Wro br«t polilj»nj» n»
JomiiTMlrto Ml. -k. tx pol WU
,» Mrt let« .*..»> „
|>o pošli i
U ne l»to 10 fl. - k. M pol let« . S .. — .. M Jflrt IcU * ,.  «•» ..
Vri-.lniitroinoiirarnUtto t| „a »t.lnem tr^n (Dom-pluti) hiina it. IM.
O/nnnlln:
Za navadno drestopii. \,
'rrito M ptafuje i', kr., će »e nadme I krat, .1 kr. h M ti<ka '.'krat, 4 kr. i* M Kaka Škrat-
nit plAnln h piaru-
jpjo po prostoru.
Za »sak li-.pk je pla.'ati kolek (itompelj) ra .10 k
Rokopisi h* ne mlaj*, ili.pi.i n.ij *e til.i^iiv.tljnu franknjejo.
"V Mariboru 11. .julija 1SGS.
Tooaj I.
hi/uit
Cesa se nam jo bati.
Sedanjost je most iz preteklosti v bodočnost. Most, po kterem koračimo mi Slovenci, gotovo ni zlat, niti nima posebno zanesljivih stal. Neplemenito bi bilo od nas našim očetom očitati, ali žalostna istina je, pred ktcro ne moremo oči zatisnoti, da so slabo skrbeli zanj , in da se naši denašnji nasprotniki zgoraj in zdolaj sedeči verno brigajo, da se nam prelaz v boljšo bodočnost stresa pod nogami, in nam megla zapira vid do namena, kterega mislimo doseči. Da si pa je naš pot težak, tirja možati pogum, tirja od nas spoštovanje do sebe, da brez strahu odbijamo in pospravljamo zavore s svoje steze in ne obupamo priti do cilja — do boljše prihodnosti.
Ako dent'8 politična očala nataknemo, da bi skušali pogledati nekoliko skozi gosto temo v to našo negotovo prihodnost, ne mislimo niti lehkega proroškega sedeža zaseči, niti no s senti mentalno zaupnostjo vanjo, tolažiti se zarad zdanjib neprijetnih časov. Nečemo razkladati kaj upamo, da nam prihodnji časi dobrega in boljega prineso, temuč povemo naj, Česa se bojimo in zakaj.
Skoraj vsa Evropa živi v negotovem prehodnjeni stanji, in ni se Čuditi, če politični kombinatorji prve in zadnje mere ali z veseljem pričakujejo ali s strahom prorokujejo velike premembe evropskega zemljevida. Ne moremo si kaj toraj tudi mi, da si ne bi stavili vprašanje: kaj nam žuga, ako se Avstriji kaj človeškega primeri. Postavili smo že v svoj program, da smo Slovenci dobri Avstrijanci. Vendar vsak psiholog, ki pozna človeško naravo, in ve\ da smo tudi mi ljudje, toraj njenim zakonom podvrženi, — nam ne bode v strašan greh štel, da nas včast obide tudi misel m svojo lastno individualnosti njeno dobro in slabo. Saj še najpoštenijemu sinu včasi na um pride, kaj bo potem počel, ko bi se mu utegnila nesreča pripetiti, da mu Bog mater v Abrahamovo naročje pokliče. In če že Avstrijo materi primerjamo, naj opomnimo mimogrede, da smo bili do zdaj mi ljubeznjiveji njej nasproti , nego ona nam.
V pravdi „Triglav-ovi" beremo, da je g. sodnijski prvo-sednik izvolil toženca vprašati, kaj pomenja v tistem za pregrešen spoznanem članku stavek, ki govori, da se utegne ob priliki naša zemlja izročiti Prusiji. Ker je razširjevanje onega članka prepovedano, in moramo tudi mi svojo kožo pred državnim pravnikom kriti, ne moremo iz „Triglava" posneti, v kteri zvezi in kako je ona misel izražena. Zraven tega tudi sodba, ki jo imamo o moči onih ljubljanskih Turnčkov et consortes ni taka, da bi še mi o
Iz Varaždina in Središča 3, julij:
Varaždin vam je smešno mesto. Politični duh je magjaronski, konverzacijonali jezik meščanom nemški — socijalnu življenje— židovsko. Prav naravno, saj jo tudi varaždinska vlada magjaronska, dasiravno ne zna magjarski govoriti; zato govori, da se razločuje od „muža. prostaka seljaka" — nemški. Če stopiš v mesto, sprejme te vsako bazo dob, in se ti za spremljcvavca ponudi; — posebno česnov in čebulov ji' prav siten. Kavno ulico pred mestom so precej nesnažne; po njih stanujejo večidel smolarji. V notranjem mestu je nekoliko prav lepih hiš, ktere bo p" letu večidel brez prebivalcev, ker lastniki njihovi stanujejo na ,.ladanjr na svojih „iinarijih". Varaždin opominja po svojem duhu čoludovem in česnikovein na holandska mesta, samo da ni v Varaždinu holandske marljivosti in pridnosti. Nekdaj je sloveto mesto zarad svojega „fal" — življenja, sedaj tukaj draže živiš, kakor na Dunnji. Oblastniki nervi rent m gerendarum so — zidovi ; domačega bogatoga meščanstva malo najdeš. Dosti hode še Drave preteklo, predno boš našel v Varaždinu augsburžkib meščanov, zelo pogreša bogat in izobražen mesčansk stan. Javno tujejo fiškali, o kterih bi so dali veliki romani napisati den krvaških pisateljev ne seže v ta krog družbenega življenja, po kterem bi lehko najlepše komedije in humoreske sestavljal. Hrvatska ni še rodila dramatičnega pesnika, kteri bi zajemal iz narodnega življenja. Koliko gradiva bi mu dali orodni (degenerati) plemenitnši, zviti Židovi. ralmlistični advokati itd. Zares se mi je že mnogokrat čudno zdelo, da Hrvatje in tudi Srbje, ki imajo n. pr. tako lepo narodno poezijo, ne morejo 8 svojo uinetu
Po  Hrvaškem se življenje represen-Skoda, tla nobe-
izročitvi govorili; mislimo temveč, da ti možje še sami ne vedo* kaj in zakaj delajo, razen morda edinega Dežmana, ki kot obda* rovan mož mora imeti svoje, ncugenljive vferoke, da ž njimi eu voz vozi.
Ni Bog vedi kako nenaravno, niti ne gole domišljije izro-dek, ako prctultijevaje bodočo osodo svoje domovine mi Slovenci nezaupljivo obrnemo oči proti severju na Nemško in ako pravimo: kdor na Slovenskem skuša širiti nemštvo, germanizacijo, ta je prijatelj Gerinanije, tedaj po mogoči spremembi evropskih razmer, prijatelj Prusije, ta je sovražnik naše narodnosti, kterega hočemo in bomo odbijali z vsemi poštenimi silami.
Delikatna stvar je govoriti o mogočem razpadu Avstrije, sosebno denes, ko kaže vladajoča stranka preverjenje, kakor da bi se bila na podlagi zdanje ustave Avstrija ukrepila. UO Slovenci mislimo kaj bi bilo potem z nami, vemo za zdaj, da je mi ne bomo, razbili, ker je ne moremo; tudi kobi jo hoteli, ni nam neznano, da slno eden manjih faktorjev v večem številu. V nemških listih smo pred nastopom zdanje vlade večkrat brali žuganje, da postanejo morda nemške dežele našega cesarstva druzemu nemštvu nasproti — llenetkc.
Eden poglavnik dedov po smrti Avstrije, bi bila Prusija, ki si je zapisala na svojo zdaj ošabno vihrajočo zastavo: zedinje-nje vseh nemških dežel. Zedinjenje Nemcev nas bi pač malo brigalo, ko se ne bi mogla tudi naša osoda vpletati s tem zedinje-njem. Da, karakterično za slovansko poštenje, je to, da se zastran domačih narodnih prizadevanj med Nemci, od slovanske strani ni nikdar tako postopalo, kakor nemška žurnalistika roke lomi in kriči pri najmanjšem znamenji približevanja slovanskih narodov med seboj.
Imeli smo zelo dvomljivo srečo, da so dežele, v klerih prebivajo Slovenci šteli v rnnjki nemški bund. Svoje, nesrečne po-zcmcljske dneve je sicer dokončal, ali iz njegovih podrtij hote sezidati novi slavitelji novo poslopje. Vprašanje je le, ali se bode delo zvršilo. in če se hode, ali se porabi ves materijal.
Hismarki jauci, kterih je tudi v Avstriji, sosebno mod nem ško mladino — in vedno je važno kam merijo oči odraščene mladine — trdijo, da se bode zgodilo oboje. Naj opomnimo tu znano napitliioo nemškega poslanca dr. Soppa na raztegneiije veliko-nemške prihodnje države, do Adrije, naj v misel vzamemo demonstracije znamenitega dela dunajskih nemških študentov ob priliki posvetovanja zastran vdeležbe pri „prusko-so vražn eni" nemškem strelskem praznovanji, — in zavračamo na mnogobrojne izpovedi nemških listov, ki so ob raznih priložnostih povedali, da
■ ^^Mng'^.^m.mnM^r.- .mt^i j^t^n^^ffl viri^lP IIB^H lili  .11 |l I i|  milih I llll.^fTT""1*" ■—"■■"■■^fflgT^
belotristično literaturo nič kaj prav naprej, lu kdor se že bavi z literaturo le prerad prestavlja, ali pa išče snovi za svojo literarno sestavu na tujem, namestit da bi posegel \ izvirno hrvaško življenje in zajemal tu iz vira, kjer BO edino pravi zakladi.
Tudi duševno življenje ni v najlepšem cvetu. Izhaja sicer tukaj hrvaški list, pa še tega izdava štajersk Slovenec. Razen tega, še tukaj živita druga dva slovenska pisatelja: pridni Kračnianov Matija, kteri je toliko lepih in važnih narodnih hrvatskih pripoveilek otel pozabljivosti, in pa jezikoumni prof. Zepič. Dozdeva so mi, da BOparica, klera sedaj zaduštije nekdaj tako svobodno Hrvatsko — tudi tlači močni dub naših rojakov.
Post nubilaPhoebus. Hrvatska ima sedaj veliko pokoro za slare grehe, ali Bog se je bode zopet usmilil, in ju rešil sužnosti.
Nič vredna odgoja in razne napake Ogersko-hrvaške ustave je rodila brezznačajnost — in za tega delj toliko nedoslednosti, sebičnosti in pomilovanja vrednega kruhoborstva in Blužbolovstva. Dokler ne bode veče moralnosti v deželi — težko je pričakovati povzdige.
Ali Epiharmosl kako si poslal sentimentalen? Ne morem zato. Hrvaško sem zmerom ljubil kot sorodno sosedno zemljo, ali jokal sem se bridko od Zagreba do Varaždina, ko jo vidim tako v stranko razkrčono, tako po saiaopašnikih tepeho. tako po lastnih sinovih ponižano.
Stari rjal" hrvatski se je zopet oživel, in ni človeka, kteri bi ga izkoreninil.
Pa bodimo boljše volje. Varaždinke še so zmerom takušne, kakošne so bile pred pol stoletjem.
„La luxure estl" enneinio universelle d o q n el 1 e genre h uma in". Kal i so bili Pirrhus, Julius Caesar, Augnstus, Severu*, Theodosius robovi
nemštvo misli reklamirati vse dežele nekdanjega nemškega bnnda,| toraj tudi naša slovenska tla.
Tem in tacim izpovedovanjem nasproti se nam naravno vidi, da možć, ki pri nas za germanizacijo delajo, imenujemo prijatelje Pruske. Zgodovinski spomin, ki imajo naša tla, je res nemško pobarvan. Ali upamo, da so časi minoli, ko so posamezni ljudje gospodarili, posamezni vsej deželi podobo dali, ko je bil jezik posameznih tujcev deželni jezik. Upajmo da pride Čas, ko bo narod sam imel glas določiti si osodo in ime.
Za to pak je treba delati. Treba nam je povsod jezove 8%viti širečemu se potujčevanju, treba nam izbujenega samo-s vestne ga naroda, ki se bode potem opiraje se na sorodne slovanske brate lutftjugu in severu tudi s svojo lastno zdravo močjo branil nemške poplavi, pruskega potopa!
iVaša prihodnost.
IV.
Druga rana, ki nas skeli, je revščina našega narodu. Njej je le pomoči po poljedelstvu, obrtniji in kupčiji. Poljedelstvo bi se dosti povzdignilo po naših kmetijskih društvih, ko bi bila celo narodna; dokler pa niso, našemu slovenskemu kmetu nič ne koristijo. Pa štajarski Slovenci, kakor se vidi, tega prepričanja nočejo spraviti v življenje in ga djansko izvršiti, ker so tako zvesto drže nemške kmetijske družbe v Gradcu.*) — Da bi se obrt-nija pri nas bolj razvijala, mogle hi naše ljudske šole dosti pripomoči. Naj pri tej priložnosti neko reč omenim , ki bi ne le glede obrtnije, ampak v vsakem obziru pospeševala narodno šolstvo. Ako deček bere popis kake stvari, nikdar si je ne bode tako živo predstavil in zapomnil, kakor če jo vidi. Zato imajo pri srednjih in viših šolah za razne predmete mnogoterih zbirk k dotičnomu predmetu spadajočih stvari. Pa tudi v narodnih šolali bi si imel deček marsiktero reč zapomniti, iz popisa samega si je .še prav misliti ne more. To je Ceha Fryča napeljalo na misel, sestaviti majhen muzej za narodno šolo, kterega je tudi v Parižko veliko razstavo poslal, kjer jo bil obdarjen z bronovo svetinjo. Ta ideja se je sploh vsem tako praktična zdela, da so začeli na Francoskem in drugod vpeljavati m u z e j o za narodne šole. Tudi pri nas Slovencih bi bile take zbirke polog naših domačih šol zelo koristne. Kaj bi se imelo v take zbirke zveti, ne bi bilo težko učiteljem določevati. Vsakdo ve, koliko veselja ima mladina posnemati, kar je videla, iz lesa ali drugih snovin izrezljavati reči, ktore pogosto vidi. Spominjam so še dobro neke šole na slov. Stajarskem, kjer je bila navada (no vem ali je še), da so se na dan preskušnje med gosti po dražbi prodajali rokodelski izdelki šolarjev (p. majhni plugi, vozovi, grabijo i. t. d.) in denar sc je seveda izdelovalcem izročal. To je bila vse hvale vredna navada, ki je mladino izpodbujala k rokodelstvu. Ako bi so pa mladini taka orodja, nastroji itd. kazali, kterih ne vidi vsak dan, pa bi vendar bila v korist pri kmečki hiši, gotovo bi tudi take reči posnemati in izrezljavati začeli ; dečki zdelavali bi jih seveda v majhni obliki; ko bi pa odrasli, bi si dotična orodja, nastrojo ali sami mipravljali, ali dajali napravljati.
Kupčiji največ časniki lehko pomorejo, toda taki, kteri sc pečajo s kupčijskimi rečmi, in ktere naši kmetje bero. Ako bodo naši Slovenci vedeli, kje je kaj na prodaj, kje gre kaj naj bolj v prodaj, kaka je cena raznim pridelkom in izdelkom, oživila se bo mod njimi kupčija, drugači pa ne.
*) Štnjarski rodoljubi so nedavno sklenili, da se v prošnjah od št. gospodarjev podpisanih obrnejo do kmetijske družbe kranjske, naj bi ona napravila po slov. Štajarju posameznih kmetijskih poddružnic. Prošnjam podpisov gotovo ne bo manjkalo; samo da bi zagledalo beli dan.  Naj bi vzela kranjska družba dotićne prošnje v resen pretres! Vr.
krasnega spola, tako tudi Varaždinka zna nadvladovati: „le grand et le petit , le souveraiu et le sujet, le soldat, le courtisan et le inoin.
Vendar je vse to naravno - - tukaj „ct luundus est justus judex et cegnus" — tako sans gene se nikjer ne ljubi, kakor v Varaždinu.
Bil sem tudi eno noč v varaždinskih toplicah, ktere so še prav „primar" (po Lesjakovem to, kar: primitiv). Zakaj lastniki tih toplic ne pošljejo enega izmed .-52. v nemške toplice, da bi pogledal, česar je vsega treba pri dobro urejenih toplicah? Kakor povsod, so tudi tukaj zelo sitni — Zidovi s svojimi serenadarni. Življenje jo drago in dolgočasno; zato, ker nisem kru-ljev, marveč imam čile noge, podal sem se iz toplic nazaj v Varaždin in zopet na Štajersko, in sicer v Središče.
Kaum trat ich z.u den Thoren ein, bali ich ichon cine Mengo — VVeisser Gane o gross und klcin In larmeudoni Gcdriingc. Središče je rojstni kraj slovenskih  rodoljubov rajnega Dominkuša, vrlega dobrotnika ubogih slovenskih dijakov, še živega značajnoga Kočevarja in pa pesnika Modrinjaka, kteri jo še pred pol stoletjem pel: Hjav kakti Judaž bodi, Med Slovence mi ne hodi. Da bi si te vrstici globoko v srca vtisaoli vsi njegovi rojaki.   V novejšem času so že precej dobri rodoljubi in domorodci; — njihov župan Dečko ni dečko, temveč mož na cente.   On modro vlada, dasiravno še so Sre-diščanci zinirom ohranili starim sosedom dobro znani: esprit de contra-dietion. Vendar si s tim duhom po svetu pomagajo, in središki sin postane to kar on hoče biti, bodi si odbornik v srenji, bodi si iarmošler ali pa čitaonicu a a d ha cul u m.   Zato: vive 1'esprit de contradictionl 'StftptQftog,
Primorske gimnazije, njih jednakopravnost in italijanske zahteve.
Iz Primorskega. 28. maja. L. K.
(Dalje.)
Tržaške krajne razmere so take, da se dotični gimnaziji res lehko primerjate z narodskimi razmerami, ki so se na 1*63 □miljah razvile. 37.000 Italijanov ima posebno, popolnoma italijansko gimnazijo; Slovenci sc pa popolnoma prezirajo. Enako in brž ko ne še slabeje se godi Slovanom v Istri, kjer tudi le Italijanom streže čisto laška gimnazija v Kopru. Primorski Slovani nimajo v deželi ne jedne slovanske gimnazije, če prav zastopajo 71u/„ vseh prebivalcev; za Italijane pa, ki delajo komaj 27°/0 vseh ljudi, sto 2 prav italijanski gimnaziji ustanovljeni!
Z ozirom na zemljo, ktero sta dotična naroda posedla, sc kaže enako velika krivica za Slovence. Na Goriškem so je Italijani posedli kacih 10 □m.; slovenske je 41*32 Um. V Trstu se to ne da natanko določiti; ker se Italijani le v mestu nahajajo, vzemimo, daje 0'2 □ milje njihove zemlje, ostala: 1*43 □m. je slovenska. V Istri so Italijani semtertje raztreseni, zlasti po večih mestih na zahodnem obrežji; pred ko ne smo mnogo preveč postavili, če tu prilastujemo Italijanom 10 □milj in pol. Ostala zemlja: 75-87 □m. je slovanska. Tako bi bilo vsega Italijanskega sveta 20-2 Dm., slovanskega pa 118G2 □m.   In potem pride
1 italijanska gimnazija na 101 Qm. italij. sveta, 0 slovanska       „ „  118-G2 □m. slov. sveta.
150.000 Italijanov, ki so le jedno sedmino (14-5°/0) vsega Primorskega posedli, ima dve narodni italijanski gimnaziji, Slovani pa nimajo le jedne na narodni podlagi ustanovljeno gimnazije, če prav štejejo 400.000 duš in % ali 85*5 °/0 vse zemlje za lastnino. Jako zanimivo bi bilo tudi primerjati, koliko davka Slovani dajo, s kterim se jim tuje ali italijanske ali nemške gimnazije zdržujejo. Posebno velika krivica se v tem oziru godi Tržaškim Slovencem, ki morajo plačevati za mestno italijansko jako drago gimnazijo: o slovenščini pa v njej ni duha ne sluha.
Te žalostne razmere očitno kažejo, kako vlada vedno zveste Slovane prezira, ničesar ne stori za njih naravni dušni razvitek. Ona meri z drugo mero Italijanom, ki se vsaj v dveh čisto italijanskih gimnazijah v narodnem duhu izobražujejo. Ni čuda, da se Slovani potujčtijejo, ker vlada sama jim jemlje za Primorsko tudi v državnem smislu prevažno slovansko zavest, ali pa pripušča svojim ljubljencem Italijanom, da jej pomagajo v svojih učilnicah Slovane poitalijančevati. Ni čuda, da primorski Slovani primeroma le redko obiskujejo gimnazijske učilnice; saj jih to na tuji ali italijanski ali nemški podlagi ustanovljeni zavodi k sebi vabiti no morejo, če tudi (razen družili razmer zlasti v Istri) ne pomislimo, da Slovanom tudi manjka ugodnih narodnih normalk, ki bi jih vspešno pripravljale za gimnazijske šole.
Da je res tako, kažejo sledeči pregledi o narodnosti učencev, ki so zadnja leta primorske gimnazije obiskavali. Pri goriški gimunaziji bom segel še 10 let daljo nazaj, ker bi dotično kazalo očitno pričalo, kako so Slovenci vkljub vsem oviram njihovi narodnosti nastavljenim hrepeneli po dušni omiki,
ter redno bolj pogostoma v gimnazijo hiteli.
		T r ž a š k a državna g i m n a z i j a.					
Leta		Slovani	Italijani	Nemci	Dvojezični	Konec leta	
1802		37	131	38	40		252
1803		37	158	54	—		249
1804		32	85	58	—		175
1866		35	SO	01	—		170
1866		20	85	GH	—		182
1807		33	100	88	—		221
		Tržaška m e s t n a g i m n a z i j a.					
Leta		Slovani	Italijani	Nemci	Konec leta	Zapisanih	
1804		4	182	4	195		199
1805		17	220	G	249		261
1866		Iti	253	10	284		293
1807		5	223	4	239		27G
Koperska gimnazija.				Pa ženska gimnazija.			
Leta Slo>	Italijani Nem.		Kon, 1.	Leta Slov.	Italijani   Nem. Kon		1.   Pri vatiati
1802 16		100 2	178	1862 25	12 —	37	29
1803 20		108 4	192	1803 36	4 —	39	29
1804 22		158 1	170	1804 33	14 1	47	30
1805 12		100 —	172	1865 37	20 —	57	IG
1860 12		148 —	160	1800 81	17 —	48	21
1807 18		152	170	1807 15	25 —	40	22
			(J o r i š k	a g i m n a	z i j a.		
Leta   Slovani Italijani			Furlani	Italijani vkup Nemci		Kon. 1	Zapisanih
1852	129	■)	V	102	11	242	284
1853	132	18	75	93	8	233	241
1854	127	20	72	92	19	238	254
1855	130	17	85	102	12	250	263
185G	130	33	C!)	102	22	2G0	292
1857	120	21	08	89	13	222	250
1858	138	14	82	90	14	248	274
185!)	162	31	82	113	18	293	331
180O	151	32	70	108	21	280	300
1801	170	25	108	133	22	334	254
1802	198	41	109	150	33	381	414
1803	234	54	90	150	40	382	424
1804	210	41	90	137	41	388	411
1805	213	v	v	148	40	390	443
180G	217	51	97	148	39	404	403
1807	196	58	77	135	40	371	409
Vseh		učencev je	leta 186f	bilo: 1078 (brez 21 privutislov v Paznu).			
Leta 1807 jo na vseh primorskih gimnazijah bilo 1035 očitnih dijakov, pa 31 neočitnih ali privatistov (med temi samo pazenskih: 22), vseh je tedaj 1003. Če primerjamo dijake vseh gimnazij s prebivalci pride brez neočitnih
1867
jeden na 544 stanoval, jeden ga 528 „ jeden na 261 moških Ta razmera bi nikakor
591 stanovalcev 510 „ 252 moških.
ne bila preslaba, ko sc hi
1866
z neočitninii \ red pa in glede na različni spol
enako prilegala
primorskima narodoma. Pa ravno v tom oziru se nahajajo jako velike razlike. Slovanskih (večidel slovenskih) dijakov je bilo zadnje šolsko letn le 267, ■li komaj 25-7'/0 vseh očitnih šolarjev, italijanskih s privatisti vred pa 657 ali 61.8°'0 vseh u vrstnih učencev; ali na
402.000 Slovanov t. j. 71 °/„ vseh stanovalcev pride le 267 dijakov ali 25:7% 150.000 Italijanov t. j. 27% vseh stanovalcev    „   pa 657 dijakov ali 61-8u/„
Po tem takem prido jeden slovensk dijak na 1.508 Slovanov in jeden italijansk   „    „     228 Italijanov.
Ta števila očitno kažejo, kake okoliščine zavirajo Slovane, da ne hodijo bolj pogostomn v gimnazijske šole. One strežejo s svojo sedanjo uravnavo le Italijanom (kakor Koperska in Tržaška mestna) ali pa vsaj dosti bolj skrbijo za Italijane kakor za Slovane (n. pr. Pazenska in Tržaška državna). Pa o tem več kesneje. — Tudi se tu nikakor ne sme prezirati lega dotičnih gimnazij.   Tako je bilo leta 1867
Gimnazijo	! Slovenski i dijaki	jeden slov. dijak na slovanskih stanovalcev	[Italijanski 1 dijaki	jeden italij. dijak na italijanskih stanovalcav
Goriška gimnazija	196	765 goriških Slov.	135	437 ital. Italijanov
Tržaška gimnazija	38	1-631 tržaških „	323	114 tržnš. „
Merska gimnazija	33	5*757 isterskih „	199	276 ister. „
od vseh dijakov je bilo Slovencev i Italijanov
Jako zanimivo je tudi, kako se je po posameznih gimnazijah brcz-ozirno število dijakov množilo ali zmanjševalo in kako so bili po narodnosti ločeni. Sledeči pregled naj na podlagi kazala 2. kaže dotične razmere Goriške gimnazije.
Iz tega kazala se vidi, da so Italijani leta 1852 primeroma z naslednjimi leti šteli največ odstotkov, namreč 421 izmed vseh učencev. Po rečenem letu niso nikoli več dosegli teh razmer, ampak njih ozirnu število je brez posebnega omahovanja vedno pojemalo in 1. 1867 znašalo komaj 3G-3 % Tri tej priliki naj tudi omenim, da pri šte-viljenji nisem nikoli ločil Ftirlanov od Ita lijanov ; kajti nespametna se mi zdi vladina modrost, ki šteje Furlane in Italijane 1 različnima narodama, kakor je še bolj ne spametno onkraj planin, da loči koroške Slovence od štajerskih, kranjskih itd. Po vsodi — tu kakor tam — jo navdaja tista politika, ki se ravna po razupitem načelu: dlvide et iinpora. Zato me poleg v resnici znanstvenih zgodovinskih kakor jezikoslov-niinisterski dopis (18/11. 1864, štev. 77IG), naj se v statističnih pregledih ločijo
	v odstotkih (°/0)	
1852	53-3	42-1
1853	56-6	39-9
1854	53-3	38-G
185f.	52-4	40-8
1856	52*8	39-2
1857	5405	40-08
1858	55-6	38-7
1859	55-2	38-5
1800	53'9	38-5
1861	53-G	39-K
	51-9	39-3 *
1863	55-2	35-3
1804	5407	353
18G5	53-07	37-3
18GG	53-9	38-G
18G7	52.8	36-3
slovnih	preiskav ni	oslepil nek
Primorskim šolani določen, ki tirja, da
Furlfltti od Italijanov, kajti oni so Puek poseben keltovski narod!! Kako vesel in hvaležen bi bil slavni Dietleubach, ko bi mu bilo naše preslavno ministerstvo za njegovo „Vblkerkunde" še o pravem času poslalo „znanstvene preiskave najimenitniših učenjakov", ki so v „Furlanih zasledili prave Kelte". Tudi različna uradna sporočila pričajo, da se v naj viših vladnih krogih nikakor ne vjemajo v tem, zato jih najveljavniša dunajska razkazal a nikakor ne ločijo. K vsemu temu so že lanske „Novice" omenile, kako nedosledno so loči narodnost, če izmed dveh bratov štejejo jednoga k Furlanom, drugega k Italijanom! Kterega mika vedeti, kako se občno-italijanska zavest med furlanskimi dijaki zbuja in razvija, naj primerja 2. tabele dijake, Italijane in Furlane med seboj!  (D. d.)
Proklamacija narodu srbskemu,
Br atj e!
Velika narodna skupščina pozvana vsled ntučeuiške smrti našega knjeza Mihajla Obrenoviča je v svojem denašnjem zboru enoglasno izrekla, 'lu pride na izprazneni srbski prestol po pravu nasledstva za knjeza srhskeg; •Milan Obrenovič, kot knjez nasledili in četrti plemena Obrenovičev.
Ker pa knjez Milan še ni polnoleten, odločila so je narodna skup ščina po osnovi zakona o nasledstvu srbskega prestola od 20. oktobra 1859, da izvoli tri osobe, ktere bodo izvrševale knježevsko oblast, in po sklepu skupčinskem zadela je volitev nas podpisane.
Bratje, mi smo že v roko vzeli knježevsko oblast in prisegli Bogu. ter skupščini narodni, da bomo vestno in verno vršili svoje dolžnosti na korist očetnjave in naroda našega, da se hočemo varovati vsega, kar bi protivio naši vesti in zakonom deželnim ali koristi in pravicam Srbije in knjeza srbskega Milana M. Obrenoviča; svečano smo obljubili, da hočemo skrbno paziti, da tudi vsak Srb spoštuje zakono deželne in se po njih ravna; oblju 1'ili smo, da hočemo verno vlado ohraniti mlademu našemu knjezu Milanu, kteremu smo ob jednom zvestobo prisegli.
Bratje, kakor je narod srbski navdušeno podaljšal dinastijo Obreno v'čev, tako nam hode za čas, dokler bomo izvrševali knježevsko oblast, sveta dolžnost, da nadaljujemo rodoljubne namero knjeza Mihajla.
Njegovi modrosti in njegovemu trudu se je obneslo, da je pridobil naii zemlji znamenitih dobrot političnih.  Navdušeni za njegovo veliko misel
ktera nam je dobro znana, hočemo popolnoma hoditi po njegovi poti in ne-omahljivo nadaljevati njegove namere.
Ravno tako bomo neprenehoma na to pazili, da hode res zakon najviša volja v Srbiji, kakor je to knjez Mihajlo svečano izrekel in vsikdar skrbel, da se uresniči ta vzvišena misel.
Razvoj narodove moči je bil med najvspešnejšimi nalogami, kar si jih je bil Mihajla postavil. Mi sc bomo trudili, da odbojno moč narodovo ne le ohranimo na oni stopnji, na ktero jo je postavil najprvi vojnik, ampak hočemo tudi delati, da jo še razvijemo, kakor to čas tirja.
Za kratke vlado knjeza Mihajla je prišla Srbija do znatnega gmotnega razvoja, a ostaja nam še mnogo posla. Naša najživejša skrb bo, da so po okoliščinah naše dežele nič ne opusti, kar stavi sedanji napredovahu svet med pogoje potrebne razvoju narodnega blagostanja.
Naše ustanove imajo nopriličnosti, ktere je sam knjez Mihajlo skušal popraviti ali spremeniti, kar bi bil knjez gotovo dovući, ko hi nam ga zelobna roka no bila odtegnila. Mi hočemo tudi na tem polji pripomoči, da doženenio njegove namere in pričnemo zboljševanje, kakoršne zahteva čas in okoliščine. Lotiti so hočemo dela vsestransko in premišljeno. Srbijo jo zadela velika zguba, a ni jej treba obupati: iz plemenito krvi knjeza Mihajla se bo povzdignila nova Srbija.
V čestih dogovorih med vlado in narodom so bomo trudili , da v imenu božjem premagamo težave, ki se nam bodo nasproti stavile. Ali ni dovoljna samo dobra volja vladina, niti je dovoljen ves njen trud; k srečnemu uspehu naših namer je potrebna tudi rodoljubna podpora vsega naroda. Naj toraj vsak Srb vestno spolnuje dolžnosti, ki ga čakajo v njegovem krogu, kakor Vas tudi mi zagotovljamo, da bomo svoje dolžnosti naj-vestnejše spolnovali. Med nami ni več knjeza Mihajla in njegove velike av-ktoriteke, toraj je le po slogi med vlado in narodom mogoče živo ohraniti namero velicega pokojnika.
V teških okoliščinah, v ktere je Srbijo iznenadoma spravila njegova smrt, pokazal je srbski narod po svojem modrem in resnem vedenji politično zrelost, ktera nas je rešila nereda in razpada. Ne zapuščajmo tega pota, ako deželi in sebi dobro želimo; samo naši neprijatelji bi mogli želeti, da bi nas videli na drugi poti.
Ker nam je red pogoj vsacetnu društvenemu obstanku in napredku, ne bomo nobenega postavnega sredstva opustili, da ohranimo deželi blagoslov pokoja. Zato naj vsakdo, ki bi skušal nered uapravljati ali po narodu proglašeno novo stanje rušiti, žo za naprej ve, da sc bo nad njim razlila vsa strogost postavina. Kedar treba , bodo vedeli nametniki knježevsko oblasti rabiti vso energijo, da ncoskrunen ohranijo biser, kteregajim je narod zaupal.
Vsi državni služabniki se potrjujejo v svojih službah, posamezne pre-membo pa, kterih bo treba, godile se bodo v postavnih mejah.
Deželnim oblastnijam priporočamo, da naj hodijo vrše svoje dolžnosti po naznainovani poti in vodilu, največo svojo skrb na to obračajo, da se ohrani red in sloga v narodu.
Kakor so se ob slogi med vlado in narodom razbile dalonje namero onih zločincev , ki so hoteli Srbijo propadu izročiti, ravno tako ho pod ščitom iste sloge mladi odrastek Obrenovičev rastel in postal močno steblo, kteri bo ves narod srbski zveličavno varoval.
Živel naš mladi knjez, živel Milan M. Obrenovič IV. V Topčideru 2. julija 1808.
Namestniki knježeve oblasti
Blaznavac, Ristič, Gavrilovič.
I) o \) i 8 i.
Od tminako-beneške meje 7. julija. [Izv. dop.]*) Pri vsem/ preobilen) davku , kterega smo do zdaj plačevali in ki ho odsihinal poskočil do neprenesljive visočine, se vendar že od nekdaj zanemarja naš tminski kraj goriško-slovenskega primorja. Ena edina vožnja cesta pel j o iz Gorico na Predil, ktera spaja Goriško in Koroško kronovino; še to so neki v sedanji stan spravili Francozi, '/. našimi slovenskimi brati na Kranjskem, nimamo nobenega oličenja, ker nimamo nobeno posreduje vožnje poti na Kranjsko, od ktore smo tako rekoč odcepljeni. Vrli Grkljani so se že pred 3 leti zdelovanja Kranjsko in Goriško vezajoče ceste resno lotili, in svoj odkazan jim cestni oddelek prav lepo po ravnini poleg reke Idrije, do meje tomin-skega okraja dovršili, in tudi po (minskem okraji bi šla po ravnini poleg Idrije do sočke ceste. Ali tminski predstojnik, ki je po sijajnih žalibog pre-resničnih dopisih ranjoega „Slovenca" dobro po Sloveniji znan, da tako ljubeznjivo in po očetovsko (?) za blagostanje njemu izročenega okraja in slov. ljudstva skrbi, delal je in menda še dela, . — ljudje si razne pripovedujejo — zakaj — overe, da se ta za občenje s Kranjsko kronovino toliko potrebna cesta še sedaj po tminskem okraji ni delati pričela. Ako bi bili tiste denarje, ktej-i so so potrošili za neko drugo mnogo manj ali nič važno kratko pa silno drago cesto od Tmina do Podmelca po goratem in peščenem kraji izpeljano, obrnili na tisto do meje crkljanskega okraja, bila bi tista z majhno eneržijo, robotami in neznatimi stroški že lahko kolikor toliko dogotovljena. Tako smo pa tam, kjer smo bili šo v srednjem veku. Pri tacom ravnanji ni Čuda, če se zaupanje do vlade in njenih nenarodnih uradnikov bolj iu bolj poguhlja; svet vidi da se plačanega davka pičlo malo za posamezne okraje porabi. — Slovenski narod je, kakor drugod, tako tudi v Primorji lo še malo, rekel toliko kot nobenega ploda niti od navidezne Šmerlingovo, niti od se-dajne dualistične ustave okušati dobil; tedaj še komaj ve. da smo prešli iz absolutizma v ustavno dobo. Vsaka sprememba se le po njenih posledicah u spozna. Vso gre namreč pri nas še staro pot. Gradniki, kteri so u ' rad naroda, ne pa narod zarad njih, malo se menijo za narod; kajti tu il ■ v Primorju (z neznatnimi izjemami) nradujejo, kakor popred, v nem-*)  Obljubi jenoja prosimo ! Vredn,
škem ali laškem jeziku, kakor jim je drago, ali kakor so kojemu jeziku bolj kos. §. 19. jim mora sicer znan biti, pa ne vprašajo zanj, kakor tudi Turki M za hatahamajum in hatišerit' in drugo v prid krščanom izdane ferinane. Za zdaj 19. le v državnemu zakonika »figurira". Kakošen plačilni nalog še pošilja tatinska uradnija, večib dopisov pa Rog vari! Dva uradnika sta sicer slovenskemu jeziku kos v besedi in pis:ivi , ter se pri priliki poknžeta, da slovenski jezik ljubita. Jednomu teb dveh, občeljubljenemu žl. g. Prcmcr-steinu gre hvala, da kot bilježnik večkrat veča in manjša pisma vsake vrste po slovensko in prav dobro slovnično spisuje. Vidi se, kaj čini rodoljuhjo in marljivost; on je namreč še iz stare šole, pa iz ljubezni do svojega naroda sc je naučil njegovega milega jezika, da ga more rabiti ustno in pismeno. Da bi nam slavna vlada hotla le mnogo takih mož po dragi Sloveniji poslati. Jaz menim, da vlada, ki ima z državnim zborom zakonarstvo v svoji oblasti, morala bi tudi kot najvišja izvršilna oblast nad izvrševanjem od nje in državnega zbora izdanih zakonov skrbno čuvati, ter take uradnike poiskati in po slovenskih uradnijab pošiljati, ki so k spolnovanju 19 §. sposobni, ali pa jim rok odločiti, do kterega se imajo ustno in pismeno v slovenskem jeziku izuriti. Sicer bo ostala vsa ravnopravnost slov. jezika v šoli in vradih do sodnjega dne le na papirji, kakor se tudi na turškem godi. Urez slovenskega uradovanja in slovenskih šol, pa je vsa tudi naj boljša, ako bi bila tudi anglijska ali bclgiška ustava za naš narod puhla in brez najmanjšega prida, dokler mu je v šoli in v uradu jezik zavezan. Dokler se jezična ravnopravnost našemu narodu ne vresniči, ostane suženj na lastni zemlji, in v lastni hiši ptujemu življenju, pri nas v Primorji laškemu in nemškemu služeč. Posebno bi morala naša vlada vedeti, kako da se „italianissimam" po našem slov. primorji sline cede, in da je ta reč javna skrivnost. Ilazne demonstracije, ki se včasih in žo od nekaj let sem po slovenski Gorici gode, moralo bi jo do spoznanja dovesti, da laščino čez njene naravne meje podpirati je toliko kot gada na lastnih prsih gojiti. Ker se. po Primorji tudiv slovenskih okrajih zraven nemškega tako zelo tudi laški uraduje, ni čuda, da menijo sosedni Lahi,da vse Primorje še h Italiji spada ker je laškemu jeziku kos. (I), d.)
Iz Dunaja. II. Gh [Izv. dop.) Liberalnost je pač lepa beseda, še lepši pak je njen pomen. Človeka mora žalost obhajati, če vidi, kako se pri nas v Avstriji le preveč čudovite srake kinčijo s tem pavovim perjem. Da stranka, ki je zdaj na krmilu pri nas, in ktero mi, če tudi proti volji no svojih poslancih podpiramo, v istini ni liberalna, priča postopanje njenih uradnih orodij na Češkem in bati se je, da bode oko obrnila iz Prage še kam drugam po slovanski opoziciji. Kakor se „Wandererju" iz Prage tele-grafuje, imel je minister Herbst z vi.šimi sodnijskimi uradniki in birokrati v Pragi daljše posvetovanje, v kterem se je sklenilo: pred razpisom direktnih volitev v državni zbor vse češke, in v nomškem jeziku izhajajoče federalistične liste za vsaj tri mesece ustaviti in tudi zabraniti, da so namestil teh novi izdajajo, ako hi utegnili videti se kakor nadeljevanjo onih. Kavno tako bi se imelo prepovedati tiskanje priporočil kandidatov. Nova in stara „Pr." sti videti zadovoljni s tem , da se kaj tacega izvrši. Le „Wanderer" med večino listi še najpošteniji, govori v svojej denašnji številki nekaj poštenih besedi zoper svojo lastno „liberalno" stranko. „Napravlja se — pravi v uvodnem članku — zoper Čehe tiskovno preganjanje, in kratkovidni del liberalne stranke temu rokoplcska, — ktero spominja divjanja Smerlingovih kreatur zoper tadanjo necentralistično opozicijo. Obsodbe na več mesečen zapor, izgube na kavciji z več tisoč gld, so na dnevnem redu, zatretje tega in onega opozicijonalnega žurnala se ima pričakovati. To so razmere, ktere smo pod vladanjem vseh avstrijskih ministerstev doživeli — edino Belkredijevo izvzemši, kteremu se priznanje ne more odreči, da je bilo v tiskovnih rečeh najliberalneje v Avstriji.
Kar se denes na Češkem godi zanaJčemo, kakor največo napako liberalnega ministerstva. Daš zdanjo ministerstvo bi imelo tisoč vzrokov izbirčno biti v odbijanji in kaznovanji tiskovnih pregreškov. Kajti ne glede liberalnega pota, po kterem sc hvali hoditi, vidijo se take tiskovne pravde, kakor se zdaj v Avstriji gode, kot največa satira, ktera bi se dala pisati o naših osnovnih zakonih. Te izgovarjajo enake pravice za vse. Dolje bi se to imenovalo velikanska zmešnjava pravnih pojmov .... Telegram (iz Prage) nas podučuje, da hoče parlementarna vlada ves svoj uničevalni aparat obračati zoper opozicijonalno časopisje in tako razdeti vsako zdrazo državno življenje".
Tako piše ,,\Vanderer", ki sam pravi, daje prijatelj zdanjega ministerstva.
1'olitii'iii razgled,
Vojno ministerstvo je dovolilo, da sinejo vojaki 1. in 5. bataljonov, rasan onih v Dalmaciji, pomagati kmetom pri žetvi. Gospodarji se imajo le do dotičnih vojaških poveljnikov obrniti in se ž njimi zavoljo plače (dnine) pobotati, pa dobodo vojakov na 10—1-1 dni za delo.
Dodelana in potrjena je pogodba med Italijo in Avstrijo, po kteri se ima avstrijskem nadvojvodom izgubljeno zasebno premoženje zopet povrniti. Italijanska vlada je že izplačala ves denar z zamudnimi obresti vred (2 milj. 1.) avstrijskemu poslancu v Florenci.
Dunajski listi prav nespoštljivo govore o češkem potovanji k llusovi svečanosti v Kostnico, kakor da bi Čehom llusa zavidali. Vendar je šlo tudi iz Dunaja nekaj popotnikov ravno tje, pa samo zato, da hi Čehe opazovali in pa skušali napraviti mali ali veči škandal, kteri bi bil Čehom v nečast. Iz Dunaja so si tudi prizadevali razdrnžiti Kostniške meščane proti popotnikom.
Minister Giskra želi, da hi ga Dunajsko mesto volilo v deželni zbor namesto vmrlega dr. Miihlfeldn.
Iz mnogo most se oglašajo protesti proti papeževemu nagovoru, lzdfttelj in odgovorni vrednik Aiit«u Tsiiimć. Lastniki:
Ni dolgo tega. kar je bil gr. Clnm-Martinee zavrnil dunajsko časni luuitvo, kije bilo po svoji iznajdbi razneslo razgovor med njim in cesarjem. Rasglaianje enačili ravno tako malo resničnih razgovorov zato ni potihnilo in posebno je vedela „D. Allg. Ztg." obširno praviti, kaj so se pogovarjali češki voditelji z g. Beustom, kteri jim je poteh iz „merodajnih" ogerskih krogov izvirajočih razjasnilnili rekel, da bi si Ruska ne hotela Češke prisvojiti, ko bi Avstrija razpadla. V 167. br. rPolit." naznanjata zdaj gg. Uieger in Palackv, da je dotični razglas zelo nepopolen in da pripoveduje reči, o kterih se ni nikdar govorilo. Češka rodoljuba nočeta sicer razglasa od pike do pike ometavati, da bi se ne zdelo, da sc je to res govorilo, o čemur bi onadva zdaj molčala. Določno pa odgovarjata na podtikljej, da bi se bila kedaj na zvunajne pomoč sklicavala ter obžalovala, če hi si rez Rusija ne osvojala Češke, ko bi Avstrija nehala biti. „Kjerkoli smo občevali s političnimi osebami, tako govorita, bodisi v Peterburgu ali v Parizu, povsodi smo izrekli svoje prepričanje, da bi nam zveza češko krone z velemočjo Avstrijo, ako bi se slednja osnovala na federalistični podlagi, najbolj varovala našo politično in jezikovo individualnost; mi tudi nismo nikjer tajili, da našega naroda po njegovem popolnem prerodu nikakor ni volja, brezimeno izgubiti se v kakej ravno tako hrezimeni državni osnovi. Kjer je bilo treba, smo tudi izrekli svoje prepričanje, da se naš narod ne bo zadovolil s kako siromaško samoupravo, ampak da se bo do slednjega moža in trenutka z vsemi postavnimi sredstvi in potrebnimi žrtvami bojeval za to, da si v zvezi z Avstrijo kot politična in državopravna celota sam deln svojo osodo in svoje postave v vseh zadevah, čijih skupnost ni neobhodno potrebna za edinost in veljavo avstrijsko". — „Nehvnležni ali bojazljivi in nespametni pa bi morali hiti, kobi hoteli svoje simpatije do sorodnega velicega in nadepolnega ruskega naroda zatajiti zavoljo upi tja naših nasprotnikov. Z rusko vlado nismo ni tako ni tako obravnavali, celo pa nismo imeli ž njo obravnave, pri kteri hi se bile nanašali na razpad naše države, ali ktera hi mogla našo vdanost omadeževati. Vendar pa nam je znano, da Rusija nikakor ne misli osvojiti si češko, toraj bi nas s tem potrdilom g. Beust nikdar osupniti ni mogel,"
Deželni poslanec in vrednik češkega časopisa „Hlas" je krivega spoznan zločina zavoljo kalenja javnega miru, in je obaojen na 3 mesce ječe; kavcije mu zapade 3000 gl. č'o bo še kaj dalje tako šlo, v kratkem bo praška blagajnica za uboge naj bogatejši denarni zavod, ker mu vse te izgubljene kavcije pripadajo.
„N. f. P." sliši iz Prage, da se bo mestna policija zmanjšala in zopet vpeljala državna policija.
Praški župan dr. Klaudv je v dvojnem poslu na Dunaji: 1. prosi (JOO.OOO posojila iz drž. blagajnice, s kterimi bi srenja zidala veliko kasarno zunaj mesta, ko bi se smele manjše kasarne po mestu opustiti; tej prošnji se bo menda privolilo; 2. naznanja vladi ponudbo čeških srenj, ktere hočejo med seboj v prodajo namenjeno grajščino Zbirov nakupiti. Gnijščina ima 42.000 oral gojzda. To jim kakor je slišati ne bo obveljalo ker je vlada grajščino že nekomu druzemu obljubila.
Na Ogerskem se nadeluje pot do sporazumljenja s Slovani in je resnično, da je Deak v regnikolarni deputaciji posebno pri fmaućnem vprašanji Hrvaško zagovarjal. Porazuniljenje s hrvaško regnikolurno deputacijo bo skoraj dognano, in že se pripoveduje, da bo stopil gr. Lad. Pcjačevič v oger-sko ministerstvo za hrvaške zadeve. — Posvetovanje o brambovski postavi v Pešti krepko napreduje, vendar se je osnova toliko spremenila, da bo treba novih dogovorov med ministri.
Z ozirom za vladine stroge naredbe proti češkemu časnikarstvu, o kteri nam poroča naš dunajski dopisnik, pravi „Pol.": Ljudstvo ho volilo, izvoljeni pa ne pojdejo v drž. zbor. Mesto časnikov bomo našli pri volitvah stotero sredstev, da se ho vršilo vse v najboljem redu in po naših željah.
Po službenih poročilih iz Pešte so deliTrifkovica, tajnika knjeza Ka-ražor/.eviča, v zapor, knjeza samega pa uradi opazujejo.
Velika knjeginja Aleksandrova, sopruga velicega knjeza Konstantina je prišla s' svojimi sinovi na Dunaj in se podala v Schimhruiin.
Iz Belegagrada se piše „Ztik.": S stotnikom Nenadovičcm so ima ob jeduem vstreliti še drug častnik, ki jo bil tudi pri zaroti vdeležen in je zdaj k smrti obsojen". Število sumljivih bolj in bolj raste, zadnje dni so jih zopet nekoliko zaprli, med temi 2 uradnika, kterih eden je v rodu s Kara-žorževičem.
Na Španskem se snuje nova revolucija; zapletenih je v punt več generalov, kterih so že nekoliko priprli,
Po laških listih se govori o novi italijansko - pruski pogodbi, ktera po „Bulletin iuterii." določuje, da se ima Italiji prepustiti Trst in Istra, mislilo se je neki celo na južne Tirole. „Corr. It." trdi, da so je vse, kar se govori o tej pogodbi, razneslo iz Pariza, da bi se le Avstrija tem bolj Francije oklenila.
Zopet se govori, da se imajo letos sniti pruski kralj, ruski car in Napoleon III.
VB I j§ <l človek,
22 let star, ki je zdelal pet latinskik šol, govori in pišo slo venski i hrvaški, srbski in n e m š k i jezik, ima izvrsten rokopis, želi za pisarja priti h kakemu odvetniku ali notarju. Tudi drugo pripravno službo bi rad prevzel. Pobližu jo se izve pri Antonu Rostinau-u, hišniku mariborske do-hovnišniee.
Dunajska Imr/.a od IO. julija.
5% metalike M (1. »0 kr. Kreditne akcij« 208 H. — kr. 6% mctalikoz obresti v maji in nov. 69 fl. 10 London   113 H. 70 kr.
5'/„ narod, j.osojilo  li.'i II. 40 kr. Srebro   111 d. — kr.
1800 dri. posojilo  87 (I. 00 kr. Cekini   li fl. B7*/% kr. Akcije nnrud. Lmnko   746 fl. — kr.
Ur. Jmi.0 Vohu jak in drugI. Tiskar Diiuird JmržIć.