GLASILO DELAVSKEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 25. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje Tel. 39-81/216 Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
PRED POLLETNIMI KONFERENCAMI
Mladina in Zveza komunistov bosta te dni obračunali svoje polletno delo. O teh konferencah bomo v prihodnji številki poročali bolj podrobno. Pred nami so še polletne konference podružnic. Tudi te bomo ocenili v prihodnji številki. Danes pa nameravamo zapisati nekaj besed o delu teh organizacij in o njihovem uveljavljanju v javnosti.
Tovariš Vili Skrt, dozdajšnji predsednik TK LMS, ki je bil zelo prizadeven, odhaja v JLA. Slika ga kaže na enem izmed sestankov.
Najbolj očiten dokaz njihovega uveljavljanja v javnosti bi lahko bilo vsekakor prav naše glasilo. A kljub vsem številnim poskusom, da bi nam družbene organizacije prispevale članke, ki bi pisali o njihovi dejavnosti, nam ni uspelo, da bi takšne članke dobili. Izvzeti moramo samo mladino. Ze v prejšnji številki smo omenili, da smo pregledali zapisnike teh organizacij in ugotovili, da vendarle niso tako nedejavne, kakor bi mogli soditi po vesteh v našem glasilu. Vprašanje ostaja še vendarle odprto, čemu te organizacije doslej niso pokazale potrebe, da bi o njihovem delu pisali v našem glasilu, niti nas niso obveščale, kdaj so imele kakšne seje ali konference?
Se najbolj agilna je bila mladina, ki je v polletju sklicala menda največ sestankov. Toda zapisniki dokazujejo, da je mladina delala vse preveč sestankar-sko in ni našla živega stika z
Ob zaključku prvega polletja smo ugotovili, da je v primerjavi s prvim polletjem lani število bolezenskih izostankov občutno narastlo. Že v četrti številki našega glasila smo opozorili na nove predpise v zvezi s socialnim zavarovanjem, a vse kaže, da takšna opozorila ne zaležejo.
V dokaz lahko navedemo, da imamo v prvem polletju 5886 delovnih dni bolezenskih izostankov več, kot smo jih imeli lani v prvem polletju.
Načelna analiza dokazuje, da bolujejo večji del mladi delavci, medtem ko so bolezenski izostanki pri starejših delavcih razmeroma redki. Podrobne analize vseh teh pojavov so te dni opravili obrati, vendar nam rezultati teh analiz še niso znani. Za zdaj lahko rečemo, da mora-
mladino v podjetju. Skoraj na vseh sestankih so se prikazovali eni in isti ljudje (kakšnih dvajset), ki so vedno znova sprejemali enake naloge, a nihče se ni zganil z mrtve točke. Organizirali so sicer nekaj predavanj in akcijo za nabiranje starega železja, nekaj družabnih večerov, a s tem se tudi njihova dejavnost zaključi. Veliko lepih načrtov se je pojavilo v razpravah na sestankih, a do uresničenja ni prišlo. Vsekakor je očitno, da je mladini potrebna večja podpora Zveze komunistov in sindikalne orga-
nam je dejala tovarišica Mirna Ostruhova, sekretar osnovne organizacije delavcev uprave.
Aktivnost našega članstva je razmeroma majhna, a pred pismom je skorajda ni bilo. Zdaj je nekoliko bolje, vendar še vedno ni vse tako, kakor bi moralo biti. Pismo je šlo mimo mnogih članov, samo nekateri so ga zares dobro razumeli in ga tudi upoštevajo. Aktivnost bomo lahko povečali samo z večjo partijsko discipliniranostjo, četudi bi morali nekaj tovarišev izključiti. Imamo še namreč vedno nekaj tovarišev, ki sodijo, da disciplina ni potrebna, namesto, da bi se borili za večjo doslednost v partijski organizaciji in na delovnem mestu.
Nekaj tovarišev v naši organizaciji je ideološko dovolj močnih, a kljub temu ugotavljamo, da bi morali — lear je sicer žalostno po tolikih letih — za nekatere tovariše uvesti star partijski študijski sistem — kanzultiranje. V mnogih primerih zapažamo celo to, da člani ZK ne zasledujejo niti dnevnega tiska. Ta ignorantski odnos je postal najbolj očiten prav ob razpravi o IV. plenumu CK ZKJ, ko je bila naša razprava zelo mlačna.
Imam občutek, da je v naših vrstah še vedno nekaj članov, ki so v vrstah ZK samo iz računarskih tendenc, a se bojijo izstopiti, ker se bojijo posledic. Bolje bi bilo, če takšnih članov ne bi imeli in zato bomo morali naše članstvo krepko preveriti in izločiti iz naših vrst vse tisto, kar ne sodi v Zvezo komunistov. Nazadnje je žalostno, da je često nujno medsebojno prepričevanje, ker
mo vsekakor dosledno zaščititi tiste, ki v resnici bolujejo, medtem ko moramo s prav tolikšno doslednostjo preganjati izmišljene bolezni, ker bi nam v nasprotnem primeru mogla takšna neupravičena bolehanja močno škodovati.
Ob tej priložnosti bi radi še enkrat opozorili naše delavce, naj ne bolujejo, če ni to potrebno. Hkrati pozivamo naše zdravniške kadre, da ne dovoljujejo bolehanja vsakomur po želji, temveč samo po dejanski potrebi. Vse bravce opozarjamo, na sestavek o razločkih med nekdanjim in zdajšnjim zakonom o socialnem zavarovanju, ki jim bo lahko dokazal, da moramo zares dobro premisliti, če smo zdravljenja potrebni, saj naše zdravljenje plačujemo sami.
nizacije, a vse kaže, da se tudi ti dve organizaciji borita s podobnimi vprašanji.
Zveza komunistov in sindikalna organizacija sta sicer z vsemi napori zasledovali težnje sodobne gospodarske problematike, razpravljali sta o številnih zadevah, a vendar vse te razprave niso predrle v širši krog. Tudi tu so izjema obratni sestanki, ki jih je uvedla upravna linija pred izplačili. Aktivnost nekaterih posameznikov in določenih skupin nikakor ni mogla premagati nekega splošnega ravnodušja, ki sta ga
mnogi tovariši ne razumejo osnovnih principov sodobne politike, namesto da bi se člani ZK mogli prvi jasno odločiti in sporazumeti, ker bi bila njihova nadaljnja naloga, da bi prepričevali druge člane kolektiva, tako pa niti sami med sabo ne pridemo na jasno.
Potrebne so konkretne študijske razprave
je zatrdil tovariš Edo Jurhar, sekretar osnovne organizacije skupnih delavnic
V naših vrstah smo zapazili, da je v zadnjem času začelo kazati članstvo večje zanimanje za gospodarske uspehe podjetja. Toda še vedno so ostali člani precej ravnodušni do vsega drugega, kar nas obkroža in kar moramo upoštevati ob vsestranskem gospodarskem in političnem razvoju.
Da bi razširili zanimanje našega članstva za vprašanja, ki so važna in po.membna, bi morali izhajati iz domače in znane problematike in nanjo navezati obrobno problematiko. Tako bi jim dokazali, da ni nobena stvar sama sebi namen, temveč da je za nas vse pomembna naša skupna jugoslovanska politika in gospodarstvo. Jeseni in pozimi bi zato morali pripraviti študijske programe, ki bi obravnavali vprašanja tako, da bi vsak član kolektiva mogel doumeti, kolikega pomena je zanj in za nas vse, če se seznanjamo z razvojem in skušamo nanj vplivati.
Mislim, da smo precej zanemarili tudi vprašanje sprejemanja mladih članov. Vsekakor bi v tem pogledu moglo storiti precej več mladina. A vse krivde ne moremo valiti nanjo, tudi mi nismo storili dovolj.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Priprave za reden začetek pouka na kemijskem in metalurškem oddelku Tehnične šole v Cinkarni se bližajo koncu. Programi so v glavnem izdelani, treba jih je le še v nekaterih strokovnih predmetih prilagoditi za potrebe Cinkarne. Pouk bo predvidoma pričel 20. oktobra in sicer bo štirikrat tedensko po štiri šolske ure. Predmetnik za 1. semester obsega naslednje predmete:
znali premagati samo vprašanji o proizvodnih uspehih in osebnih dohodkih. Prav to dokazuje, da moramo v prihodnje našo politično dejavnost še bolj usmeriti prav na proizvodna vprašanja in delitev dohodkov, a na ta vprašanja moramo navezati vse druge težnje našega gospodarskega in političnega delovanja, če hočemo, da bomo uspevali med najširšimi množicami.
Večja aktivnost, ki je postala nujna v zadnjih mesecih, je hkrati dokazala, da naše članstvo nima dovolj krepkih stališč, da mu
Iz obrata za pridelovanje su-perfosfata je neki delavec predložil več predlogov. S prvim predlaga, da se naj tračnice, po katerih teče transportni trak, ki prenaša gotovi izdelek v skladišče, ogradijo s ploščatim železom, tako da trak oziroma zajemavke ne bi mogle iztiriti, četudi bi se zlomila kakšna os na zajemavki.
a)	Oddelek za kemijo
1.	slovenski jezik, 2. družbenoekonomska vzgoja, 3. matematika, 4. fizika, 5. anorganska kemija,
6.	strojeslovje.
b)	Oddelek za metalurgijo
1.	slovenski jezik, 2. družbeno ekonomska vzgoja, 3. matematika, 4. fizika, 5. kemija in analitika, 6. strojeslovje.
Do sedaj se je vpisalo v šolo 37 delavcev in sicer 15 v odde-
manjka tako ideološkega kakor gospodarskega znanja in zato bo nujno, da jeseni in čez zimo poskrbimo za izobrazbo naših kadrov.
To so samo nekatere splošne ugotovitve, ki jih bomo mogli dopolniti, ko bomo pisali o polletnih konferencah. Za dodatek tem splošnim ugotovitvam, ki izvirajo večidel iz pregleda zapisnikov in iz raznih razgovorov z našimi ljudmi, lahko dodamo še izjave nekaterih tovarišev, ki so odgovorni za politično dejavnost v podjetju.
Nadalje predlaga, da se naj uvede avtomatsko mazanje tega transporterja, ali z mazalno črpalko, ali pa z mazalnim kozarcem. V svojem 3 predlogu pravi: »Zdaj imamo na izmeni enega človeka, ki samo pazi in uravnava zajemavke pri vozičku za stresanje teh zajemavk. Ta človek bi od-(Nadaljevanje na 3. strani)
lek za kemijo in 22 v oddelek za metalurgijo. Ker je rok prijav podaljšan do 15. oktobra, računamo, da se bo število zlasti v oddelku za kemijo zvišalo.
Naše podjetje se iz dneva v dan razvija v mogočno tovarno, l$i bo poleg visokih strokovnih kadrov potrebovala tudi večje število tehnikov, ki pa 'nam jih redne šole ne bodo mogle v celoti preskrbeti. Ge izhajamo iz sta-(Nadaljevanje na 6. strani)
Vedno več bolnih
Nujna je večja disciplina
Oktobra pričetek tehnične šole
Katistki fttedčapi
POD TEM NASLOVOM JE V 4. ŠTEVILKI CINKAR-NARJA, DNE 15. 7. 1962 OPISANIH OKROG 20 PREDLOGOV, S KATERIMI PREDLAGAJO DELAVCI NAŠIH OBRATOV RAZNE IZBOLJŠAVE ZA LAŽJE IN BOLJŠE DELO. DO KONCA RAZPISA TEGA NAGRADNEGA NATEČAJA, TO JE DO 15. 7. 1962, OZIROMA DO KONCA MESECA JULIJA, JE PA BILO KOMISIJI PREDLOŽENIH ŠE CEZ 10 PREDLOGOV.
V NADALJEVANJU BOM OPISAL SE NEKAJ PREDLOGOV NAŠIH DELAVCEV.
Poleg najbolj tehničnih naprav smo doslej odkrivali še najbolj primitivno ročno delo. Predlogi delavstva za tehnične izboljšave bodo mnoga teh mest odpravili.
SUPERFOSFAT — PREUREDITEV TRANSFORMATORJA TER AVTOMATSKO MAZANJE
PRED POLLETNIMI KONFERENCAMI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predvsem pa — še enkrat poudarjam — če hočemo uspevati, moramo biti konkretni. Ljudje so
Samo
mlad kader nas bo rešil
je povedal tovariš Vili Glažar, sekretar osnovne organizacije kemije II
Naša organizacija je sicer razmeroma majhna, a zato toliko bolj homogena in aktivna. Toda vsa aktivnost ne pride do izraza, ker smo v pretežni meri odvisni sami od sebe. Naš vpliv na druge člane kolektiva je razmeroma majhen. Četudi smo si prizadevali, da bi mogli v naše vrste pritegniti nove člane, nam to doslej ni uspelo,
bodo premagale splošno pasivnost, je dejal tovariš Mišo Vut-kovič, predsednik sindikalne podružnice delavcev uprave
Zares uspeli so samo sestanki z razpravami o uspehih podjetja in o delitvi osebnih dohodkov. Vsa druga dejavnost se je več ali manj razgubila v razpravah posameznikov o vsakdanjem življenju. Ljudje težijo, da bi jim sindikat organiziral poceni nakupe raznih življenjskih potrebščin, a še vedno se v veliki večini ne zavedajo, da je sindikat politična organizacija, ki zagovarja interese delavcev.
Težko verjamem, da bi začeli ljudje gledati v sindikalni orga-
Brez pomoči ne moremo ničesar
je zatrdil tovariš Ivan Falnoga, predsednik sindikalne podružnice OOB
Cesto smo v zadregi, ko bi se radi lotili kakšne zadeve, a ne vemo najbolj točno, kako bi začeli. Potrebno bi bilo, da bi nam nudili možnost izpopolnjevanja za vodenje družbenih organizacij.
Pri nas smo sicer skušali uresničiti vse, kar smo morali, a še v tem je bilo često čutiti ohlapnost in nezavzetost. Edino za proizvodne uspehe in posledično za osebne dohodke se ljudje zares zanimajo. Vse drugo jim je več ali manj malo mar.
Morali bomo začeti delovati, da bomo obravnavali zadeve, ki ljudi dejansko zanimajo, sicer se nam bo dogajalo še naprej, da bodo ljudje komaj čakali na konec sestanka.
Zaključiti moremo, da ljudje v resnici niso pasivni, samo vsebina našega političnega dela je često preveč odmaknjena od njihovih teženj in hotenj. Za dejanske uspehe bomo zategadelj morali skrbeti predvsem za to, da bomo v naše dnevne rede postavljali vprašanja, ki ljudi resnično zanimajo. O teh življenjskih vprašajih bomo morali zato vedeti mnogo tudi sami, če bomo hoteli razlagati ta vprašanja drugim. Nikakor ne smemo ostati pri posploševanju in nekem delovanju zaradi »delovanja samega«, temveč moramo izhajati od teženj posameznega proizvajavca, določene skupine do določene skupnosti, enote, obrata in podjetja.
naveličani visokih političnih fraz in jih z njimi ne moremo navdušiti. Slišati in spoznati hočejo vsakdanjost in trenutne izglede.
ker nas lahko reši samo mlad kader, ki bo začel zdaj šele prihajati. Nanj računamo, mi pa vztrajamo na položaju in ne popuščamo.
Vpliv naše organizacije je možen samo z vzgledi. Predvsem težimo, da pospešujemo proizvodnjo in primemo za delo tudi takrat, ko mnogi drugi člani kolektiva odpovedo. Večkrat smo tudi ugotovili, da nam ob spoznavanju sodobnih gospodarskih in političnih vprašanj zmanjka trdnosti in znanja. Zategadelj so naši člani izrazili, da bi bilo potrebno organizirati študij, ki bi nam lahko pojasnil mnoga sodobna vprašanja in tako olajšal delo, ki je zavoljo nerazumevanja često razmeroma težko.
nizaciji zares močno politično silo, če bomo nadaljevali z delom tako, kakor delamo zdaj. Potrebno je poiskati vsebino dela, ki bo ljudi zanimala in jih pritegnila. Posivnost je postala izrazita. Ljudje se sicer še udeležijo sestanka, a spregovorijo samo trije, štirje samo, če so sestanki živ-
Tovariš Janez Mirnik, predsednik KMPU, odhaja v JLA.
Ijenjskega pomena, potem se sproži živahna razprava, ki moremo iz nje dobiti tehtne zaključke.
Glede nadaljnje decentralizacije sindikalne organizacije sodim, da bi mogla prevelika razdrobljenost tudi škoditi. Predvidevati moramo, da bi dejavnost v posamičnih skupinah močno omejila razpravo in obseg problematike. Hkrati pa se zavedamo, da je na sestankih, kjer so zbrani ljudje iz različnih delokrogov, težko najti skupen ton za razpravo.
To nam je potrdil tudi predsednik Odbora sindikalnih podružnic Cinkarne, tovariš Franc Pokelšek, ki je med drugim dejal:
Sindikalne podružnice niso povsod izbrale svojih predstavnikov v svojih sestavnih delih, zato smo zgubili vez od neposrednega proizvajavca do predstavnikov družbenega življenja in narobe. Z nadaljnjo decentralizacijo sindikata, ki jo pripravljamo, bomo verjetno to pomanjkljivost odpravili in uspeli, da bodo ti stiki boljši in da bo potem živa in tehtna problematika postala zares prezentna in prvenstvena.
Problematika, ki jo morajo reševati sindikalne podružnice, je
zdaj postala tako vsestranska, da je izvoljenim funkcionarjem, ki so redno zaposleni v proizvodnji, težko urejati in voditi vse družbeno delo, ki terja vedno več analiz in študij. Zategadelj je nujno potrebno, da tako veliko podjetje, kakor je naše, dobi tehničnega sekretarja sindikalne organizacije, ki bo koordiniral dejavnost med posameznimi podružnicami, svetoval posameznim funkcionarjem in skrbel za izvedbo sklepov.
Dejansko najbolj uspela oblika našega dosedanjega dela so bile analize proizvodnih uspehov in vprašanje delitve osebnih dohodkov. V teh razpravah v posameznih obratih so delavci predlagali številne izboljšave, ki bi pomagale premagati posamezne zastoje in izpade. Tu se je pokazalo, kako se ljudje dejansko živo zanimajo za uspeh in napredek podjetja, kako skušajo s svojimi predlogi pomagati in razviti dejavnost. S temi razpravami nikakor ne smemo prenehati. Se več. Ob nje moramo navezati notranjo problematiko posameznih obratov, vprašanja izobraževanja kadrov (strokovnega in političnega), zasedbo delovnih mest,- medsebojne odnose, skrb za rekreacijo, družabno življenje in podobno.
Za vso to dejavnost moramo pospešiti delovanje komisij, ki se
Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja, ki ju je Zvezna ljudska skupščina sprejela na zasedanju dne 23. 5. 1962, pomenita velik preobrat v sistemu našega socialnega zavarovanja, ki predstavlja pri nas najbolj organizirano družbeno zaščito delovnih ljudi in njihovih družinskih članov.
Določbe zakona o zdravstvenem zavarovanju veljajo od
1.	7. 1962 dalje, razen določb 7. poglavja in določb 32. člena, ki bodo začele veljati od 1. 1. 1963 dalje.
V 7. poglavju so zajete določbe o uveljavljanju pravic zdravstvenega varstva, medtem, ko določa 32. čl. kdaj je zagotovljeno zavarovanim osebam zdravstveno varstvo na račun sklada zdravstvenega zavarovanja. Glede na določbe zakona o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja ise bodo uporabljale šele s 1. 1. 1963.
Zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja ureja predvsem organizacijo socialnega zavarovanja in sicer
V četrti številki Cinkarnar-ja smo brali članek pod naslovom »Kdo bo uporabljal denar?« Vse je lepo in prav, ko članek opisuje, kako so sedle za mizo vse družbene organizacije Cinkarne in razdelile sredstva, vendar sodimo, da so ob tej priložnosti pozabili, da imamo v podjetju tudi Gasivsko društvo. Nikomur ni treba pripovedovati, kako važno je za podjetje takšno društvo, ki skrbi, da nas ne zatečejo nevarnosti požara ali podobne nesreče.
Nobene dejavnosti ne podcenjujemo, vendar opozarjamo na zaključek članka, kjer piše, da bodo sekcije in društva izkoriščala denar samo namensko, tako da tiste sekcije, ki dejavnosti ne bodo pokazale, denarja ne bodo dobile, temveč bodo družbene organizacije dodelile preostala denarna sredstva drugim, bolj
ukvarjajo s posameznimi vprašanji, da bodo iz razprav v posameznih obratih sestavile zaključke in izdelane predloge dostavile upravnim organom podjetja.
Zdaj zaključuje komisija tudi osnutek novega pravilnika za delitev osebnih dohodkov, ki bo prišel 15. oktobra v javno razpravo. Ob tem morajo vsi člani ko-
skupnosti socialnega zavarovanja, dalje finansiranje socialnega zavarovanja, postopek za uveljavljanje pravic iz vseh panog zavarovanja, razmerja med družabnimi organi ter skupnosti in zavodov ter povrnitev škode skladov skupnosti. Po določilih tega Zakona se zavarovanci v občinah, republikah ter federaciji združujejo v posebne samoupravne organizacije.
Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev in obrtnikov ter skupnost kmetijskih proizvajavcev se lahko ustanovi za območje ene ali več občin, z ozirom na zagotovljene pogoje za uveljavljanje osnovnega zdravstvenega varstva in določeno število zavarovancev.
Vsaka skupnost bo imela svoj samoupravni organ — skupščino, odbore in komisije.
Komunalne skupnosti bodo razpolagale s skladi, ki se bodo oblikovali s prispevki gospodarskih organizacij, to to iz:
1.	rednih ali splošnih prispevkov
2.	dopolnilnih prispevkov
3.	izrednih prispevkov.
delavnim sekcijam in društvom.
Naše društvo vključuje 56 operativnih članov ki za svoje strokovno usposabljanje potrebujejo precejšnja denarna sredstva. Ta sredstva nam je sicer dolžna zagotoviti uprava podjetja, vendar sodimo, da bi družbene organizacije mogle določiti nekaj denarja tudi našemu društvu, saj delavnost naših članov, opravičuje potrebo, da bi si kdaj privoščili tudi kakšen izlet.
Sklicujemo se torej na zadnji odstavek omenjenega članka in pozivamo družbene organizacije, da v primeru ponovne razprave o razdeljenih sredstvih, misli tudi na nas in nam odobri denar vsaj za en izlet. Poudarjamo, da naš izlet nikoli ne bo samo družabnega značaja, temveč bo gotovo združen s koristnim, to je z ogledom naprav in organizacije v drugih gasivskih enotah.
lektiva paziti, da bodo zagovarjali enotnost pravilnika, preciziranje delovnih mest in pravilnost notranjih razmerij. Nadvse pa moramo gledati, da bo pravilnik jamčil največjo možnost nagrajevanja po učinku.
Herbert Savodnik tajnik Odbora sindikalnih podružnic
Redne ali splošne prispevke bodo odvajale gospodarske organizacije .iz sklada posebnih dohodkov, katerih višino bo določila komunalna skupnost, v okviru maksimalne dopustne stopnje, ki ju določi skupščina republiške skupnosti zavarovancev, v sporazumu z Izvršnim svetom.
Dopolnilni prispevek pa bodo morale plačati tiste organizacije, pri katerih bodo zavarovanci, na podlagi zdravstvenega zavarovanja s stroški zdravljenja presegli določeno normalo. Ta prispevek bo bremenil poslovne stroške podjetja.
Če se bo po zaključnih računih ugotovilo, da so v poslovnem letu bili izdatki večji od dohodkov, se bo ta razlika krila iz rezerv-(Nadaljevanje na 3. strani)
Letno poročilo o finančnem poslovanju
V skladu z zakonskimi določili je potrebno, da objavimo finančno poročilo o poslovanju uredništva in stroških tiska našega glasila v letu 1961.
Lani so izšle tri številke »Cinkarnarja . Format glasila je bil B 4, to je 250 X 353 mm. Prva številka je izšla 4. januarja na osmih straneh v 1500 izvodih. Tiskar-niški stroški so bili 69.000 dinarjev. Druga številka je izšla 8. aprila, tretja pa 15. aprila. Druga in tretja številka sta imeli 6 strani in sta bili natisnjeni v 1700 izvodih. Tiskarniški stroški za vsako so bili 68.250 dinarjev.
Za prispevke v vseh številkah smo izplačali 63.680 dinarjev honorarjev. Poštnina za vse tri številke je bila 2.160 dinarjev.
Rekapitulacija:
Tiskarniški stroški 205.000 din Honorarji	63.680	din
Poštnina	2.160	din
Skupaj	271.340	din
Življensko pomembne razprave
BISTVENO IN SPOZNANO
POLJAKI P1U NAS
Pred kakšnim mesecem dni bila pri nas poljska inženirja Marian Kochmaniewicz in Jakub Sazanski. V družbi tovariša Viktorja Skaleta si ogledujeta naše naprave.
RAZLOČKI MED STARIM IN NOVIM ZAKONOM
o socialnem zavarovanju
Kaj parni?
+	i g O S E B N I
V začetku so se pred desko s spiski lanskih povprečjih zbirale skupine, zdaj pa čakajo ljudje, da razobesimo letošnja polletna povprečja.
O social nem
zavarovanju
Stanovanjska komisija v osredju
KORISTNI PREDLOGI
(Nadaljevanje s 1. strani)
padel, ko bi se na mestu, kjer ta delavec uravnava zajemavke, montirala železna ročica, ki bi prevzela funkcijo uravnavanja zajemavk.« Za vse tri predloge je ta delavec napravil tudi idejne skice, kako bi ta njegova zamisel izglodala. Ta delavec predlaga tudi izboljšavo pri odvodu plinov iz razkrojevavcev. Lesene odvodne kanale bi zamenjale pločevinaste cevi, oblečene v polivinil, vmes bi se vgradila 1 ali 2 ventilatorja, ki bi , vlekla oziroma potiskala pline in prah. Pred vhodom v absorbcijsko komoro pa naj bi bil silos, primerne velikosti, v katerega bi padal prah.
Kaj bi pridobili, če bi se ti predlogi realizirali, pravi naprej ta delavec. Prvič, preprečili bi številne zastoje ter s tem povečali produkcijo za kakšnih 2,400.000 kg letno. Prihranili bi se proizvodni stroški, olajšalo delo itd.
vzdržujejo 3 ali več članov. Ti dobijo tako kot dioslej 100 % od osnove nadomestila.
Za smotrnejše uporabljanje zdravil je z novim zakonom uveden delni pavšalni prispevek zavarovanca pri nabavi zdravil in to v višini din 60, za vsako posamezno zdravilo.
V prihodnji številki bomo opisali še nekatere druge razločke med prejšnjim in sedanjim Zakonom, a bravce naprošamo, da nam pošljejo pismena vprašanja, ki bi na nje hoteli vedeti odgovor in pojasnilo in to iz zdravstvenega, invalidskega ali starostnega zavarovanja. Vprašanja, zapisana na listič, lahko vržete kar v nabiralnike »CIKARNAR-JEVA POŠTA«.
(Nadaljevanje z 2. strani) nega sklada. V primeru, da ta ne bo zadoščal, bo skupščina določila stopnjo izrednega prispevka, ki ga bodo zavarovanci plačali iz osebnih neto dohodkov. Nadaljnji manjko bodo morala podjetja pokriti s sredstvi od tistega dela, ki jim bo o-stal od zmanjšanega splošnega prispevka.
Komunalna skupnost bo namreč del splošnega prispevka, pustila gospodarskim organizacijam. Ta sredstva se bodo uporabljala za nadomestila do prvih 30 dni bolehanja in za stroške zdravljenja zavarovancev zaradi obratnih nezgod in poklicnih obolenj. Ostanek teh sredstev lahko uporabijo za zboljšanje zaščite delavcev.
Čeravno že imamo 10 let samoupravne organe y socialnem zavarovanju, vendar gre zdaj za bistven premik, ki bo samoupravo tesneje povezal z zavarovancem. Saj bodo zavarovanci sami upravljali s sredstvi in službo socialnega zavarovanja preko skupščin, v. katere bodo volili člane že v tem letu.
Te skupščine čaka zelo odgovorna naloga, saj bodo morale zagotoviti tolikšna sredstva, za sklade in jih tako uporabljati, da bodo popolnoma zadostile zavarovancem, ki bodo tvolili na območju komune samostojno skupnost v zdravstvenem zavarovanju in bo tako vsak posameznik — zavarovanec — kot član te skupnosti soodgovoren za smotrno trošeneje sredstev, ki se bodo zbirala v sklade.
V glavnem smo se seznanili s to niovo gradnjo komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ki ji bomo morali dati zelo trdne’temelje, kajti v nasprotnem primeru bo nevarnost, da se ta stavba prevrne in to na nas, zavarovance same.
Temelji te stavbe bomo mi — zavarovanci. Vsak posamezen zavarovanec je sestavni del te stavbe in teh delov je samo v Cinkarni nad 1.600. Dosedanja trdnost teh delčkov v stavbi socialnega zavarovanja je porazna. Saj se je naš celjski zavod zaradi tega samo v letošnjem polletju tako zamajal, da se je iz njegove blagajne izsulo 223 milijonov več denarja, kot ga je imel v njej. Medtem ko je v istem obdobju lani imel 93 milijonov presežka. Torej je dejansko imel zavod v letošnjem poLletju 316 milijonov več izdatkov kot v lanskem polletju. To so številke, nad katerimi se moramo precej globoko zamisliti. Smo mi cinkarnarji tudi kaj pripomogli k tem previsokim primanjkljajem. Smo, saj je bil naš izpad delovnih dni v letošnjem polletju zaradi obolenj 19.900 dni. (brez bivšega TOB-a in KIM), kar
je za 3.953 dni več kot v prvem polletju lani. In kdo bo kril ta primanjkljaj? Povzročitelji? Ne samo oni, mi vsi — zavarovanci.
Potrebno je tudi, da se .spoznamo z glavnimi spremembami glede hranarine, ki jih prinaša novi Zakon.
Od dneva, ko stopi v veljavo zakon, Zakon o finansiranju in organizaciji zdravstvenega zavarovanja t. j. od 1. 1. 1963, gredo nadomestila plač (t. j. bolrfiška do 30 koledarskih dni bolehanja v breme podjetja) (doslej 7 dni.) Za zdravljenje zaradi obratne poškodbe in poklicnega obolenja bo od 1. 1. 1963 plačalo podjetje do 30 dni zraven hranarine še stroške zdravljenja.
KDO JE KRIV
Delavci v obratu organskih barvil iso začeli spraševati, kdo je kriv, da je lani decembra, ko so delili rama tekstilna sredstva, blaga zmanjkalo. Nekateri tovariši, ki so blago plačali, ga nazadnje niso prejeli. Delavski svet EE kemija II je o tem razpravljal in ugotovil, da je zbirala denar, nakupila in razdelila blago, nekdanja sindikalna podružnica, ki je tudi za primanjkljaj odgovorna. Zato so sklenili, da morajo tovariši, ki so takrat delali v sindikalni podružnici, prizadetim delavcem vrniti denar.
SAMO ENA OBRAČUNSKA SKUPINA
V	obratu kemija II je zaradi načina dela nujno potrebno, da delavci prehajajo iz ene skupine v drugo skupino. Zategadelj je bil obračun osebnih dohodkov razmeroma težak. Da bi omogočili pravičen obračun osebnih dohodkov in hkrati bolj naglo menjavanje delovne sile, so se odločili, da iz vseh štirih obračunskih skupin naredijo eno samo.
O tem vprašanju je razpravljal tudi delavski svet podjetja, ki je predlog o združitvi obračunskih skupin osvojil.
REZIJSKI DELAVCI NA POVPREČJE
V	obratu Mozirje 'imajo 5 režijskih delavcev, kii je vsak strokovnjak svoje vrste. Režijska skupina je imela doslej svoja merila za obračun EP, kar je povzročilo, da je v primeru obolelosti enega, druga četvorka dobila takoj večji gibljivi del, četudi ni imela za to nobene zasluge, kajti električar ne more opravljati mizarskih del in narobe. Zategadelj je delavski svet podjetja o tem razpravljal in odločil, da bo v prihodnje režijska skupina v Mozirju vezana na povprečje obrata, s čimer bodo neenakosti v obračunu EP odpadle.
V	prejšnji številki našega glasila smo poročali, da sta upravni odbor in delavski svet razpravljala o osebnih dohodkih in sklenila, da ne sme v podjetju biti nikogar, ki bi prejemal manj od 15.000 dinarjev mesečno.
V	spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pri prvi korekturi nismo dokončno ugotovili, od kod bomo vzeli sredstva za kritje nastalih razločkov. Zato sta upravni odbor in delavski svet to vprašanje ponovno obravnavala in odločila, da bomo krili ta razloček z denarjem, ki je vsakič na razpolago celemu podjetju za izplačilo mesečnih osebnih dohodkov. Iz te korekture je izvzet samo pomožni oddelek, kjer te spremembe niso potrebne.
Kljub temu je to začasna rešitev, ki bo veljala dotlej, dokler ne bomo sprejeli novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ta pravilnik mora biti pripravljen čez mesec dni, da ga bo moglo članstvo kolektiva pregledati in predložiti svoje pripombe, nakar ga bodo upravni organi podjetja sprejeli in potrdili.
Sprememba je nastala tudi pri stroških nadomestila, kar velja že 1. 7. 1962. Tako pripada 100 °/0 nadomestilo poleg primerov nezmožnosti za delo zaradi obratne nezgode, poklicnega obolenja, nosečnosti in poroda ter vajencev in spremljevavcev bolnika ali mladoletnika tudi vsem drugim od 61. dneva bolehanja dalje. Bolnikom, ki bolujejo za TBC, pripada po novih predpisih 100 % nadomestilo šele po 61.. dneh staleža. (doslej od 1. dne). Zvišan je % nadomestila med zdravljenjem v bolnišnici ali zdravilišču. Tako dobi zavarovanec, ki ne vzdržuje nobenega člana, 60 °/o od osnove nadomestila (prej 50%). Zavarovanec, ki vzdržuje enega člana 80 % (dosedaj 75 %). Nespremenjeno je ostalo za tiste, ki
Te dni zaključuje stanovanjska komisija z izdelavo nove prioritetne liste, kakor mora biti sestavljena po rešitvah posebne komisije, ki je preverila in reševala pritožbe na vrstni red prve prioritetne liste. Proti koncu meseca, ali pa vsaj v začetku oktobra, bo začelo veliko preseljevanje in
upamo, da bo tedaj v veliki večini problematika stanovanj v Cinkarni rešena^
Za uspešno delovanje Stanovanjske komisije so bili seveda potrebni nekateri dodatni predpisi, ki bodo onemogočili vsakršno nepravičnost in zajamčili delavcem pravično dodeljevanje sta-
novanj. Med drugim zahtevajo ti predpisi, da v času mandatne dobe član stanovanjske komisije ne more dobiti stanovanja zase, niti za svojega ožjega sorodnika. Zategadelj so bili razrešeni članstva v stanovanjski komisiji tovariši: Ivan Veranič, Vi-kica Šeško in Martin Kragolnik.
Namesto njih je UO imenoval tovariše: Vinka Antončiča, Milana Juga in Ivana Fistra. Prosivci za stanovanja bodo morda čutili kakšno potrebo, da se v zvezi z dodeljevanjem stanovanj oglasijo, zato jih vabimo, da v primeru, če lahko dokumentirajo kakšno nepravilnost, o tem obvestijo uredništvo glasila.
VSIPA VANJE POSTELJICE — PRAŽENEC V DOR-OVO PEC
Montažni mehanik na novih pražilnih napravah predlaga, da bi peči polnili s pražencem (ob vlaganju posteljice, ko peč zakurimo) z njegovo napravo, ki deluje na komprimiran zrak. V svojem predlogu navaja, da njegova naprava po večkratnih poizkusih zelo dobro deluje. Zmogljivost te naprave je: 1,5 tone praženca v višino 7 m v 1 uri. To napravo, bi lahko uporabili tudi za polnjenje vagonov s pražencem.
Opomba pisca:
S to napravo so že vsipavali praženec v peč. Po izjavi obrato-vodstva, so bile manjše težave, ker je bil praženec malo moker, toda v glavnem je šlo.
IZVOZ AVTOTIPIJ IN OFFSET PLOŠČ
Delavec iz valjarne predlaga, da bi čim več naših proizvodov izvozili. Med proizvodi posebno omenja avtotipije in offset plošče. V predlogu se čudi, zakaj že to ne izvažamo? Posebno ker so naše plošče zelo dobre kvalitete. Nadalje predlagaj kakšna bi naj bila reklama in kakšno bi naj bilo pakiranje teh plošč.
Komisija za ocenjevanje teh predlogov sporoča tovarišu, da naša komerciala že obravnava ta vprašanja, oziroma da smo v prejšnjih letih te plošče kar precej izvažali, seveda, v kolikor smo zasitili naš domači trg. Z drugimi besedami: povečati moramo proizvodnjo ter napraviti takšno kvaliteto plošč, da jih bomo lahko prodali zunaj naših meja.
Nadalje ta delavec predlaga, da bi ponovno odprli obrat »Pocinkovalnico« in pričeli s pocinko-vanjem večjih železnih predmetov, ne samo pločevne. Na pr. pocinkovali bi mostne konstrukcije, avtomobilske šasije itd.
S 3. predlogom predlaga, da bi Cinkarna kupila zemljišče-posest-tvo, ki bi služilo za poizkuse z umetnimi gnojili ter zaščitnimi sredstvi, ki jih izdelujejo naši kemični obrati. Povrtnino, ki bi jo pridelali na tem posestvu, bi pa porabila naša kuhinja, oziroma naši delavci.
S 4. predlogom predlaga, da naj šef proizvodnje, skupno s komercialo in z obratovodstvom, izdela načrt dela za vsak naslednji dan posebej. En izvod načrta mora izobesiti na oglasni deski v obratu, tako da tudi delavec vidi, kaj bo drugi dan delal. Nadalje predlaga, da uvedemo strogo disciplino glede dela, odpravijo naj se izmenske pavze, ki trajajo tudi po 10 minut, ljudje se morajo izmenjavati na delovnem mestu itd. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zaščitnim sredstvom, reprodukcijskemu materialu itd. Vsaka enota naj bolj pazi na razne odpadke cinka, lesa, papirja, železa itd. Te odpadke naj zbira in prodaja enota, ne pa posamezniki. V svojem predlogu navaja ta delavec še več podobnih napotkov za delo in z njimi poudarja skrb dobrega gospodarja za dobro delo podjetja.
NOVI DROBILEC V AGLOMERACIJI
Delavec iz mehanične delavnice predlaga, da bi nožasti drobilec, ki zdaj drobi aglomerat v aglomeraciji pražarne, zamenjali s kladivastim mlinom. S tem, pravi ta delavec, bi zmanjšali stroške popravila v aglomeraciji, manj bi bilo zastojev itd. Vsekakor je zamisel dobra, toda zelo težko dosežemo s kladivastim mlinom, 2—6 mm. Po navadi kladiva pustijo več prahu kot klinasti dro-bivci.
KURJENJE DESTILACIJSKIH PECI S KATRANOM
Vsi cinkarnarji vemo, da kurimo naše destilacijske peči z generatorskim plinom, ki ga pridobivamo v naši plinarni iz ve-(Nadaljevanje na 4. strani)
Na sliki vidimo stanovanjsko komisijo na eni izmed številnih sej v zadnjem času. Zdaj je sicer njen sestav že spremenjen
za tri člane.
Najeli smo nove kredite
Na četrti seji je delavski svet podjetja razpravljal o vrsti predlogov gospodarsko-finančne komisije za najetje raznih novih kreditov, ki so nam potrebni, če bomo hoteli v kratkem času urediti vsaj deloma naše zastarele obrate.
Tako je delavski svet odobril kredit pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani 250,000.000 za rekonstrukcijo topilnice surovega cinka in valjarne. Pri Energo-ke-mičnem obratu v Velenju si bomo izposodili 35,000.000 za postavitev dveh trafopostaj. Za ugodno in redno poslovanje potrebujemo obratna sredstva, ki nam jih trenutno manjšajo številni dolžniki, zato smo v Komunalni banki Celje najeli kredit 30,000.000 dinarjev, kar nam bo v znatni meri olajšalo poslovanje.
Prva faza nove žveplene kisline je končana, zdaj pa je na vrsti druga faza, ki bo še znatno povečala proizvodnjo kontaktne žveplene kisline. V drugi fazi bomo potrebovali okroglo 98,000.000 dinarjev, zato si bomo sposodili v Jugoslovanski investicijski banki iz poslovalnice v Ljubljani okroglo 49 milijonov dinarjev. Pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani si bomo izposodili 100 milijonov za gradnjo objekta lito-pon. Kmetijska banka LRS nam bo iz okrajnega kmetijskega sklada v Celju posodila 60 milijonov dinarjev, Kmetijska zadruga Žalec pa 40 milijonov dinarjev za izgradnjo obrata za modri baker. Razen tega je delavski svet spre^ jel kredit 20 milijonov, ki ga je imel poprej obrat organskih bar-
vil za rekonstrukcijo obrata in-termediatov. K temu posojilu smo se odločili dodati še posojilo 75 milijonov dinarjev, ki nam ga bo dala Splošna gospodarska banka v Ljubljani. Za izgradnjo samskega doma smo že najeli kredit 31,400.000 po enodstotni obrestni meri, zdaj pa je delavski svet po-
GRADIMO
Iz starega bifeja je zrasla kar lepa zgradba, kjer bo začel 5. novembra dedovati nov bife. V spodnjih prostorih bo priročna jedilnica s stoječimi mizami, hladno točilno mizo in z vsemi pripravami za kuhanje in skladiščenje jedil. Mimo jedil in pijač, ki smo jih mogli kupovati v bifeju doslej, bomo v novem bifeju prodajali tudi razne mlečne jedi in pijače in še druge osvežujoče brezalkoholne pijače.
Iz priročne jedilnice bo skozi stekleno steno in nihalna vrata prehod v jedilnico za štirideset
trdil povečanje obrestne mere za pol odstotka.
Vsi ti krediti bodo podjetju v kratkem času omogočili povečano proizvodnjo in zato so razmeroma ugodni, ker jih bomo mogli kmalu vrniti, a od povečane proizvodnje bomo imeli korist vsi skupaj.
NOV BIFE
oseb. Tukaj bo možno pogostiti tudi morebitne goste ali pripraviti prigrizek za razne domače svečanosti.
V nadstropju bodo tri pisarne in sejna soba za naše družbene organizacije, ki niso doslej imele v podjetju ustreznih prostorov. Z novo zgradbo, ki bo povsem spremenila videz okolja pri metalurškem vratarju, bomo pridobili vsekakor spet ustrezen in sodoben prostor, ki bo v mnogem koristil našim delavcem za primeren delovni odmor in okrepčilo.
POGLED NA GRADNJO NOVEGA BIFEJA IN PISARNIŠKIH PROSTOROV DRUŽENIH ORGANIZACIJ. GRADNJA NAGLO
NAPREDUJE
Kako izgubljamo tisočake ;“r
Pred dnevi se je primerilo nekaj neprijetnega. V skladišču smo izdelali barvilo za usnjarstvo, sicer samo dva kilograma, natanko smo stehtali razna barvila in jih nato dve uri mešali v mešalnem stroju. Vzorec smo oddali oddelku usnjarjev, kjer so ga preizkusili. Ugotovili so, da niansa ustreza. Tako so tudi sporočili v obrat, nakar bi morali barvilo oddati v skladišče gotovih izdelkov.
Skladiščnik obrata je odnesel barvilo v skladišče gotovih izdelkov, kjer so ugotovili, da smo med mešanjem in oddajo izgubili pol kilograma barvila. Cez nekaj dni smo začeli preiskovati, kje se je barvilo izgubilo. Ugotovili smo, da so bila barvila natančno stehtana. Pri sejanju pa je delavec izgubil manjkajočo količino. Sicer pri sejanju običajno izgubimo nekaj barvila, ki se od-kadi v obliki najtanjšega prahu.
Vendar izguba pol kilograma pri skupni količini dveh kilogramov je dosti prevelika.
Nasploh ugotavljamo, da zelo slabo pazimo na barvila in kar po vrsti delavci, izmenovodje in preddelavci. Nihče namreč ne pomisli, da stane pol kilograma barvila povprečno 2.000 din. V prihodnje bodo morali vsi paziti, da bomo v predelavi izgubili čim manj barvila, saj bomo tako prihranili lepe vsote denarja. V. G.
Zakaj spet cink v oči ?
Pri vlečenju finega cinka sta topilca Maglica in Grum napolnila voziček prekomerno, tako da nista mogla zaradi neravnih tal prepeljati cink do mesta vlivanja.
Dogovorila sta se, da bo Maglica vlival z zajemavko, a Grum bo posnemal. Med vlivanjem si je po izjavi očividcev ponesrečenec namestil ščitnik in je hotel odstraniti oksidno površino iz zajemavke. Ker je med tem čašo tov. Maglica že vlil del cinka iz zajemavke v kalup, ki je bil vlažen, je cink brizgal v zrak in opekel tovariša Gruma po obrazu in očeh.
To je kratek opis nesreče. Kakšne so pa ugotovitve po analizi tega primera?
Do nesreče je prišlo zaradi tega:
1.	Gink je začel brizgati zaradi vlage v nogi modela, ki je ni bilo mogoče opaziti.
2.	Model je bil v bližini posode s kavo (in verjetno, da je nekdo od montažne skupine prišel pit kavo in zlil ostanek na tla. Pri tem je nekaj kave brizgnilo v nogo modela.
3.	Topilca Maglica in Grum sta prekomerno napolnila voziček s cinkom, tako da ga zaradi neravnih tal ni bilo mogoče peljati k modelu. Za vlivanje sta se morala poslužiti zajemavke.
4.	Ponesrečenec, ki je bil določen za posnemanje kalupa, je hotel odstraniti oksidno površino iz zajemavke. S tem je dobil neugoden naklon, v katerem je že med tem časom tov. Maglica vlil del cinka. Tako mu je lahko cink brizgnil pod ščitnik.
Da se v prihodnje ne bodo ponavljali taki primeri, so potrebni ukrepi:
1.	urediti tla v prostoru za prevažanje vozičkov s tekočim cinkom.
2.	strogo kaznovati prekomerno polnjenje vozičkov
3.	sistematsko (poučevati delavce o pravilnem postopku pri vlivanju in posnemanju cinka (koordinacija dela vlivača in posne-mavca, naklon pri izlivanju in posnemanju cinka)
4.	prepoved shrambe posod s kavo v prostoru za vlivanje cinka.
NOVE CENE ZA USLUGE
V valjarni je vse do nedavnega veljala stara cena za usluge, ki smo jiih opravili tujim strankam. Ta cena nikakor rti bila v skladu s splošnimi gospodarskimi spremembami in zategadelj je upravni odbor podjetja sprejel nove cene, ki bodo ustrezale ekonomiki našega dela.
L	v v \ >:j|pl
	.
	
TAKŠEN JE BIL ZAČETEK GRADBENIH DEL NOVEGA RUDNEGA DVORA. KMALU BOMO VANJ MOGLI SKLADIŠČITI KONCENTRATE
KORISTNI PREDLOGI
Nova pravila podjetja
Te dni smo v podjetju razpravljali o osnutku novih pravil podjetja in v prihodnjih dneh bodo organi upravljanja, ob upoštevanju predlogov iz kolektiva ta pravila sprejeli. Pravila podjetja
so nujno potrebna šlaj brez u-streznih določb ni možno dosledno poslovati.
Nova pravila upoštevajo vse gospodarske premike in spremembe v zadnjem času in so zato zadovoljiv napotek za poslovanje v prihodnje. Ko bodo pravila dokončno sprejeta, bomo o njih pisali še več.
(Nadaljevanje s 3. strani) lenjskega premoga. Vemo pa tudi, da se poleg plina oziroma iz plina izloči kot stranski produkt precej katrana. Ker se ta katran včasih težko proda, predlaga strokovni delavec iz investicijskega sektorja, da bi ta katran uporabili za kurjenje ene od naših destilacijskih peči. Kurjavo lahko preuredimo tako, da kurimo kombinirano plin in katran ali pa istočasno oboje. Vsekakor je ta zamisel sprejemljiva in dobra, toda potrebno bo izdelati bolj konkreten načrt oziroma predlog.
1
NOVE BARVE — ANORGANSKE PIGMENTE — V NAŠO PROIZVODNJO
Kemični delavec iz obrata anorganske kemije predlaga, da naše podjetje osvoji izdelavo 4 novih barv — pigmentov, ki so zelo iskani v naši industriji in ki jih največ uporabljajo za zaščitne premaze kovin.
Te barve so:
1.	Rumeni cinkov pigment (Cink-tetronsihromat)
Ta zaščitna barva se vse bolj uporablja za premaze železa, jekla, posebno pa za premaze lahkih kovin, (aluminij, dura-Luminij itd.)
2.	Svinčenihromat
Je ravno tako rumenkasta barva, ki se odlikuje z dobro po-krivnostjo ter je zelo dobra kot zaščitna barva.
3.	Hromihidroksid
To je hromova barva — pigment zeleno-modre barve. Ta barva je izredno odporna za svetlobo, proti kislinam in lu-žinam. Prenese temperaturo do 250° C.
4.	Hromioksid
Je hromni pigment, lepe zelene barve, zelo odporen proti svetlobi, najmočnejšim kislinam in lužinam. Je zelo odporen proti temperaturi (500 — 600 stopinj). Veliko ga uporabljajo v industriji gume ter v industriji barv in lakov.
V svojih predlogih ta delavec točno navaja, kakšne surovine se rabijo, kakšni so normativi za mešanje teh surovin, kakšne so cene surovinam in potem gotovim izdelkom, tehnološke operacije v proizvodnji teh pigmentov in za kaj se te barve uporabljajo. Predlogi so vsekakor sprejemljivi, toda potrebno bo osvojiti industrijski način predelovanja teh pigmentov.
S tem zaključujem z opisom predlogov, ki so jih predložili naši delavci. Vsi predlogi niso prišli v poštev za ocenitev ter jih nisem opisal.
IZ VSEGA TEGA VIDIMO:
Da je razpis v celoti uspel, saj je 15 naših delavcev iz obratov predložilo 33 različnih predlogov za izboljšanje dela, kar je za prvi takšen razpis zelo razveseljivo.
Da je več kot 3/4 predlogov komisija osvojila in jih predlagala UO v realizacijo in nagraditev.
V teh predlogih vidimo, da naši delavci mislijo pri svojem delu in si želijo, da bi si z raznimi izboljšavami olajšali delo ter da so dobri gospodarji podjetja.
Komisija, ki je izdala razpis, se vsem predlagateljem za njihov trud najlepše zahvaljuje. Predloge so prispevali: Poznič Ivan, delavec v superfosfatu, Hojnik Martin, delavec v mehanični delavnici PIK, Zakošek Milan, delavec v valjarni, Romih Franc, delavec v mehanični delavnici, Lenarčič Stane, delavec v investicijskem oddelku in Vujaklija Milanka, delavka v kemičnih obratih.
PREDLOGI SO NAGRAJENI
Upravni odbor podjetja je na zadnji seji pregledal predloge in jih nagradil po priporočilu, ki ga je dala strokovna komisija. Predlog nagrad je zatem razpravljal še delavski svet podjetja in v prihodnji številki bomo objavili nagrajence.	D. M.
Kolesarnici sta premajhni
KOLESARNICI STA BILI SPRVA SKORAJ PRAZNI, ZDAJ PA STA VEDNO ZATRPANI. MORALI JU BOMO POVEČATI!

NEKAJ O OSEBNIH ZAŠČITNIH SREDSTVIH
Ing. Zdenko Stojan:
Svinčeve spojine so strupene
V podjetju ne smemo smatrati osebna zaščitna sredstva za »univerzalno zdravilo« v boju proti nesrečam.
Osebna zaščitna sredstva uporabljamo takrat, ko zaradi raznih objektivnih razlogov obrat ali podjetje ne more z izboljšano tehnično zaščito preprečiti nezgode.
Tudi v primerih, če se s poizkusom dokaže, da uporaba osebnih zaščitnih sredstev občutno zniža število poškodb in poklicnih obolenj, se moramo zamisliti, kako bi mogli uvesti tehnično zaščito, ki nas sicer v začetni fazi stane več kot osebna sredstva.
Rokavice po meri
V OOB potrebujejo zaščitne rokavice, ki so jih določila tudi v normativih in novem pravilniku za HTV, ki so ga sprejeli na eni izmed zadnjih sej DS kemije II. Vendar so člani delavskega sveta opozorili, da so imeli doslej z zaščitnimi rokavicami precejšnje težave, ker iso bile vse enaike velikosti. Tovariš Jesenovec je pojasnil, da so zdaj naročili rokavice po meri in v prihod-
Težavna naloga
Tovariš Franc Grabar je bil v teh dneh predsednik dveh pomembnih komisij. Kot član u-pravnega odbora je najprej predsedoval komisiji, ki je ocenila predloge naših delavcev za tehnične izboljšave v podjetju, a takoj za tem je prevzel predsedstvo komisije, ki je reševala pritožbe na vrstni red za dodelitev stanovanj. Verjamemo, da sta bili obe komisiji precej zahtevni, a druga še razmeroma nevšečna ...
Tehnična zaščita je v primerjavi z osebno zaščito neprimerno boljša, varnejša in trajnejša, kar pomeni, da je cenejša.
V primeru, da se moramo zateči k osebni zaščiti, potem moramo zahtevati disciplinirano in pravilno uporabljanje zaščitnih sredstev.
Naša dolžnost pa je, da delavce sistematično poučujemo o pravilnem nošenju in ravnanju s temi sredstvi.
Osebna zaščitna sredstva, ki jih pravilno uporabljamo, nam nudijo zaščito pred poškodbami in poklicnimi obolenji.
nje verjetno ne bo več težav. Razen tega so na tej seji razpravljali tudi o zaščitnih maskah, ki jih delavci menjujejo med sabo, kar nikakor ni primerno, ker so maske prašne in jih nihče za sabo ne očisti. Zategadelj so sklenili, naj bo odslej vsak delavec zadolžen s svojo masko in bo moral sam skrbeti, da bo maska čista.
NISMO GRADBENO PODJETJE
V gradbenem oddelku smo imeli še pred nedavnim veliko število delavcev, ki sploh ne štejejo v naše podjetje. Ta dejavnost namreč in speoifična za naše podjetje in zato je upravni odbor sklenil, da bomo v gradbenem oddelku zmanjšali število zaposlenih. Zadržali bomo zidarje ša-moterje, nekaj krovce in tistih gradbenih delavcev, ki so nam najbolj nujno potrebni.
O vseh teh vprašanjih je sicer že razpravljal delavski svet ekonomske enote skupnih delavnic, a še vedno vprašanje ni dokončno rešeno, zato bo moral delavski svet dokončno določiti, koliko 'in kakšnih delavcev bomo obdržali v gradbenem oddelku.
SERVIS ZA POMOŽNA DELA
Povsod po svetu obstajajo servisne dejavnosti, ki združujejo vratarje, čuvaje, snažilke in podobno osebje. Podjetja pri teh servisih naročajo usluge in plačajo samo opravljene storitve. Takšna podjetja nimajo svojih ljudi, ki bi opravljali ta dela in zato ne uporabljajo lastnih denarnih sredstev za plačevanje teh delavcev.
Tudi pri nas so v večjih mestih že ustanovili takšne servise in bilo bi dobro razmisliti, če ne bi mogli tudi v Celju ustanoviti nekaj podobnega. Sklad osebnih dohodkov v podjetju bi tako razmeroma razbremenili, saj hi plačevali usluge temu servisu iz poslovnega sklada.
Vsa zaščitna sredstva, ki jih imamo na razpolago, nas pa kljub dobrim lastnostim pri delu nekoliko ovirajo. Vendar mora biti vsakemu jasno, da je bolje uporabljati osebna zaščitna sredstva, kljub malenkostnim pomanjkljivostim, kakor pa biti poškodovan ali bolan.
HTV služba želi, da vsi, ki uporabljajo in imojo opravka z osebnimi zaščitnimi sredstvi, dajejo svoje objektivne pripombe na praktičnost teh omenjeni službi.
S tem hočemo doseči nabavo ustreznejših in izpopolnitev nekaterih zaščitnih sredstev.
METALURŠKA
RAKETA
D
MADE II CC 1958
Že pred davnimi leti, ko še nismo ničesar vedeli o ameriških in ruskih raketah, smo pri nas postavili raketo, toda vselej nam je zmanjkalo poguma, da bi jo pognali v zrak. Dvakrat smo jo sicer zakurili, a še vedno ugotavljamo: zaradi tehničnih okvar je polet rakete do nadaljnjega odpovedan!
Marsikdo bo rekel: to ni nič novega, to že dolgo vemo! Vse to je res, morda pa bo v teh vrsticah nekaj, kar marsikomu doslej ni bilo jasno.
Kadar govorimo o svinčevih spojinah, mislimo pri tem v prvi vrsti na svinčeve okside in soli svinca. Tudi naše podjetje je proizvajavec in predelovavec takih spojin, zato bi bilo primerno, da se s toksičnimi lastnostmi svinca in njegovih spojin natančneje spoznamo.
Spojine svinca so torej strupene in delo z njimi je nevarno. Kljub tej negativni lastnosti so svinčeve spojine v vedno večjem razmahu. Postale so celo nenadomestljiv pripomoček človeka v borbi proti koroziji. Težko je najti nadomestilo, ki bi tako zaščitno delovalo proti koroziji, kakor svinčeve spojine. Torej so »strup« tudi za rjo, ki tako neusmiljeno razjeda vsak železni del, ki ni pravilno zaščiten. Ni moj namen, da bi govoril o rji oziroma o koroziji nasploh, hotel sem samo poudariti pomembnost svinčevih spojin in da bi jih s tem povzdignil nad njihovo toksično lastnost, ki z njo groze človeškemu organizmu. Strupenost moramo torej vzeti v »zakup«, če hočemo govoriti o pozitivnih lastnosti svinčevih spojin. Razumljivo je, da se moremo in moramo proti temu »zakonu« pri delu primerno zaščititi.
Najznačilnejši zastopniki svinčevih barv so: minij, gla-jenka in svinčevo belilo. Vsi trije predstavniki nastopajo v obliki izredno finega prahu. Najmanjši delci tega prahu so veliki komaj 1/1000 mm in jih s prostim očesom sploh ne vidimo. Vendar jih človeški organizem kmalu občuti. Skozi usta in nos pride prah v prebavni organizem — v želodec. Znano je, da želodčna sluznica izloča kislino, ki svinčeve okside spremeni v topno obliko, sposobno za resorbcijo. (Svinčevi oksidi in barve so v kislinah topni). Tako pride svinec v kri in s tem povzroči »svinčevo bolezen«, ki jo imenujemo sa-turnizem.
Prvi znak zastrupitve s svincem je, da potemnijo zobne dlesni v sivo-modro bar-
vo. Ta pojav še ni nevaren, ker je zunanjega značaja. Razlagamo si ga tako, da minimalne količine žveplovega vodika, ki ga človek izloča skozi usta, spremenijo svinčevo spojino (oksid ali sol) v svinčev sulfid, ki je črne barve in je netopen. Če opazimo, da so dlesni potemnele, je to že verjetnost, da je nekaj svinčeve spojine »potovalo« tudi naprej skozi žrelo v želodec. Naslednje stopnje zastrupljanja so slabo počutje, krči v trebuhu, povračanje in splošna oslabelost. Tako saturnizem lahko povzroča rezitivna in kronična obolenja življenjsko pomembnih organov, (želodca, črevesja, jeter). Svinec preide pri resorbciji v kri in tako z njo potuje v posamezne dele telesa.
Najboljša profilaksa proti svinčenim zastrupitvam je, da se do maksimuma prepreči dviganje prahu iruda je skrbno urejena higiena obrata ter higiena delavca. Tudi prehrana delavca je izredno pomembna in naj sestoji iz čimveč maščob (slanina). Občasna zdravniška kontrola krvne slike, urina in splošnega počutja, je eden izmed faktorjev, iti preventivno (ne samo kurativno!) vplivajo na zastrupitve s svincem. Naj-zaneslivejša zaščita pri delu pa je prašna maska, ki mora biti vedno čista in jo je potrebno po vsaki uporabi skrbno oprati. Kajenje ali uživanje hrane v obratu svinčevih spojin je najnevarnejši način, da se lahko zastrupimo. Pred jedjo si je potrebno oprati roke, izprati usta in očistiti zobe.
V praksi opažamo, da nekateri naši delavci gornjih opozoril ne jemljejo resno. Pri tem potidarjam, da to sploh niso opozorila, ampak strogi odlok za delo pri proizvodnji svinčevih spojin!
S tem prispevkom sem skušal seznaniti širši krog cin-karnarjev o strupenosti svinčevih spojin. Istočasno pa naj velja ta članek ožjemu kolektivu delavcev pri proizvodnji svinčevih oksidov, da bodo v prihodnje bolj varovali svoje zdravje, ker bodo s tem doprinesli velik delež k zmanjšanju bolezenskih pojavov satumizma.
Ml, ULICA IN VZGOJA
S tem sestavkom bi rad osvetlil in podal nekaj misli, ki zadevajo vse nas, ki smo prišli včeraj ali pred nekaj leti v tovarno iz mesta ali Z dežele. Naše navade in običaji so si različni, kajti okolja, v katerih smo poprej živeli, so bila različna. »Lepo je živeti, če se ljudje razumejo«, je stari narodni izrek, ki zgovorno poudarja težnje vseh nas. Zavoljo tega se ob prestopu tovarniške ograje moramo zavedati, da bodo naše, še včeraj ustaljene navade, morale zbledeti, ter da bosta drugačni tempo življenja in druga okolica zahtevala od nas več ali man) drugačne odnose in navade.
■ V vsaki tovarni in pri delu vladajo specifične navade, ki so zapisane v pravilih podjetja, kajti navade in odnosi med delovnimi tovariši morajo biti enotni in ne poljubni. Zato si v naši tovarni
nihče nima pravice prilaščati nikakršnih predpravic od ostalih članov kolektiva, kar zadeva red, disciplino in tovariške pristne odnose. Omenil sem pristne zato, ker se večkrat dogaja, da so ti zlonamerni, neiskreni, zlobni odnosi na poti zafrkavanja in celo sovražni. Podjetje, v katerem vladajo ti negativni pojavi, je prisiljeno, da danes ali jutri propade zaradi družbeno nehumane bolezni, ki zavlada v kolektivu.
Nerad se spominjam slabih ne-tovariških odnosov pred nekaj leti, ki pa so k sreči bili kratkotrajni ter kmalu izboljšani, zahvaljujoč hitrim vzgojnim ukrepom in manjši rošadi v hierarhiji. Danes lahko ugotavljamo, da se v glavnem življenje v podjetju odvija v ugodni atmosferi humanih tovariških — poslovnih sti-
kih in da smo le prišli do zaključka, da je odnos med delavci, mojstri, uslužbenci in tehniki o-gromnega pomena za uspešno izvajanje proizvodnih nalog, kakor tudi že lepše razumevanje v tovarni in izven tovarne. Kadar o-cenjujemo človeka kot proizva-javca, v nobenem slučaju ne smemo pozabiti na njegov odnos do podrejenih in nadrejenih, odnos, ki nam pove o vzdušju na delovnem ali delovnih mestih, to pa je istočasno merilo naravne inteligence obrata ali posameznima. Velikokrat se sliši, da so posamezniki, ki se tako čudno obnašajo do sotovarišev. Zavedati se moramo nekaterih naših slabosti, ki kvarno vplivajo na delovno vzdušje med katerimi bi navedel samo dva primera.
Delavec je potreboval dopust. Ker ga je nekdo napotil odgovornemu, naj ga vpraša, je odgovornega poiskal in vljudno navedel objektivne vzroke za odobritev dopusta za nekaj dni. Ker je odgovorni trdil, da je to težko (ljudi je bilo dosti!), je prišlo do daljšega pogovora. Izvleček pogovora ne bom citiral, ker ne daje lepe slike odgovornega, ki bi se mo-
ral zavedati, da vsaka prošnja delavca zahteva objektivno presojo potrebe, še manj pa, da odgovorni med 10 minutnim pogovorom ni niti enkrat pogledal prosivca v oči, temveč je vseskozi gledal skozi okno. Menim, da ta primer ne potrebuje razlage.
Drugi primer: Delavec je prinesel čaj za svojo delovno skupino in ga postavil na tla in nadaljeval delo. Delavec iz druge skupine je čaj ukradel in ga dal svoji skupini, ki je čaj popila in prazno kanglo vrnila. Na vprašanje prvega delavca drugi skupini, če so videli kanglo s čajem, je dobil vrsto kletvic in še ogrizek v glavo. Ce je to prav, boste sathi presodili. To so sicer malenkosti, ki pa lahko pripeljejo do hudih posledic in nezadovoljstva.
Primerov je veliko — malih, človek bi rekel, da se ne izplača diskutirati, ker je ta ali oni preobčutljiv, malodušen in podobno, pa vendar ravno ti so za nas najbolj interesantni, ker nas ti spravljajo v slabo voljo in kvarijo naše delovno razpoloženje v tovarni in doma. Ne smemo pozabiti, da od našega razpoloženja v tovarni zavisi razpoloženje
več ljudi, tudi razpoloženje naših otrok in žena, s katerimi preživimo preostali čas.
Ker smo z dvema primeroma v tovarni končali o našem sožitju v njej, se preselimo za nekaj časa v gostilno in ulico, da vidimo kako se obnašajo in kako cinkamar-je cenijo meščani. Neradi danes slišimo, da so cinkarnarji svoj čas bili največji pretepači v javnih lokalih in na veselicah, ker menimo, da danes 'ni tako. Čas človeka uči ali človek gre s časom naprej, pravimo, pa bo res držalo. Izjeme so danes tisti, ki po »colungi« mislijo samo na gostilno, ker današnji cinkarnar živi lepše, kot je živel njegov oče in ded. Ta človek živi premišljeno in pametno — kupi! si je moped, drugi kolo, tretji je rad lepo oblečen, spet drugi mora kupiti šolske knjige za otroka, rajši boljše poje kot popije... Pred neka} dnevi sem slišal, kako je delavec A vabil delavca B k »Svetel«, ta pa se mu je lepo zahvalil in dodal, da od tistega časa, ko je Miha moral v »Vojnik«, ne pije več. Pametne besede iz pametnih ust — kajne?
L. Z.
CINKARNAH
NEUTEMELJENE GOVORICE!
Zadnjič, ko sem sedel v ambulanti in čakal na zdravila, sem slišal zelo neljub pogovor dveh naših delavcev, ki sta se pogovarjala o prioritetni listi. Morda ta pogovor ne bi bil tako zanimiv, če ne bi bil eden tovarišev omenil:* »Člani stanovanjske so bili podkupljeni od nekaterih članov podjetja in da so zato dobili stanovanja, mi ga pa nismo dobili.« Ta pogovor sem omenil zato, ker tovariša nista edina, ki tako mislita. Ta njegova izjava me je pretresla. Sprva nisem mogel verjeti, da lahko človek, ki je popolnoma zrel, lahko izrazi kaj takega. Čutil sem se moralno prizadetega skupno s člani stanovanjske komisije, ki so vložili ogromno dela in truda, da so sestavili prioritetno listo. Res je težko ugoditi vsem 276 prosiv-cem za stanovanje, da bi jim bilo po volji. Mislim, da take govorice ne sodijo v naš kolektiv, saj škodujejo kolektivu in tistemu, ki jih govori.
#
Vsem tovarišem, ki se čutijo prizadeti z vrstnim redom na prioritetni listi, sporočamo, da lahko v časopisu opišejo svoje ugovore, vendar terjamo, da bodo vsi ti ugovori podpisani, ker jih sicer list ne bo mogel upoštevati. Imena piscev, če bodo tako želeli, sicer ne bomo objavili, potrebni so nam pa za našo interno evidenco.
Uredništvo
članku, kako so med potovanjem obmetavali pešce z ogrizki in drugimi odpadki.
Smatram, da to ni duhovito, kakor meni pisec v članku. Takšno vedenje te skupine je bilo zelo nesramno, saj je oblatilo ugled vsega našega kolektiva.
Na koncu članka priporoča pisec, naj vsakdo čimprej zbere svoje stvari in se spravi na morje. Vse lepo. Toda večkrat sem že potoval, a kaj takega spotoma nismo počenjali. Zato bi bilo prav, če bi pisec pristavil, naj bi se drugi člani kolektiva med potjo vedli bolj primemo.
D. F.
Dragi tovariš!
Za mnenje smo povprašali tudi pisca. Priznava, da opisano obmetavanje pešcev ni bilo primerno, niti duhovito. Toda naknadno pojasnuje, da tega niso počeli člani našega kolektiva in celo, da so to počeli otroci nekih tujih potnikov, ki pa so jih mamice nazadnje le ukrotile. Toliko v dopolnilo, s prepričanjem, da cinkamarji tega ne bi nikakor storili.
Urednik
MISLIJM, DA SEM OPRAVIČEN
Tovariš urednik!
V četrti in peti številki Cin-kamarja sem bral poročilo o neopravičenih izostankih članov delavskega sveta Cinkarne, med katerimi sem zasledil tudi svoje ime.
Smatram, da nisem izostal neopravičeno, kajti v prvem primeru sem sicer vabilo prejel, a nisem mogel pustiti dela; v drugem primeru pa vabila sploh nisem dobil.
Lepo pozdravljeni!
Ivan Krkalo, II. valjač, valjarna
Oktobra pričetek tehnične šole
PISMO IZ JLA
Spoštovani tovariš urednik!
Dovolite mi, da Vam napišem nekaj vrstic za časopis.
Po končanem šolanju na industrijsko kovinarski šoli v Celju sem se zaposlil kot strojni ključavničar v Cinkarni. Zaposlen sem bil skoraj šest mesecev, a zatem sem odšel v JLA. Tu sem začel redno dobivati list »Cinkar-nar«. Njegova vsebina mi pove vse, kar se zgodi v podjetju in še razne druge zanimivosti. Posebno me zanimajo vesti o delovanju PIK-a in razne križanke. Za PIK se zanimam zato, ker sem sodeloval pri njegovi izgradnji.
V	upanju, da jo boste objavili, Vam pošiljam eno svojih pesmi.
Prijateljski pozdrav vsem tovarišem v Cinkarni pošilja
Ivo Cesnik V. P. 6734-2 Valjevo — Srbija
Dragi tovariš!
Zahvaljujemo se Vam za prijazne vrstice in veselilo nas bi, če bi se podobno oglasili tudi drugi tovariši, ki jim pošiljamo naše glasilo v JLA. Glede PIK-a, ki vas posebej zanima, Vam lahko to pot sporočim samo to, da — sicer z manjšimi težavami — vendarle uspešno deluje, a kdaj kasneje bomo itak o Piku pisali kaj več.
Glede pesmi Vam moram žal sporočiti, da je ne moremo objaviti, ker njena vsebina ni primerna za naš list. Načeloma pri nas sploh ne objavljamo pesmi, a če bi že kako objavili, potem bi morala biti iz naše srede, torej delavske vsebine.
Še enkrat hvala za Vaše pismo in oglasite se še kaj!
Urednik
ŠE NEKAJ O PISMU IZ BIO-GRADA
Tovariš urednik!
V	prejšnji številki Cinkamarja sem bral članek s potovanja v Biograd. Pisec se hvali v svojem
(Nadaljevanje s 1. strani) lišča, da naj bi v bodoče vsak mojster imel srednjo tehnično izobrazbo, nam ne bo težko ugotoviti, da bo potreba po tehnikih dz dneva v dan večja. Podjetje se bo v perspektivi brez dvoma razširilo v velik kombinat, ki bo za svoje potrebe zahteval tudi primeren kader. S tem, ko ustanavljamo šolo za svoje potrebe, bomo pospešili izobraževanje kadra in vskladili strokovno izobraževanje s čedalje hitrejšim razvojem proizvajalnih sil in tako s te strani podprli naša celotna družbena prizadevanja. V priporočilu o nalogah strokovnega izobraževanja v Sloveniji, ki ga je poslala gospodarskim organizacijam Ljudska skupščina LRS, je jasno izraženo, da je treba strokovno izobraževanje funkcionalno povezati s potrebami gospodarskih organizacij in da je treba izobraževalni proces vsebinsko in organizacijsko prilagoditi strokovnemu kadru, kakršen je potreben. Mi vsi bomo poskušali ta načela realizirati. Poleg tega pa je ideja o ustanovitvi šole tudi s čisto finančnega aspekta popolnoma utemeljena in zato sprejemljiva, kajti šolanje v podjetju samem je 4 krat cenejše od šolanja na rednih šolah.
V pogledu predavateljskega kadra ne moremo biti zaskrbljeni, kajti v podjetju imamo celo vrsto sposobnih strokovnjakov, ki so pripravljeni posredovati bodočim tehnikom potrebno znanje, za splošne predmete pa bomo angažirali predavatelje iz celjskih šol.
Celoten uspeh te smele akcije je odvisen od prizadevanja celotnega kolektiva, kajti če si bomo prizadevali, da organiziramo res kvalitetno šolo, potem se nam ni treba bati za končni uspeh in tudi vložena sredstva se nam bodo kmalu bogato obrestovala.
Še enkrat pozivamo vse tiste, ki imajo voljo in ki se čutijo spo-
VSAK ČLAN KOLEKTIVA JE ODGOVOREN Da NE PRIDE DO POŽARA
Mnogi so se ustrašili, ko so pred časom zagledali dim v bližini Cinkarne. Toda bilo ni nič hudega. Naši gasivci so zažgali samo odpadni katran, ki se je nabiral v odlagališču. Toda kljub temu, da je gorela odpadna snov, so morali biti na oprezu, ker bi sicer mogel veter prenesti plamen tudi kam drugam
Naše društvo skrbi za varnost • pred požari v podjetju in naproša vse člane kolektiva, da dosledno, vsak na svojem delovnem mestu skrbijo, da ne pride do požara. Vsi člani kolektiva naj bi predvsem skrbeli za naslednje:
1.	Vsepovsod, kjer so nameščene opozorilne table (ugasni cigareto, kajenje prepovedano), da se teh navodil strogo pndržavamo, ker te opozorilne tabie niso postavljene zaradi principa.
2.	Pri vseli kurilnih napravah , naj zaposleni dosledno in skrbno odmetavajo ogorke na tiste prostore, ki so za to določena.
3.	Vsi, ki imajo delo z gorljivimi predmeti, morajo dosledno upoštevati vse požarno-varnostne predpise, predvsem je to važno za rokovanje z našimi kemikalijami.
• 4. Vskladiščevanje jeklenk in delo z njiimi naj bo točno po predpisih z največjo paznjo, da ne pride do eksplozije, ker so jeklenke velika nevarnost, če z njimi ne ravnamo točno po predpisih.
5.	Hidranti, ki so na območju tovarne, naj ne bodo nikdar zasuti ali zamelani. Isto tako velja za ročne gasivske aparate, ki so nameščeni po zidovih, da so vselej dostopni in tudi ostalo požar-no-varnostno orodje.
6.	Vsi dostopi do vode naj bodo vedno prosti, posebno še izven obratov.
7.	Vse začetne požare gasimo z ročnimi gasilnimi aparati, ki so nameščeni po obratih in z ostalimi požarno-vamostnimi napravami (pesek, voda, čebri, lopate in krampi).
8.	Po najbližji poti obvestiti o požaru ali nesreči gasivsko enoto Cinkarne na telefon št. 230.
Naprošamo in pozivamo vse člane kolektiva, da upoštevajo gornje točke. Tako bomo skrbeli za naše skupno premoženje, da nam ga ne uniči požar. Ce bomo navodila izpolnjevali, smo lahko prepričani, da bomo v primeru nesreče uspešno gasili oziiroma odklonili nevarnost požara, ki lahko zaradi teh pomanjkljivosti prizadene našemu podjetju ogromno materialno škodo.
V službi ljudstva na pomoč!
Predstavljajte si, da ste bili povabljeni na ogled nekega popolnoma novega stroja. Ob ogledovanju pa bi se na enkrat močno zasvetilo in zagrmelo. Prav verjetno je, da bi vam zastal dih, srce bi vam bilo hitreje in kolena bi vam klecala. Doživeli ste eno izmed intenzivnih oblik strahu. Znašli ste se v podobni situaciji kot otrok, ki zasliši ob sebi glasen ropot. Za oba je namreč situacija, v kateri sta se znašla, popolnoma nova.
Mislim, da ni nikogar, ki še ne bi doživel katere izmed oblik strahu, od zaskrbljenosti pa do najbolj osnovne, trenutne oblike strahu. Kaj je pravzaprav strah?
Raziskave so dokazale, da zelo malo postopkov ljudi temelji na prirojeni, osnovni podlagi, na nečem, kar človek pridobi že ob rojstvu. Eden izmed redkih takih postopkov oziroma reagiranj je strah. Nismo se torej naučili biti
sobne, pa se do sedaj še niso prijavili, da to čimprej store, kajti ta akcija je v interesu celotnega kolektiva in vsakega posameznika.
Vse tiste pa, ki so se že prijavili, prosimo, naj čimprej prinesejo po eno fotografijo vodji oddelka za izobraževanje v kadrovskem sektorju. Rok za prijave v šolo je do 15. oktobra 1962.
PSIHOLOG
SVETUJE
prestrašeni, ampak smo vedno sposobni, da se bojimo, da nas je strah. To pa ni nič slabega. Nihče verjetno ne bi želel, da bi njegova konstrukcija bila taksa, da bi ne občutili bolečine, kajti ta občutek predstavlja zelo pomembno obliko zavarovanja. Pove nam, kdaj se moramo zavarovati, prenehati z nekim delovanjem. Ce ne bi imeli občutka, hi mirno držali roko v ognju in pustili, da bi nam zgorela, ne da bi reagirali. Podobno mesto kot bolečina v fizičnem življenju, zavzema strah v duševnem življenju človeka. Pove nam, da moramo biti previdni. Zato ni potrebo, da bi strah povsem odpravili, ampak ga skušajmo samo obvladati tako, da nam bo deloval samo takrat, kadar je to potrebno. In kako to napraviti? Človek se ne boji tistega, kar dobro razume. Ce bi zgoraj opisani dogodek ob ogledovanju stroja potekal tako, da bi vedeli, da bo prišlo do takšnega pojava, ker stroj dela na tak način in bi razloge tudi razumeli, bi se strah prav gotovo ne pojavil. Spomnite se samo, kako reagirajo primitivni ljudje na bliskanje in grmenje, ko padajo na tla, drhteč po vsem telesu, medtem ko nam ta pojav ne predstavlja nobenega posebnega problema. Pojav nam je namreč znan in vemo, kako se moramo zavarovati. Podoben primer je recimo z elektriko, ki predstavlja možnost nevarnosti,
če delamo z njo neprevidno. Ce pa poznamo zakonitosti njenega delovanja, ne predstavlja za nas nobene nevarnosti. Znano je, da stari železarji radi presenečajo ljudi s tem, da pomočijo roko v vodo in jo nato hitro potisnejo v žareče železo. Vedo namreč, da je nastala para zadosten ščit pred opeklino. Primere bi lahko naštevali v nedogled, vsi pa kažejo na to, da je osnova strahu neznanje. Ker lahko strah vpliva zelo slabo pri delu s tem, da niža delovno sposobnost, je tudi bo eden od razlogov, zakaj je potrebno, da delavec ve, kaj dela in zakaj dela tako. Ena izmed oblik strahu je tudi strah pred avtoriteto. Danes je domala vsakemu jasno, da strah ne more biti in ni sredstvo za motivacijo pri delu, ampak nasprotno niža delovno sposobnost in s tem efekt dela. Ni pa še tako daleč od tega, ko je predstavljala takšna oblika avtoritete najbolj razširjen pojav. Takšna oblika sodelovanja med delavcem in vodjo je temeljila na nesigurnosti. negotovosti, zaskrbljenosti. Tudi zaskrbljenost je eria izmed oblik strahu, po _ intenzivnosti sicer manjša, daljša pa časovno in temelji na strahu, kaj se bo zgodilo v prihodnosti zaradi določene okolnosti. Ce je takšna zaskrbljenost trajnejša, lahko močno zaviralno vpliva na človekovo udejstvovanje.
Točno poznavanje siituacije in okolnosti pomaga, da se takšna zaskrbljenost odpravi.
Lahko torej trdimo za vse oblike strahu, da ga najlaže obvladamo, če poznamo vzroke in posledice situacije, ki strah izzovejo.
KAJ JE STRAH
PSIHOLOG I SVETUJE
mm
Petnajst Bet
sindikalnega tekmovanja celjskih kolektivov
V	mesecu septembru je predvideno finale sindikalnega moštvenega prvenstva L.RS. Prav je, da se ob tej priložnosti ozremo na razvoj sindikalnega tekmovanja celjskih kolektivov, saj je letos že minilo petnajst let sindikalnega šahovskega prvenstva Celja.
Za našo sekcijo so ta tekmovanja bila zelo pomembna, še več, naša sekcija je veliko pripomogla, da so bila ta tekmovanja redna in postala pomembna za celjski šah sploh.
Uvodoma bi se ozrli pet let nazaj, ko je bil v Celju I. celjski šahovski festival, ob čigar priložnosti je izhajal Bilten. V uvodniku prve številke Biltena (pisec uvodnika je bil ing. Stegenšek. (Op. pis.) smo med drugim prebrali: »SAH JE PRODRL S SVOJO PLEMENITO IGRO NA VASI, MED DELAVCE, MED NAJŠIRŠE PLASTI NAŠEGA LJUDSTVA«. In res, sindikalna tekmovanja celjskih kolektivov so pokazala, da je ta ugotovitev točna. Danes skoraj ni kolektiva, ki ne bi imel svoje šahovske sekcije. Sindikalna tekmovanja v Jugoslaviji, posebej pa še v Sloveniji, so že postala kvalitetna. Poglejmo samo finalno tekmovanje za prvenstvo LRS. na katerem igra poleg nekaj mojstrov in mojstrskih kandidatov še veliko število igravcev prve in druge kategorije; pa še več, tudi ženske smo že videli v teh moštvih.
V	Celju je bilo prvo tekmovanje organizirano leta 1947. Tekmovanje je organiziral Okrožni šahovski odbor s pomočjo Okrajnega sindikalnega sveta Celje, ki je v ta namen podaril prehodni pokal.
Že prvo tekmovanje je vzbudilo pri celjskih kolektivih veliko zanimanja. Udeležilo se ga je deset moštev, vsako s šestimi igravci. Zmagalo je tedaj močno moštvo Tovarne emajlirane posode. V naslednjih dveh letih se je število sodelujočih še povečalo na 12 oziroma 15 moštev.
LETNI
Kar žalostno, če pogledamo, koliko mladincev je izkoristilo svoj letni dopust v naših počitniških domovih. Letos je izkoristilo svoj dopust v počitniških domovih, na in hribih izredno malo število mladincev, vsega skupaj 8, od teh so trije vajenci, ki prejemajo vajeniške nagrade. Nekaj je tudi takih, ki so si organizirali letovanje pri drugih podjetjih in nji-hovh domovih. Glede na število mladine, ki je zaposlena v podjetju In ugodnosti, ki jim j,ih nudi podjetje, je to porazna številka. Razumeli bi slab obisk za nekaj let ndzaj saj smo imeli samo počitniški dom v Nerezinali in eno ali dve sohi v Opatiji, torej izredno majhna Izbira. Toda letos, ko je sindikat omogočil letovanje v več krajih, ni bilo pravega odziva mladine.
Kje so vzroki tako slabega obiska naše mladine v počitniških domovih? Morda je delno kriva mladinska organizacija, ki je svoje čalne premalo seznanila, kje in kako naj mladina Izkoristi letni oddih. Mogoče je posredi tudi finančno stanje?
Vsemu temu bo treba v pri-
V letih 1948/49 in 1949/50 je zapovrstjo zmagalo zelo homogeno moštvo celjske bolnice in le še ena zmaga in prehodni pokal bi ostal za vedno v bolnici! Leta 1949 je prvič nastopila Cinkarna, ki je v naslednjih letih bila vedno resen tekmec za prvo mesto. Istega leta so tudi prvič nastopili celjski železničarji, ki so prav na prvenstvu leta 1950/51 presenetljivo zmagali in odpeljali pokal. Posebej moramo tudi poudariti, da se je leta 1950 udeležilo tekmovanja kar 32 moštev! V tem letu se je moštvo Betoma udeležilo finalnega prvenstva LRS in zasedlo častno III. mesto. V letu 1951 je bil organiziran I. moštveni brzoturnir za prvenstvo Celja v izvedbi šah is tov Betona. Prvo mesto je osvojilo moštvo Cimkaime pred Bolnico in Betonom. V letu 1951/52 vidimo spet na prvem mestu moštvo TEP. Na tem tekmovanju je presenetljivo zaostalo na zadnjem mestu moštvo Bolnice, ki po tem ni več nastopilo na teh tekmovanjih. Zal po tej zmagi je -tudi moštvo TEP počivalo tri leta in ga vidimo spet na tekmovanju leta 1955. Moštvo Tovarne emajlirane posode je poleg zmage na tekmovanju 51/52 osvojilo tudi prvo mesto na II. moštvenem br-zotumirju, ki je bil odigran takoj po zaključku prvenstva. V letu 1952/53 je prve zmagalo moštvo celjskih gradbenikov Beton. Istega leta je bil organiziran III. moštveni brzoturnir, na katerem je zmagalo naše moštvo. Žal teh turnirjev potem ni več bilo.
Ob 80 letnici Cinkarne smo organizirali Brzoturnir posameznikov za prvenstvo Celja, na katerem so imeli izključno pravico udeležbe člani delovnih kolektivov in ustanov. Med 40 udeleženci je zmagal Mirko Fajs, drugi je bil Peter Oder pred ing. Pipušem itd.
Leta 1953/54 je prvič zmagala Cinkarna, ki je doslej že petič sodela.vala na teh tekmovanjih in dosegla svojevrsten rekord, saj
hodnost.i posvetiti več pozornosti. V prvi vrsti naj bi bila to naloga mladinske organizaoije, ki ho pravočasno opozorila svoje mladince na možnosti letovanja v naših domovih. Upamo, da bomo
je bila štirikrat zapovrstjo druga, prvo mesto pa je morala vedno prepustiti drugim. Kot prvak Celja je Cinkarna sodelovala na finalnem prvenstvu LRS v Portorožu in med šestnajstimi moštvi Slovenije zasedla IV. mesto.
Zmaga v letu 1954/55 je pripadla močnemu moštvu Sindikata u-službencev državnih ustanov. V letih 1955 56 in 1956 57 sledita dve zaporedni zmagi Cinkarne, ki je dobila v trajno last prehodni pokal, ker je ObSS podaril nov večji prehodni pokal. Tretjo zapovrstno zmago je slavilo moštvo Cinkarne v letu 1957/58, s čimer je nekako izravnalo poprejšnja štiri druga mesta. Od tega leta naprej tudi Cinkarna ni več glavni favorit za prvo mesto, saj so se v to tekmovanje vključili štorski že-lezarji, a tudi moštvo TEP je uvrstilo nekaj močnih igravcev. Leto 1958/59 je prineslo zmago Železarni Store, ki je poslej vedno resen itekmec za prvo mesto. V naslednjih dveh letih je s skrajnimi napori zmagalo moštvo Cinkarne. Huda borba se je vodila v letu 1961/62, ko sta se v finalni tekmi srečali Cinkarna in Železarna Store. Naše moštvo je nastopilo brez našega stebra, ing. Vrhovca, kar je tudi pokazala tekma, čeprav naše moštvo iz tega dvoboja ni odšlo kot premaganec, tekma se je končala neodločeno 3:3, je zmaga pripadla štorskim žele-zarjem, ki so imeli boljši uspeh na pnvih deskah.
Zaradi boljšega pregleda ponovimo vrstni red zmagovavcev na dosedanjih tekmovanjih za prvenstvo Celja:
1947/48.	Tovarna emajlirane posode
1948/49.	Bolnica
1949/50.	Bolnica
1950/51.	Železniška postaja Celje
1951/52.	Tovarna emajlirane posode
1952/53.	Beton
1953/54.	Cinkarna
1954/55.	Sindikat usluž. drž. ustanov
1955/56.	Cinkarna
1956/57.	Cinkarna
1957/58.	Cinkarna
1958/59.	Železarna Štore
1959/60.	Cinkarna
1960/61	Cinkarna
1961/62.	Železarna Štore.
Kot je razvidno iz zgornje raz-	
predelnice	je Cinkarna na tem
tekmovanju šestkrat osvojila pr-	
vo mesto.	K tem naj še dodamo,
da je naše moštvo od svoje usta-	
n ovit ve zmagalo na vseh petih tekmovanjih Okrajnega prvenstva.
Poleg tekmovanj, ki so v celjskem merilu, ne smemo prezreti tekmovanja, ki jih prirejajo na-
prihodnje leto z veseljem ugotovili, da je v naših domovih več mladine, ki je spoznala delček lepote naše domovine in si privoščila udobno letovanje.
S. F.
še sindikalne podružnice. Danes so že znana tradicionalna tekmovanja graf ičarjev, gradbenikov, metalurgov itd. itd. Poleg tega so šahisti delovnih kolektivov navezali ozke stike z JLA in srednješolsko mladino. Danes je močno razvit šah tudi v delavskih kolektivih celjskega okraja. Naj omenimo samo močne enote v Velenju, Štorah, Rog. Slatini, Preboldu, Laškem, Šoštanju itd.
Vse to kaže, da’ šah napreduje med člani delovnih kolektivov, kar je pripisati razumevanju sindikalnih podružnic in njih športnih delavcev.
PRVENSTVO CINKARNE
Šahovska sekcija Cinkarne razpisuje turnir za prvenstvo sekcije za leto 1963. Pravico udeležbe na tem tekmovanju imajo vsi člani našega kolektiva. Turnir, ki ga bomo igrali v šahovskem domu, prične v petek, dne 28. septembra ob 17. uri
J. S.
ZAKLJUČKI
RAČUN
NAŠIH
ŠTIPENDISTOV
Šolsko leto 1961/62 je končano. Kot vsi ostali študenti in dijaki, so tudi štipendisti našega podjetja dokončali težko pričakovane počitnice, seveda eni s prijetnim občutkom, nekateri pa z mislijo, da bodo med počitnicami morali nadoknaditi tisto, kar so med šolskim letom zamudili.
Od štipendistov Cinkarne so v letošnjem šolskem letu dokončali šolanje naslednji študenti oziroma dijaki: 1. Kristina Ažman, — Fakulteta za kemijo, 2. Aleš Kmecl — Fakulteta za agronomijo, 3. Anica Bregar — Tehnična šola oddelek za kemijo, 4. Metoda Kastelic — Tehnična šola oddelek za kemijo, 5. Ivan Levec — Tehnična šola oddelek za kemijo, 6. Marija Šloser — Ekonomska šola,
7.	Dragica Jevnišek — Ekonomska šola, 8. Hedvika Črešnar — Ekonomska šola, 9. Marija Kranjc
—	Administrativna šola, 10. Ljudmila Jesenek — Učiteljišče, 11. Peter Omersel — Tehnična šola
—	elektro.
Od navedenih štipendistov so dosegli najboljši šolski uspeh Kristina Ažman, Anica Bregar in Peter Omersel, od ostalih štipendistov pa Franc Doma. Omenjeni štipendisti zaslužijo vso pohvalo in priznanje za doseženi uspeh. Mi vsi jim čestitamo k odličnemu uspehu v šoli z željo, da bi bili tudi v bodoče kot proizvajavci tako vestni in marljivi.
V šolskem letu 1962/63 bo naše podjetje štipendiralo 34 študentov in dijakov na naslednjih šolah: Fakulteta za kemijo 15, Fakulteta za metalurgijo 1, Fakulteta za gradbeništvo i, Ekonomska fakulteta 2, Višja komercialna šola 1, Tehnična šola — kemija 6, Tehnična šola — metalurgija 1, Tehnična šola — rudarstvo 1, Tehnična šola — elektro 1, Tehnična šola — strojna 1, Ekonomska šola 4. Skupaj 34.
Razstavljamo v Zagrebu
Na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu razstavljamo tudi mi. Razstavljali smo sicer tudi prejšnja leta, a letos je naš razstavni paviljon za 20 m1 večji, kakor je bil prejšnja leta. Tudi letos nam bo uredil paviljon LIKUM, Zadruga likovnih umetnikov Hrvatske, ki nam je urejala paviljon za razstavo tudi prejšnja leta.
Na razstavišču bomo razstavili vse naše izdelke. Našim stran-
ODDIH MLADIH
Tole je bila prva skupina naših dopustnikov v Zmanu. Za njo so se zvrstile še mnoge druge. Zdaj je sezona zaključena in vsi upamo, da bo prihodnje leto z dopusti še bolje
7
m
KADROVSKE
VESTI
V mesecu avgustu je prišlo 22 delavcev, odšlo pa 33 delavcev.
V POKOJ SO ODŠLI:
Franc Dimeč, Mozirje, starostna upokojitev; Franc Fedran, topilnica, invalidska upokojitev; Jože Kovačič, pomožni oddelek, invalidska upokojitev; Ivan Ledinek, mehanična delavnica, invalidska upokojitev; Franc Samec, topilnica, starostna upokojitev; Anton Beričnik, Mozirje invalidska upokojitev in Slava Jereb, uslužbenka, starostna upokojitev.
POROČILI SO SE:
Miha Vidmajer iz topilnice, Vili Skrt iz topilnice im Stanko Mirnik iz oinkovega belila. Čestitamo!
MANJKALI SO:
Na 5. redni seji delavskega sveta podjetja so neopravično manjkali tovariši:
Ivan Utrankar — topilnica, Rudi Skočaj — pražarna, Ivan Amon — pražama, Rud! Fajs — skladišče, Ludvik Gregorič — super-fosfat, Stanko Korošec — kemija I.
Mali oglas
PRODAM japonski tranzistor »Sony« še s pet mesečno garancijo — torej skoro nov. Poizvedbe v uredništvu.	0010
KINO SPORED
Od 15. septembra do 15. oktobra bodo v celjskih kinematografih vrteli:
KINO UNION
16. — 17. 9. ALEKSANDER NEVSKI, ruski film
18.	— 19. 9. ALEKSANDER VELIKI, amer. barvni film
20. — 23. 9. ČRNI BLISK, nemški barvni film
24. — 27. 9. CISTO NEBO, l-uski barvni film
28. 9. — 29. 9. SREČA V TORBI, jugoslovanski film 30. — 1. 10. RDEČA JADRA, ruski barvni film
2. — 5. 10. POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, ameriški barvni Csc film
6. —• 9. 10. HIROŠIMA — MOJA LJUBEZEN, francoski film 10. — 13. 10. GUSARJI, ameriški barvni VV film
14.	— 17. 10. SOS RADIO TAXI, francoski VV film
KINO METROPOL
15.	— 18. 9. OBSEDENA ŽENA, ameriški barvni Csc film
19.	—	22.	9. PREPOVEDANE
STRASTI, ameriški barvni Csc film
23. — 26. 9. SCANO BOA, špan-sko-italijamski film 27. — 30. 9. PLES V DEŽJU jugoslovanski film
1. — 4. 10. PO DOLGIH LETIH francoski Csc film 5. — 8. 10. TI SI MOJE ŽIVLJENJE, francoski VV film
9.	— 12. 10. POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA, ameriški barvni film
13. — 16. 10. ZADNJI SONČNI ZAHOD, ameriški VV film
kam smo poslali vabila, naj si o-gledajo našo stojnico na velesejmu in da hkrati naročijo svoje potrebe za leto 1963.
Na velesejem bo vozil tudi naš avtobus in priporočamo članom kolektiva, da se udeležijo ogleda velesejma, saj to je najbolj veličasten prikaz našega vsakoletnega napredka v gospodarstvu. O uspehih naše razstave na velesejmu bomo pisali prihodnjič kaj več.
5
)
Sramni na CikkatM
Dragi tovariši!
Minilo je že več ko devetdeset let, odkar imamo v Celju Cinkamo. Mnogo tega se je zgodilo v preteklosti, kar ni nikjer zapisano. Zategadelj se je uredništvo odločilo, da začne objavljati »Spomine na Cinkamo«. Zato prosimo vse tovariše, ki so .že dlje časa v Cinkarni in vse tiste upokojence, ki se spominjajo česarkoli pomembenega iz preteklosti našega podjetja, da nam pošljejo svoje spomine. Če pa sami sodijo, da teh spominov ne bi mogli zapisati, naj nas obvestijo. Oglasili se bomo pri njih in zapisali njihove pripovedi. Tovariško se priporočamo. Danes objavljamo prvi tak prispevek, ki nam ga je poslal tovariš Alojz Klostemik, upokojenec, Ljulbija 77, Mozirje.
Nekega dne, ko smo prispeli potniki drugega rednega vlaka Velenje—Celje, do zapornice na Ljubljanski cesti, smo morali izstopiti zaradi poplave. V Cinkarno smo morali pešačiti. Težko smo bredli in le z največjimi napori smo prispeli v podjetje. Tu se mi je nudil žalosten pogled na posamezne obrate, ki so štrleli kakor temni obrisi iz vode.
Nikjer ni bilo slišati brnenja motorjev in ventilatorjev, v topilnici ni bilo videti številnih majhnih lučk, vse je bilo kakor izumrlo. Samo voda je odtekala in z njo številni različni predmeti. Bilo mi je zares težko, da je moglo neurje napraviti toliko škode in gorja veliki im močni
Cinkarni. Sam zase sem mislil, če bo še sploh mogoče obratovati, če nam bo mogla dajati tovarna še vedno naš vsakdanji kruh.
Da, utihnila je kakor mati, ki ne more nahraniti svojih otrok. S tovariši smo se žalostno spogledovali. Nikjer ni bilo niti enega vedrega obraza, povsod samo žalost in obup.
Vendar smo vsi zagrizeno zgrabili za delo. Čiščenje ni trajalo dolgo, in glej, kmalu se je iz posameznih obratov spet zaslišalo brnenje motorjev in v topilnici so začeli prižigati lučke. Obrazi so se spet razlezli v nasmeške, oči so govorile »Spet teče cink« in vmes je bilo lepo in toplo pri srcu.
Med nekdanjo in zdajšnjo Cin-karno je velik razloček. Po dvorišču ni več blata, ki smo ga morali včasih gaziti do kolen, temveč je vse asfaltirano, zrasli so mnogi novi objekti. Nekdaj smo si morali dosti bolj težko zaslužiti naš vsakdanji kruh, danes pa je iz dneva v dan lažje. Dragi tovariši, želim vam, da bi vam bilo še laže, toda nikoli ne smete pozabiti^ da je Cinkarna doživljala že težke čase in da se še vedno lahko primeri, da bodo prišle kakšne težave. Vendar ne smete obupati. Samo z voljo dn naporom je možno napredovati, a vsak napredek pomeni uspeh.
•
Srečno!
Rešitve križank iz 5. številke
REŠITEV »ŠTEVILČNICE«
1. 2. 3. = Lim
4.	5. 6. 5. 7. 8. 9. 7. 5. = karantena
10.	11. 12. 5. = žoga
Pregovr: Laž ima kratke noge.
REŠITEV KRIŽANKE »TRANSPORT«
Vodoravno: 1. transport, 9. ralo, 10. osel, 11. akt, 12. ukaza, 13. Pi, 14. brat, 15. zrel, 16. so, 17 hren,
18.	KOM, 19. Ning, 20. pole, 21. ara, 22. moker, 23. ta, 24. elita, 25. Atena, 27. izleti, 28. vi, 29. jetra, 30. tir;
Navpično: 1. trapa, 2. raki, 3. alt,
4.	NO, 5. pokal, 6. osat, 7. rez, 8. tlakomer, 12. uren, 14. breg. 15. zrna, 16. solea, 17. hira, 18. kotota,
19.	natrij, 20. po(r)ini, 22. mleta, 24. eter, 25. alt, 26. mir, 28. vi.
REŠITEV NAŠE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. pražama, 7. ris,
8.	slan, 9. SS, 11. Ana, 12. PIK, 13. Al, 14. bes, 16. kositer, 19. es,
20.	komod, 22. RIS, 24. para; Navpično: 1. prst, 2. Ris, 3. as,
4. as, 5. Na-Na, 6. anali, 10. kisik, 12. pes, 14. losi, 15. tema, 16. ker, 17. top, 18. rov, 21. da.
Mario Šubic:
FIČKOMANIJA
Deziderij je strastno rad obiskoval šoferske tečaje. Menda ne toliko zaradi prijetne družbe ali pa prirojenega tehničnega čuta, marveč, ker ima vsak državljan po ustavi zajamčeno priložnost, da se vozi v takšnem, nemara ne preobrabljenem vozilu, najraje pa v lastnem. Ta želja se je posebno v uradnikih stopnjevala z novejšo zakonodajo, toda na srečo Deziderij ni nikoli maral položaja, ne položajnih dobrot. Tako se je o-mejil le na proračunske sanje povprečnega državljana in v sa-
VZHODNA
KRIŽANKA
1	2	3			4	5	6	7
s			X	9				
n			H	X	12			
13					X	16		
	15			X	46	X		
v			X	16		H	X	20
21		X	22				23	
	X	26			2S			
26					27			
njah je bil vselej blažen.
Strastno rad je izbiral avtomobilske tipe. Posebno v tistega malega, nežnega Topolinčka se je vselej znova zaljubil, kadar je kateri parkiral tik pod njegovim oknom. Vedel jih je vse na pamet: predvojni »A«, povojni »B", »Ci", Giardinietto, Furgone; poznal je tudi njegovega najmlajšega sorodnika: Fička — 500. Imel je že izračunane vse tečaje, v mislih je bil že stokrat v Italiji in izbiral vozila, jih pripeljal k mehaniku »per repasare« in se pripeljal do-
Vodoravno: 1. reka v Aziji; 4. del obraza; 8. kratica za tovarno v Mariboru; 9. šepetanje (srhsko-hrvatsko); 10. pripadnik nekdanje sosednje države; 12. kadilni pribor (mn); 13. zlodej; 14. zorana zemlja; 15. pregovor; 17. industrijska rastlina; 18. vrsta črnila; 21. začetnici slovenskega pisatelja; 22. država v Aziji; 24. evropski veletok; 25. polet; 26 ogljikova kislina; 27. glasbeni pojem.
Navpično: 1. sveta gora v Grčiji; 2. tovorna žival (srbsko-hrvat-sko); 3. nenaraven; 4. priimek Prešernovega mentorja; 5. turški plemič; 6. športni rekvizit; 7. ptica roparica; 11. vodna žival — tudi bolezen; 16. stolp (narečno); 17. slovensko čajno drevo; 18. osebna zaimek; 19. čevljarski pribor; 20. Zolajev roman; 22. velika posoda; 23. jugoslovanska letalska agencija; 24. grška črka.
mov z vdelanim motorjem ... Ko so kupili licenco za Fiat — 600, je bil kot državljan užaljen ...
No, nič ne de, nemirni čas nas primora, da se prilagodimo. Pristal je tudi na Fička, saj je ta prišel močno v modo.
Osemnajsto stoletje je bilo pač stoletje konj, devetnajsto železnice, in dvajseto avtomobilov, le da imajo z njimi nekateri drugačne račune.
Strastno rad je igral v loteriji. A bil je čudne sreče: kadar je zadel vložek, je vselej kadil usodi, da mu ni vsaj prizadela izgube, in bil je prepričan, da je rojen pod srečno zvezdo. To je zahteval že občutek notranjega ravnovesja.
A mož si je skrhan priznal, da je tudi notranje ravnovesje samoprevara, in kadar je šlo za določena gmotna vprašanja, je dobival občutke manjvrednosti. Kajti takrat je vselej v družini upadel njegov ugled in pričela se je tragedija, ki je bila za las podobna plimi in oseki na borzi. Fred vsako večjo nabavo, nad katero se je nesrečni Deziderij še zgrinjal v nemirnih nočeh, je postavila žena: "Ze spet tvoj konjiček« — in tašča jo je dopolnila: »Še tega se manjka pri hiši!-" In naj je šlo tu za novega psa, ki bi ga izučil za čuvaja in bi si z nijm le na skrivaj lajšal čas, ko bi ga fant spet zamoril s slabimi šolskimi redi — ali pa za tehnično igračo, kot bi to bil kak novi sesavec prahu, ker bi mu lahko močno popravljal električ-
ne stike. Kdo je razumel, da je mož videl v teh praktičnih konjih le konjičke, kadar je na njih zbežal skozi zadnji izhod?
»Ni sicer modna figura, in preostro dlako ima", je dejala, denimo, žena, ko je prišel pes k hiši; in »ni dovolj izkoriščen", je modrovala po svoje tašča. A v bistvu sta bili obe nenadoma polni hvale spričo novosti, ki je z njimi izpopolnil hišo in, da ne bi v celoti zanikali samih sebe, sta le skrbeli, da ni spet popolnoma zrasel njegov ugled v družini.
Ze v mladih letih mu je prerokovala ciganka, da bo nekoč sanjal številko in z njo zadel avto na tomboli. Bila je s tem v zvezi tudi zanimiva sanjska računica. Toda čeprav so bile sanje zanj skoro obvezne, je sovražil javne nastope, zlasti, če so bili na njih navzoči toliki značaji in nravi. Ni mogel preprečiti take usode, številko je izsanjal. Potem je o-bredel vse prodajavce srečk, in ni vrag — nazadnje jo je staknil.
A zdaj se je začelo obdobje pomislekov. Vsi še vztrajno kupujejo tombolske srečke, ljudje se zbirajo okrog čednega avtomobilčka, ki še bolj vabi, in drugi si na moč ravnodušno mripovedujejo, da so tudi z navadnim brenčačem Zadovoljni. On pa se je pričkal doma, kam ga bo poštami! Večere sta se s svakom prepirala, kje naj bi zanj našel garažo, žena mu je očitala, da bo njegovo vzdrževanje razsulo njune finance in tašča se je vmešala, da bo Fičko dokončno pokopal njun že itak majavi zakon. Sosedje bi ju kmalu tožili zavoljo kalenja nočnega miru.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vse samo za denar
Četudi že od prve številke dobivamo odgovore na našo stalno anketo, doslej še nismo sporočili bravcem, kaj vsebujejo ti odgovori, kolikor smo jih prejeli.
V glavnem moramo priznati, da je večina odgovorov zelo zanimiva. Posebej zanimivo je še to, da hi vsi prihodnjič radii brali o večjih osebnih dohodkih. Razumljivo. Toda o osebnih dohodkih itak pišemo v vsaki številki. Prebrati morate samo članke na prvih straneh glasila. Če bodo osebni dohodki večji, pa ni toliko odvisno od člankov samih, kolikor od vsega našega dela.
Seveda so nekatere zahteve šaljive. Nekdo bi rad bral kaj več o lanskih procentih. Morda nam bo v posebnem pismu postavil bolj določeno vprašanje, kajti procentov je toliko za raznovrstne zadeve, da res ne vemo, kako mu naj ustrežemo. Spet drugi, ki za njegovo vprašanje želimo bolj točne zahteve, bi rad vedel nekaj o poneverjenih milijonih. Mi žal nismo mogli zvedeti mičesair o tem v Cinkarni, morda pa nam more tovaiiš povedati kaj več?
Na drugem mestu je želja brav-
cev, da hi hilo več humorja, šal in dogodivščin. Za te predloge smo navdušeni, vendar prosimo za sodelovanje. Vsako šalo, ki jo bomo objavili, bomo nagradili. Lahko napišete tudi samo misel, jo bomo že mi obdelali: Toda, če vržete prispevke v naš nabirav-nik, jih podpisujte, ker sicer boste prikrajšani za plačilo.
Mnogi lističi so na drobno popisani z željami, da bi pisali kaj več iz naših obratov. Res, to je vseskozi tudi naša želja. Vendar je hudo, ker iz obratov ne dobimo obvestil, kdaj se kaj dogaja. Zato naprošamo vse tiste tovariše, ki jih veseli, da bi brali kaj več iz svojega obrata, da nas obvestijo, kdaj se pri njih kaj dogaja ali da nam sami v kratkem napišejo, kaj se je pri njih zgodilo.
Vsi sicer zatrjujejo, da jim glasilo ugaja, a vendar se zavedamo, da je še toliko tega, o čemer bi morali pisati. Zato svetujemo, da še v prihodnje izpolnjujete anketne lističe in nam z njimi sporočate svoje želje, da jih bomo mogli zadovoljevati.
Za zdaj pa iskrena hvala!
Izpolnite, izrežite in vrzite v nabiralnik »Cinkarnarjeva pošla«!
Ste zadovoljni z našo številko? Da — ne. ______________________________.—
Kaj vam je najbolj ugajalo? ____________________________________—--------
O čem bi radi brali prihodnjič? ________________________________________—
Po Ostrožnem
Vse, kar leze ino gre, pa sodi v Cinkarno, jo je mahnilo tisto nedeljo na Ostrožno. Pot je bila dolga, toda vozil je avtobus, vsi drugi pa so bili zadovoljni, če so se pripeljali kar s Ficki, motorji, kolesi — ali pa tudi peš. Ni vsak dan Piknik, kjer je za 150 dinarjev dobiti že kar lep prigrizek in še lepši napitek!
Ob kozarčku in godbi se je vse zavrtelo. Mojdun, to je bila prava rotacija!
Potem pa — seve — smo ugotovili, da smo mnogo steklenic razbili. Nič čudnega torej, če je pokalo steklo, da je počilo še kaj drugega!
KRIŽANKA ZA VSAKOGAR
1	2	3	4			5	6	7	1	
10			16	H	IS	12		
13		~z						
n		WJiS					V	
	X”					22	23		
24								
Vodoravno: 1. najmanjši deli materije; 5. delavec v valjarni; 10. naš proizvod; 12. spojina vodika in kisika; 13. grška črka; 14. kurir; 16. lesno industrijsko-podjetje; 17. kazalni zaimek; 18. proč; 20. oblika pomožnega glagola; 21. predlog; 22. veznik; 24. nenavaden, poseben;
Navpično: 1. organska spojina; ki nastane pri oksidaciji ogljikovodikov; 2. naš predsednik; 3. osebni zaimek; 4. Mladinska knjiga; 6. rimsko štiri; 7. domača žival; 8. del imena glavnega mesta Etiopije; 9. osebni meč; 11. so-krvca, cepivo; 14. starejši; 15, nota solmizacije; 18. čest pridevek brazilskih mest; 19. reka v Egiptu; 21. neznanec; 23. nikalnica.