polovice leta, kasneje pa tudi pretiravanje. LEV Tudi to leto bo še precej dramatično, razburljivo in polno sprememb. Pri delu in ambicijah vam bo tu Saturn s svojim omejevanjem lahko povzročal nekoliko dodatnih problemov. Večje možnosti za napredovanje in uspehe so verjetnejše v drugi polovici leta. Takrat vam bodo tako ljudje kot družba zelo naklonjeni. Moto leta: Vsega bo dovolj - težav, novosti in tudi uspehov. DEVICA V delo boste vlagali veliko truda, napora in vztrajnosti. Vse to bo posledica močnega zavedanja svoje odgovornosti v življenju. V tem letu se bodo torej začele postopno uresničevati vaše ambicije, katerih rezultati bodo vidni kasneje v življenju. Globje, včasih boleče notranje spremembe se bodo letos še nadaljevale. Moto leta: Trud za dolgoročne rezultate in koristi. TEHTNICA Tudi to leto bo v znamenju ljubezenskih dogodivščin: dramatično in razburljivo. Še naprej boste izredno očarljivi in zapeljivi, kar vas lahko zaplete v številna nova prijateljstva, pa tudi v ljubezenske pustolovščine. V drugi polovici leta boste morda čutili pretirano potrebo po družabnosti. Zaradi zmanjšane naklonjenosti ljudi, se boste spet pritoževali. Moto leta: ljubezni bo dovolj. ŠKORPIJON Leto bo zaznamovano s številnimi novostmi in spremembami. V vaših ambicijah boste v drugi polovici leta naleteli na ovire, zato lahko nekoliko težav in negotovosti občutite tudi na poklicnem področju. Prvi del leta pa vam bo vseeno nudil velike možnosti za napredovanje in uspeh. Ljudje in družba vam bodo zelo naklonjeni. Moto leta: Izkoristite prvo polovico leta. STRELEC Pred vami je leto številnih pozitivnih sprememb, spoznanj in novosti. Številne nove možnosti in obenem uspehi bodo zaznamovali predvsem drugo polovico leta. Čutili boste potrebo po spremembi v vašem življenju, v čemer ste zelo uspešni. Pluton v vašem znamenju bo iz vaše podzavesti še naprej na površje črpal globlja spoznanja. Moto leta: Intenzivno, pestro in uspešno leto. KOZOROG Obdobja negotovosti ali razočaranj, ki jih je povzročal Neptun, so za vami. V novo leto lahko zato zakorakate zelo optimistično. Vse leto bo obarvano predvsem z vašo pridnostjo, strpnostjo in potrpežljivim delom v službi. Trud bo dolgoročno zelo poplačan, uspeh pa opazen že v prvi polovici leta. Kasneje ne pričakujte preveč, sicer boste razočarani. Moto leta: Uspeh in utrditev. VODNAR Uran v vašem znamenju bo še naprej v vaše življenje prinašal popestritve, novosti in pozitivne spremembe. Leto bo zato zelo aktivno in dinamično ter polno razburljivih doživetij ali pustolovščin. Vaša uspešnost bo izrazita predvsem v drugi polovici leta. Probleme vam bodo kljub vsemu povzročale določene obveznosti, pa tudi služba. Moto leta: Še naprej spremembe in novosti. RIBI Planet sreče vam bo do prve polovice leta prinašal napredovanje in uspeh. V vašem življenju bo več uspešnost, ki ga bo spremljalo zadovoljstvo. Tudi pri delu vas bosta vse leto spremljali stabilnost in umirjenost. Nekaj brskanja po vaši podzavesti bo še vedno izrazito in včasih boleče. Moto leta: Uspešno in obenem stabilno. HOROSKOPI!!! NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti in karakterja. KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Globok uvid v osebnost človeka, razpoznavanje sposobnosti ali talentov ter ozaveščanje in reševanje težjih psiholoških problemov. PARTNERSKI HOROSKOP - Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosihTRANZITNI HOROSKOP -Vpliv zunanjih okoliščin na vas v obdobju 1 LETA. Brezplačne interpretacije. Cena horoskopa (15 do 30 strani) - 2000 sit. astr. Armand Keber C.na Markovec 29 60Q0 KOPER tel. 066/ 275 434 jg» šole Ljubljana, pod vodstvom profesorjem Armina Seska. Članici orkestra sta tudi dve Seškovi učenki iz naših krajev, Rea Šribar iz Pirana in Mojca Luin iz Kopra.. V cerkvi sv. Frančiška pa je bil tudi koncert za Pirančane. ф Novost letošnjega programa je ureditev igrišča v Rozmanovi ulici. Od 18. decembra je tam vsak dan popoldan od 15.00 do 19.00 glasba, stojnice za prodajo izdelkov Unicefa, Založbe Obzorja iz Maribora in Sweet sweet way izdelkov, sladkarij, ki jih gotovo poznajo prav vsi, ne le otroci. Na eni od stojnic prodajajo domače izdelke otrok, bodisi z delavnic bodisi od doma. ф Seveda pa ne gre brez najpomembnejše osebe: dedka Mraza, ki otroke večkrat obišče. Spremljali ga bodo palčki, ki so tokrat mladi člani Kulturnega društva Pedenjveliki. Predstavljajo se z igrico »Palčki dedku Mrazu«, v kateri lahko otroška publika aktivno sodeluje v nagradnih kvizih in si prislužijo tudi lepe nagrade, ф Da je letošnji december v Piranu res prazničen, je poskrbelo tudi Turistično društvo Piran. Že 7. decembra so pričeli v okviru akcije okraševanja mestnih pročelij in oken »Praznični Piran od Miklavža so Silvestra« z delavnicami na Tartinijevem trgu. Krajani se lahko pridružijo članom društva pri izdelovanju girland in venčkov. Vse materiale priskrbijo člani. V sodelovanju s portoroškim vrtnarstvom pa poskrbijo, da odrezane vejice grmovnic ne končajo v smeteh, ampak postanejo del prazničnega okrasja. Od 18. decembra je dogajanje še pestrejše na ploščadi pred Tartinijevo rojstno hišo in bo doseglo svoj vrh na Silvestrovo, z glasbo v živo in zabavnim družabnim programom, ki se bo začel ob 21. uri. Takrat bodo podelili tudi nagrade najlepše okrašenim pročeljem hiš, restavracij, bifejev, trgovin... Posebne nagrade bodo prejeli najzaslužnejši in najaktivnejši člani društva, nagrajeni pa bodo tudi sponzorji in dona-torji s podelitvijo častnega članstva in posebno predstavitvijo na sami prireditvi, Kdor se od povabljenih sponzorjev še ni odzval ali pa morda celo ni bil povabljen, ima še vedno priložnost! Program pripravljajo v povezovanju z Društvom prijateljev mladih Piran in Društvom za varstvo okolja, posebej pa člani vabijo ostale krajane, da se vključijo v društvo in začnejo z njimi tudi aktivno delovati. Vsi se namreč zavedajo, da lahko »umiranje Pirana« zajezijo le sami. Pripravila: Livija Sikur Zorman s sodelovanjem Helene Vovk Šribar, Milene Uhelj Oštir, Slavka Gabrca, Natalije Planine in Elizabete Fičur. In že je tu pravljični december Vsi otroci, ki radi prisluhnete pravljicam, pridite na mladinski oddelek Mestne knjižnice Piran 28., 29. in 30. decembra ob 17. uri. Dedek Mraz s košem pravljic In še čim Vas že pričakuje. »Vaš dragoceni glas, drage volilke in volilci, je prispeval k moji izvolitvi za županjo občine Piran. To je zame veliko priznanje in obveza, da bodo volilne obljube postale resničnost.« Vaša novoizvoljena županja Vojka Štular jaz. S' žELin, 21ELQ RAPI' DA lПАЛО VITO, OŠ C. Kosmača, podružnica Portorož, 1.r. KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS Dijaki in študentje, pri iskanju priložnostne zaposlitve vam bo KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS - v Piranu, Župančičeva 14, II. nad. tel./fax.: 76-490 in v Portorožu, Obala 55 (poslovna stavba Splošne plovbe, pritličje) tel./fax.: 747-Q18 tudi v letu '99 vselej priskočil na pomoč. Odprto: vsak dan od 9. do 15., razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Srečno še naprej! December 1998 Port9Toian 131 PORTOROŽ PORTOROSE Slovenija Krajanom, sodelavcem, našim gostom in poslovnim partnerjem Želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 1999. V prazničnih dneh, v petek, 25. 12.1998 in 01.01.1999 ter soboto, 26.12.1998 in 02.01.1999 vas vabimo na nočno kopanje v Terme Palace, kjer boste ob pestrem animacijskem programu zaplavali v bazenih s termo-mineralno vodo ali se sprostili v savni in tepidariumu vse do 24.00 ure po ugodni ceni s 50% popustom. ... in, da bo najdaljša noč v letu tudi najlepša, jo preživite z nami v restavraciji Ljubljana ali restavraciji Barba Pino, kjer bomo ob izbrani hrani, dobri glasbi in z bogatimi darili novoletnega srečelova skupaj pričakali zadnje leto tega tisočletja. Informacije in rezervacije: Restavracija Ljubljana: (066) 747 159 Restavracija Barba Pino: (066) 747 341 Marinko Babič, s.p., Lucija, Obala 127 Tel.: 066/772-516, GSM: 041/615-943 ali 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8-14. nedelja zaprto - PROMET Z NEPREMIČNINAMI - RENT-A-CAR - ORGANIZACIJSKE STORITVE - VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH Marinko Babič s.p., Lucija, Obala 127 RESTAURANT MARINO IN MONI BAR Lucija, Obala 116, tel.: 066/772-147 ali GSM: 041/615-943, 041/649-673 Odprto vsak dan od 8-24. torek zaprto PISMA PORTOROŽANU APERTURA DELLA »LIPA« - BEFFATA LA NAZIONALITA1 Oggi sotto i nostri occhi ed a prescendere delle istanze presentate, come se la nazionalita' non contasse nulla nel Comune di Pirano, un affittuario della »Primorski tisk« in fallimento, ha inaugurato l'attivita' nel nostro locale. Condanniamo vivamente l'accaduto e Pimmobilita' degli organismi preposti che, come sempre, hanno promesso mari e monti per poi non mantenere la parola data. Consci delPenorme danno che si sta facendo al nostro gruppo nazionale, ci appelliamo a tutti coloro che hanno a cuore le nostre istanze e non intendono sottostare a giocchi di partito, affinche' diano: il loro appoggio per sbloccare Pannosa questione e farci rice-vere lo spazio piu' rappresentativo di Casa Tartini, nostro di diritto. I massimi organi della comunita' nazionale italiana del comune di Pirano tratteranno in via prioritaria la questione ed in merito formule-ranno ulteriori e piu' dettagliate proposte. II presidente della CAN: II Presidente della Comunita' degli Italiani: f.to Bruno Fonda f.to Boris Bertoni Program prireditev: AVDITORIJ PORTOROŽ Vstopnice lahko kupite ali rezervirate ob delovnikih od 8.00 do 14.00 ure v vratarnici Avditorija (tel. 066 476 700) in dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni Avditorija (tel. 066 746 610). DECEMBER 1998 * sobota, 26. december, ob 20.30: SVEČANI NOVOLETNI KONCERT - orkester I Cameristi Triestini, zbor I Madrigalisti di Trieste; Cena vstopnice v predprodaji 7.000 SIT (študentje, upokojenci 5.000 SIT), na dan koncerta 9.000 SIT * nedelja, 27. december, ob 18.00 in 20.30 in ponedeljek, 28. december, ob 18.00 in 20.30: srhljivka POPOLN UMOR (A Perfect Murder); režija: Andrew Davis; gl. vlogi: Michael Douglas, Gwyneth Paltrow JANUAR '99 * do nedelje, 19. januarja 1999: Razstava dekorativnega stekla Marka Jezernika. (Urnik: od 9. do 12. ob delovnikih in v času večernih prireditev); * nedelja, 10. januar, ob 16.00: LUTKOVNA PREDSTAVA CESARJEVA NOVA OBLAČILA, Najbolj priljubljena Andersenova pravljica. (Vstopnina: 400 SIT) * četrtek, 21. januar, ob 19.00: VEČER Z GOSTOM - portoroški župnik Franc Prelc (Prost vstop) * Oddam 10 tednov stare mladičke naše lepe dolgodlake muce. Tel.: 73-460. * Iščem ali kupim alt saksofon. Tel.: 73-460. * Vašega otroka vzamem v varstvo na vašem ali mojem domu. Tel.: 066/746-620. * Inštruiram angleščino za osnovno in srednjo šolo. Študentka nudi tudi pripravo na maturo. Tel.: 066/73-283, Maša. * Prodam flavto YAMAHA C - dobro ohranjeno, malo rabljeno, servisirano. Tel.: 066/73-283. * Brušenje in lakiranje parketa. Tel.: 066/741-265. * Slikopleskarska dela opravljam. Tel.: 061/735-755, zvečer. * Šiviljske storitve: šivanje in popravilo oblačil. Informacije popoldan na: 772-070. * sobota, 23. januar, ob 20.30: GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven - Stalno slovensko gledališče Trst -Terrence McNally: MASTER CLASS, režija: Vito Taufer. Vstopnina: 1.500 SIT (študentje in upokojenci 1.200 SIT) Filmski program * nedelja, 3. januar, ob 16.00, 18.00 in 20.30: risani film - Walt Disney - MULAN * petek, 8. januar, ob 18.00 in 20.30: akcijski film POGAJALEC (The Negotiator), gl. vlogi: Samuel L Jackson, Kevin Spacey * nedelja, 10. januar, ob 18.00 in 20.30: ljubezenska zgodba PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA (Ever After), gl. vlogi: Drew Barrymore, Angelica Huston * torek, 12. januar, ob 20.30: VEČER UMETNIŠKEGA FILMA - Festival UFF 98: drama - BLONDINKA (The Real Blonde), gl. vlogi: Daryl Hannah, Katleen Turner * petek, 15. januar, ob 18.00 in 20.30: ljubezenska komedija - LJUBI ME, NE LJUBI ME... (Martha - Meet Frank, Daniel & Laurence), gl. vlogi: Joseph Fiennes, Monica Potter * Začetnike učim igranja kitare na svojem domu v Portorožu. Inf.: 73-335. * RADI PRISLUHNETE ZBOROVSKI GLASBI IN RADI TUDI POJETE? Če svojega prostega časa še niste zapolnili in če vam je pri srcu petje, poskusite zapeti z nami. KDO SMO? Pevke in pevci PORTOROŠKEGA ZBORA pod vodstvom dr. Mirka Slosarja. Če bi radi z nami prepevali po domovini in tujini, se nam pridružite ob torkih in četrtkih od 20.00 do 22.00 ure v stavbi Splošne plovbe v Portorožu, Obala 55. Med nami boste preživeli lepe trenutke, ki vas bodo obogatili in poplačali vaš trud. Ostale informacije dobite po telefonu: 066/74-526 (ga. Branka). V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. * nedelja, 17. januar, ob 18.00 in 20.30: ČAROVNIJE ZA VSAK DAN (Practical Magic), gl. vlogi: Sandra Bullock, Nicole Kidman * nedelja, 24. januar, ob 16.00, 18.00 in 20.30: računalniško animiran film - Dream Works - MRAVLJINEC Z (Ant z), glasovi: Woody Allen, Gene Hackman, Sylvester Stallone, Sharon Stone, Jennifer Lopez, Danny Glover * torek, 26. januar, ob 20.30: VEČER UMETNIŠKEGA FILMA - Festival LIFF 98 drama: ELISABETA (Elisabeth), gl. vlogi: Josep Fiennes, Kathy Burke * petek, 29. januar, ob 20.30 in nedelja, 31. januar, ob 18.00 in 20.30: akcijska drama SNAKE EYES, gl. vlogi: Nicolas Cage, Gary Sinise. Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 650 SIT. Abonma za vse filmske predstave ob 20.30 je 3.600 SIT, za vse nedeljske filmske predstave ob 20.30 pa 2.000 SIT. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. Številka 11/12* december/dicembre 1998* letnik VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZOR-MAN (gl. in odg. Urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia*računalniški prelom EDI* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000*izdajatelj/editore: KRAJEVNA SKtINOST PORTOROŽ/CL DI POR-T0R0SE*NASL0V UREDNIŠTVA/INDIRIZ-ZO DELLA REDAZIONE: Obala 55, Portorož / Lungomare 55, Portorose * tel./fax.:066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Marjan MASLO, Slavko GABERC, Valentina KLEMŠE, Milenka UHELJ OŠTIR, Rafael DODIČ, Helena VOVK ŠRIBAR, Natalija PLANINC, Elizabeta FIČUR, Kristjan KNEZ, Andrej KLEMENČIČ in Mojca RAVBAR, Nada KOZINA, Cesarina SMREKAR, Armand KEBER in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI. P0RT0R0ZAN0VI MALI OGLASI OTOPLIMO MRZLE ZIMSKE DNI! prijetnimi presenečenji, s sproščenimi trenutki v krogu najbližjih. Na poti tja, kamorkoli že greste, kjerkoli že boste, Vas čakajo prijetne pozornosti Vaše banke. Posojila do 12 mesecev z ugodno fiksno skupno obrestno mero 11,50% in nižjimi stroški odobritve, za vse namene. Posebne ugodnosti za komitente, ki redno sodelujejo z banko Koper. MINI POSOJILO ne pozna čakanja - Takojšnja odobritev, do zneska 100.000 SIT in dobe 6 mesecev. Informativni izračuni: Najamem SIT 100.0000 100.000 300.000 Doba posojila v mesecih 12 6 12 Mesečno odplačujem SIT 8.836 17.203* 26.506 Vmem skupaj SIT 106.032 . 103.218 318.072 *odplačevanje s trajnim nalogom