XVIII. TEMELJI RAZVOJA OBČINE 1. KADROVSKA POLITIKA ; 97. člen V obdobju 1981—1985 bodo podlage za uresniče-vanje kadrovske politike v Sloveniji: — družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju politike v SR Sloveniji, — družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, — družbeni dogovor o štipendiranju v SR Slove-niji in — samoupravni sporazum o štipendiranju v SR Sloveniji. Na podlagi teh dokumentov bomo v občini izva-jali uresničevanje dogovorjene kadrovske politike kot sestavnega dela planiranja v srednjeročnem družbe-nem razvoju. 98. člen V zvezi z izvaianjem dokumentov o kadrovski po-litiki bomo: — preoblikovali kadrovske službe, ki bodo spo-sobne v neposredni praksi izpeljati določila dokumen-tov o kadrovski politiki, — določili metodologijo in kriterije za oblikova-nje potreb po dclavcih v organizacijah združenega dela ter jih soočali s smernicami o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja v zvezi s pro-duktivnim zaposlovanjem, — korigirali vsakoletno usmer.ienost na področju zaposlovanja- s samoupravnim spre.ieman.iem kadrov-skih bilanc v organizacijah združenega dela, — v sodelovanju z organizacijami združenega dela ter njihovimi kadrovskimi službami izpostavili pogoje za evidentiranje kadrov in potreb po kadrih ter s tem v zvezi usmerjali tokove v usmerjeno izobraževanje. PODPIŠNIKI: OZD, SIS, IS 2. SPLOŠNA PORABA 99. Clen Pri oblikovanju splošne oorabe v letih 1981—1985 bo skupščina občine Ljubljana-Šiška izhajala iz na-slednjih temeljnih načel: — zagotoviti neposredni vpliv delavcev TOZD in občanov v KS za oblikovanje splošne porabe, — splošna poraba se vključuje v napore za gospo-darsko stabilizacijo, tako da se z razpoložljivimi sred-stvi racionalno in smotrno gospodari. Varčuje naj se pri vseh oblikah te porabe ob istočasni zagotovitvi kvalitete opravljenih nalog, — dokončati proces oblikovanja splošne porabe, . tako da skupščina občine ne bo prevzemala nobenih obveznosti, ki se nanašajo na področje skupne porabe . in kjer so oblikovane ustrezne samoupravne interesne skupnosti. , . / .. ¦ . .- , 100. člen Splošna poraba bo v tem srednjeročnem obdobju naraščala 20 °/o počasneje od rasti družbenega proiz-voda. Oblikovala se bo v skladu z letnimi planskimi akti o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja občine. 101. člen V okviru splošne porabe se bodo zagotavljala: — sredstva za delo občinskih upravnih organov, da se zagotove pogoji za učinkovito opravljanje funk-cij upravnih organov, — sredstva za izvedbo programov krajevnih skup-nosti in sicer za izvajanje nalog z uresničevanjem skupščinskega in delegatskega sistema in za izvajanje nalog, ki jih skupščina občine prenese v uresničeva-nje krajevnih skupnosti, — sredstva za delo temeljnim pravosodnim orga-nom, da se zagotove pogoji za opravljanje funkcij teh organov, — sredstva za dejavnost ljudske obrambe in to za tisti del dejavnosti, ki po programu ni financiran iz družbenih sredstev TOZD ali iz drugih virov, — sredstva za delovanje družbenopolitičnih oiga-nizacij po načelu, da le-te pretežni del svojih nalog tinancirajo s sredstvi, ki jih te organizacije zberejo same, — sredstva za družbeno pomoč borcem in invali-dom NOB, — sredstva za negospodarske investicije za ure-sničevanje investicijskih načrtov na področju splošne porabe, za zagotovitev prostorskih kapacitet pri ure-sničevanju skupščinskega in delegatskega sistema in za usposobitev državnih organov za njihovo učinko-vitejše delo, za razreševanje stanovanjske proble-matike občinskih in drugih upravnih organov in od-plačevanje že prevzetih obveznosti po pogodbah, družbenih dogovorih in sklepih skupščine občine, — sredstva za naloge geodetskih uprav, tehnično urbanistično dokumentacijo, regulacijske in zazidalne načrte ter varstvene ukrepe za ohranitev naravnih dobrin s smernicami razvoja, — za intervencije v gospodarstvu skladno z druž-benimi dogovori in sklepi skupščine občine. ".¦¦',. i .'¦;¦'' 102. člen - v ' \ ¦ . Po načelih vzajemnosti in solidarnosti bo občina zagotavljala sredstva za izvajanje dogovorno oprede-ljenih nalog pri tistih občinah, ki izvajanje teh nalog ne morejo zagotoviti z lastnimi sredstvi. 103. člen . ' Za skupne naloge, za katere so se ljubljanske ob-čine dogovorile, oziroma izhajajo iz statuta in drugih normativnih aktov, da jih financira skupščina mesta Ljubljane, bomo iz teh sredstev proračuna namenili delež v breme splošne porabe občine. • : 104. člen Proračunski presežki, ugotovljeni nad dovoljeno porabo, se bodo uporabljali skladno z dogovorom o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za namene intervencij v gospodarstvu kompenzacij in vlogovnih rezerv, tako da bodo sredstva posredno vplivala na zmanjšanje obveznosti gospodarstva do tovrstne porabe. PODPISNIKI: SIS, IS, KS ¦ .- . 3. KRAJEVNE SKUPNOSTI ¦¦¦¦ • ¦ ¦ ¦ - !*d 105. člen Delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih, se bomo v poglobljenem so-delovanju z družbenopolitičnimi organizaeijami, TOZD in SIS v tem srednjeročnem obdobju zavzemali za: — nadaljnjo preobrazbo in precblikovanje KS, — zagotovitev prostorov za delovanje še predvsem novoustanovljenih KS, ¦ — zagotovitev meril za financiranje delegatskoga sistema, skupnih potreb in interesov in planov raz-voja KS, — organiziranje akcij z udeležbo h krajevnemu samoprispevku. 106. člen - ' ' Delavci, delovni ljudje in občani bomo sredstva za financiranje delegatskega sistema v KS zagotav-Ijali iz splošne porabe, zadovoljevanje skupnih potreb in interesov iz skupne porabe, vsakoletne plane raz-voja KS pa bomo na osnovi sprejetih srednjeročnih planov razvoja sprejeli posebne samoupravne spora-zume^. v katerih bomo določili medsebojne pravice in dolžnosti in jib tudi finančno ovrednotili. PODPISNIKI: OZD, SIS, IS ' ¦- 4. DRUŽBENOPOMTlCNA SKTJPNOST 107. člen . Razvoj in uveljavljanje občine kot samoupravne skupnosti in lemeljne družbenopolitične skupnosti v pogojih vse razvitejšega socialističnega samouprav-ljan.ia je tudi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 temeljna in osrednja naloga vseh zavestnih sociali-stičnih sil. Predvsem moramo doseči, da bodo delovni ljudje in občani pri uresničevanju svojih samoupravnih pra-vic in dolžnosti v organizacijah združenega dela, kra-jevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skup-nostih v medsebojno povezanem procesu odločanja v delegatski skupščini zagotavljali izražanje, usklaje-vanje in uresničevanje svojih skupnih in splošnih družbenih interesov in potreb na vseh področjih druž- . benega življenia. Razvijali bomo tiste oblike odločar.ja, ki bodo delovnim ljudem zagotavljale neposredno sodelovanje v njihovem pripravljanju in izvajanju ter vodilno vlogo organiziranih sil socialist.ične zavesti v celotnem sistemu samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in družbenega odločanja. ' : ' ' ¦ 108. člen • ''"' ¦ ¦ ' Zavzemali se bomo za uveljavljanje vseh tistih funkcij in nalog občine, ki omogočajo . racionalno in odgovorno združevanje človeških sil, znanja, ustvar-jalnosti ter materialnih sredslev na samoupravnih te-meljih pri ustvarjanju pogojev za hitrejši družbeni razvoj. Na tem temelju se bo občina v okviru uresni-čevanja svojih planskih funkcij še bolj uveljavljala kot dejavnik povczovanja vseh družbenih sil za po-speševanje bolj produktivnega in ekonomičnega- dela tei- ustvarjanja vsestranskih pogojev za hiti'ejši raz-voj proizvajalnih sil. Hkrati s tem se bo še bolj uveljavljala njena funkcija pri uresničevanju načel socialistične solidarnosti in vza.iemnosti. Še bolj bomo krepili tiste regulativne Tunkcije občine, s katerimi bomo zagotavljali odgovorno gospodarjenje z ustvar-jenim dohodkom ter prcprečevali posledice neuskla-jenih interesov. Pri razvijanju medobčinskega sodelovanja in še zlasti v mestu L.iubljani bomo pospeševali samo-upravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za uresničevanje tistih skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v občini, ki jih je po nji-hovi naravi mogoče uspešno uresničevati le v okviru , takšnega sodelovanja. V razvoju delegatskega sistema . , •. ' • - t-r--,:A si bomo prizadevali za delovanje skupščine občine, ki bo združevala vse ustvarjalne sile socialistične zavesti in še bolj postala dejavnik povezovanja in uskJaje-vanja vseh samoupravno in družbenopolitično orga-niziranih interesov. Razvijali bomo takšne oblike in metode dela skupščine občine, v kateri se bode vse bolj zrcalili interesi delegatske baze ter se v ustvarjalnem dialogu soočali med seboj in s širšo družbo. Družbene svete moramo uveljaviti kot pomembno sestavino demckra-tičnega pripravljanja družbenih odločitev. Organizacijo in delo izvršnih in upravnih organov bomo bolj dosledno prilagajali vsebini in ciljem dele-gatskega sistema in odločanja v delegatski skupžčini. Doseči moramo najširši družbeni vpliv in politični nadzor nad izvrševanjem izvršnih in upravnih funkcij, s tem bomo krepili tudi njihovo samostojnost in odgo-vornost pred delegatsko skupščino. Zavzemali se bomo za posodabljanje pogojev in organizacije dela uprav-nih in izvršnih organov. Z namenom, da se zagotovijo pogoji za delo in uspešno funkcioniranje delegatskih skupščin. izvišnih in upravnih organov ter olajša delo s strankami, bomo zgradili prizidek k sedčanjemu poslopju občinske stav-be. - . ¦ 5. DRUZBENOPOLITICNE ORGANIZACIJE 109. člen Družbenopolitične organizacije se bodo s svojo avantgardno aktivnostjo, združene v SZDL kot enotni fronti vseh socialističnih sil vključile v realizacijo družbenega razvoja občine v letih 1981—1985. tako da bodo: — povezovale vse progresivne sile v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenih organizacijah, dru-šlvih in interesnih združenjih v enotno akcijsko fron-to za realizacijo srednjeročnih nalog, — zagotovile aktivno sodelovanje v pripravah do-kumentov vsakoletnih resolucij o izvajanju politike družbenega plana občine ter planov samoupravnih organizacij in skupnosti. Nosilci usklajevanja na pod-ročju planiranja v organizacijah združ.enega dela ter samoupravnih interesnih skupnostlli maicri<.ur.c pro-izvodnje bodo organizacije sindikata, v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnostih ter kra-jevnih skupnostih pa socialistična zveza delovnih l.iudi, — zagotovile pri sprejemanju sklepov za urbani-atične rešitve in razvoja prostora, spoštovanje dogovo-rov o varstvu okolja in širše družbene interese, — zagotovile s svojo stalno neposredno in kon-kretno akcijo na vseh nivojih intenzivnejši razvoj samoupravnih družbenih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu, na področju uveljavlja-nja dohodkovnih odnosov s področja družbenih dejav-nosti zagotovile realizacijo zakona o svobodni menjavi dela, — z odločno akcijo =vojih osnovnih organizacij in organov nenehno izpolnjevale organiziranost in de-lovan.ie delegatskega sistema na vseh nivojih in do-sledno odpravljale pomanjkljivosti, — zagotavljale realizacijo nalog s področja ljud-ske obrambe in družbene samozaščite, opredeljene v posebnem poglavju družbenega plana občine, — vključevale razredno kadrovsko politiko kot enakovredno področje v elemente družbenega razvoja občine, kar bo upoštevano predvsem pri kadrovskih rešitvah poslovodnih organov in najodgovornejših nosilcih razvoja, — na podlagi posebnega programa zagotavljale sistematično družbenopolitično izobraževanje delega-tov z namenom .spoznavanja in usposabljanja za delo v delegatskem sistemu odločanja, — zagotovile prek sveta za informiranje in drugih oblik ter Javne tribune sprotno seznanjanje delovnih ljudi in občanov o vseh vprašanjih družbenoekonom-skega in političnega razvoja občine. — z neposredno vključitvijo uveljavile delovanje krajevne samouprave na podlagi določil novih sta-tutov in resolucije o nadal.irvjem razvoju KS. Zagp-tovile bodo realizacijo pobud za preobrazbo in preobli-kovanje obstoječih KS v nove organizacijske oblike oziroma nove KS, — poglabljale samoupravne odnose in delo druž-benopolitičnih organizacij v KS in OZD z uveljavlja-njern sekcijskih oblik dela in oblikovanja družbe-nih svetov. Poseben poudarek bo dan delovanju hišne samouprave, reševanju urbanističnih in komunalnih vprsšanj, — zagotovile z ustreznimi kadrovskimi rešitvami in organiziranjem delegatskega sistema kontinuirano delo organizaci.ie SZDL v občini ob volilnih konfe-reneah in konstituiranju organov SZDL v noverri mandatu. OBRAZLOŽITEV Dogovora o temeljih dnizbene&a plana občine Ljubljana-Šiška za obdobjc od 1981—1985 — predlog Splošno V procesu spreminjanja dogovora o temeljih druž-benega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981 do 1955 iz osnutka v predlog, so IS skupščine občinc LjubJjana-Šiška vodile spremembe, ki so nastalc s tem v zvezi v Dogovorih o temeljih družbenih planov SFR Jugoslavije, SR Slovenije in rncsta Ljubljane, ki so v usmeritvah nadaljnjega razvoja spremenile ne-katere kazalce kot su družbeni proizvod, družbena prodisktivnost dela, zaposlovanje, zunanjelrgovinska menjava, vse oblike porabe itd. Razumljivo, da jc bilo zaradi tega potrebno tudi v dokumeniu občinc Ljubljana-Šiška popraviti nekaterc ra/.vojne usme-ritve. Z namenom, da bi sc zagotovila čimbolj eksakl-na spremljava izvajanja družbenega plana občinc in s tern zagotovila tucli spremljava podobnih dokumen-lov v mestu Ljubljani ler republiki, je IS občinc LjubJjana-Šiška predlagal, da se vscbina Dogovora o temeljih družbenega pFana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 sestavi po vzorcu republiškega dogovora. Na ta način ima občinski dogovor o temc-ljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za ob-clobje 1981—1985 naslednja poglavja: I. Kriieriji prestrukturiranja goSpodarstva, " ' ; II. Ekonomski odnosi s tujino, III. Ustvarjanje in razporejanje dohodka, IV. Zaposlovanje, . V. Konkretne nalogc v preslrukturiranju, VI. Energija, , ' VII. Kmetijstvo — ribištvo jc zajcto v posebncm družbenem dogovoru, dočim jc živilstvo zajeto v Do-govoru o družbcnem planu občinc Ljubljana-Šiška kol obvezujoči del, VIII. Gospodarjcnje z gozdovi je zajeto v poseb-nem dogovoru o temelju diaižbenega plana občine Ljub! jana-šiška, IX. Vodno gospodarsivo — zajelo v posebnem dokumentu, X. Promcl in zveze, trgovina, gostinstvo, XI. Turizem, ^ XII. Drobno gospodarslvo, ,. XIII. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, XIV. Družbene dejavnusli, XV. Splošna ljudska obramba in družbcna samo-zaščita, XVI. Skladnejši rcgionalni razvoj, XVII. Urejanje prostora in vaistvo okolja, XVIII. Obveznosti iz dogovarjanja o tcrncljih družbenega plana SFR Jugoslavije, SR Slovcnije ter mesta Ljubljane. Izvršni svet meni, da je s takšno sistemizacijo vsebine Dogovora o temeljih družbenega plana obči-ne Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 zagotovlje- na hkrati tudi spremljava izvajanja preko vseh no-silcev planiranja. K temu sklepu so pripomogle tudi razpravc o osnutku Dogovora o temeljih družbenega plana ob-čine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 na pred-sedstvu OK SZDL Ljubljana-Šiška, predscdstvu OSS Ljubljana-Šiška ter Komiteju občinske konfcrence ZKS Ljubljana-Šiška. Konkretizacija pripomb Osnutek Dogovora o temeljih družbenega plana občinc Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 je bil obravnavan na sejah vse družbenopolitičnih organi-zacij občine Ljubljana-Šiška, kakor tudi na sojalfnji-hovih organov. Posebej pa so o osnulku razpravljali še: — odbor za družbenoekonomske odnosc Skupšči-ne občine Ljubljana-šiška, — odbor za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Ljubljana-Šiška, — Komite za družbeno planiranje in družbeno-ekonomske odnose, ; — Komite za družbenc dejavnosti, — Izvršni svel Skupščinc občine Ljubljana-Šiška, — Konferenca delegaci j LEK DSSS, — Temeljna deleaacija KS Milan Majcen, — Delegacija KS Komandant Siane — KK SZDL, — Delegacija DPS pri KS Medvodc. V predlogu Dogovora o temeljih družbenega pla-na občine Ljubljana-šiška za obdobje 1981—1985 je večina pripomb neposredno ali smiselno upošlevanih tako, da so vanj vnešene bodisi s spremembami do-sedanjega besedila oziroma dodajanjem novega. 1. Cskladitev občinskega dogovora o temeljih družbenega plana občine z republiškim dogovorom. Člen občinskega dogovora jc usklajen z členom re-publiškega dogovora. Pogl. II opredelilev skupnih 1 Ibidem inlcresov ,. .,• . 2 originalni obdnski .' ¦ 3 originalni občinski smernice — " . koriarinane ' . ' SRS7SFRI . " 4 razvoj kvalit. ; 2 prestruk- dejavnikov turiranje 5 investicijske usmcrit. analogno in smiselno Pogl. II 6—7 ekonomski odnosi s tujino 8 in 9 Pogl. III 8—12 ustv. in razpor. dohod. 36—41 Pogl. IV 13—14 zaposlovanje 42—46 Pogl. V 15—20 konkretno preslrukiuriranje 47—48 Pogl. VI V občinskem dogovoru ni dorečeno , ;_¦ V 21. členu bo morala :.'*¦' biti obvcza 1. združc- •• ;•- vanja srcdste\r gospo '''.,;' darstva za zagolovilev ' . cneraetskih virov 59—61 Pogl. X Promet in zveze ' '; 77—86 dodali dodatck besedila ... ' Xi Trgovina — originarno '- .- -. X2 Gustinslvo—originarno Pogl. XI Turizem " 87—93 kmečki turizcm — oriainarno Pogl. XII Drobno gospodarstvo 94—96 Pogl. XIII Slanovanjsko in komu- nalno aospodarstvo 97 in 98 Pogl. XIV Dmžbene dcjavnosti 99—118 Pogl. XV SLO in DSz Pogl. XVI Skladnejši regionalni razvoj — novo besedilo 122—126 Poel. XVII člen 98—99 12"7—131 Pogl. XVIII člen 100—101 132 Pogl. XIX Člen 102—114 originarno občinsko :• 2. Obrazložitev pripomb k osnulku dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985. Analize razvojnih možnosti SIS malerialne pro-izvodnje Skupščina ne sprejema. To je le metodolo-ški dokument, predpisan z zakonom o sistemu druž-benega planiranja in predstavlja usmeritvene mož-nosti vsake od posamezne SIS. Iz tega razloga na pripombe k »analizi« ne dajemo odgovorov. Odgovav-jamo le na pripombe k »osnutku dogovora o teine-l)ih družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za ob-dobje 1981—1985«. a) Odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenoekonomski razvoj: »Uskladiti cilje v 2. in 56. členu. Fizični obseg naj bo višji od realnega družbenega proizvoda. Prilago-diti 6. člen (zaposlovanje) drugim členom. Prilagodili izvoz v primerjavi z drugjmi občinami. Povzeti dolo-čilo 8. člena dogovora mesta Ljubljane. Krediti izven združenega dela ne smejo predstavljati večje mase od 20 % investicijskih naložb. Pri izobraževanju (usmerjenern v 89. členu upoštevati, da je izobraže-vanje usklajeno s strukturo gospodarstva. Odgovor: Pripombe, razen izvoza upoštevane. V letu 1979 je občina Ljubljana-Šiska zajemala delež 60% izvoza vseh ljubljanskih občin, zato so usmeriL-ve 6:1 analitično — projekcijsko vzdržne. b) Konferenca delegacij LEK DSSS št. 21 2. člen — namesto 25 % počasnejšo rast nominal-nih OD, predlagajo 10 %; — rast skupne porabe 15 % počasneje od rasli družbenega proizvoda; 4. in — najmanj 50 % delež izvoza v obsegu pro-izvodnje in ne 20 %; 7. člen — najmanj 15 % zaposlenih z visoko ali višjo izobrazbo. Odgovor1. Alinea ena in dve nista sprejemljivi. To je dolgoročna usmeritev, katere korekcija je mo-goča le zvsakoletnimi smernicami o uresničevanju družbenega plana. Alinea tri in štiri se sprejemata (popravljen 5. člen). c) TD KS Milan Majcen — dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985 in analiza raz-vojnih možnosti SIS materialne proizvodnje ter KZ Medvode preohlapno sestavljena dokumenta, ki ju je potrebno podrobno proučiti in popraviti. Odgovor: Dogovor o procesu preoblikovanja iz osnutka v predlog doživlja to realizacijo. Analize ne popravljamo. — Rok za sprejem dokumentov naj se podaljša. Odgovor: Roki so predpisani z odlokom SO Ljub- ljana-šiška, usklajeni v okviru mesta in se ne mo-rejo podaljšati. Od osnutka do predloga je 3 mesece. — Metodalogija ni enotna, predlaga se jezikovna korektura. Odgovor: L'porabljena je metodologija zakona o sistemu družbenega planiranja ob zamujanju nekate-rih nosilcev planiranja v OZD, KS in SIS. Gospodar-ska, socialna in prostorska komponenta je izdelana na analitično-projekcijskih dejstvih (analizah). Gledc jezikovne korekture se bo skušalo ustreči, ko bo v izdelavi predlog. d) Delegacija KS KK SZDL Komandant Stane — pripomba na sorazmerje med stopnjo izvoza in stopnjo uvoza. Odgovor: 2. člen — Pripomba upoštevana. Uvoz naj bo v celoti in še več pokrit z izvozom. Uvažamo surovine in repromaterial, ki tudi vzpodbuja izvoz, ne samo za proizvodnjo domače industrije. 8. člen — Racionalno o investicijah proizvodne zmogljivosti, ki bodo bazirale na potrebi domačih surovin. Odgovor: Osnovna usmeritev v zunanji trgovin-ski raenjavi (6. člen) je podrejena temu cilju. 24. člen — Menijo, da mora biti KS sopodpisnik dogovora: — o gospodarjenju s prostorom, "¦' ¦ — o gospodarjenju s stanovanjskim fondom, . . — o smotrni stanovanjski graditvi, • . • • — o skupni porabi, SLO in DS. , ¦•¦' . ' Odgovor: Pnpomba upoštevana. . ¦ ' • - e) TD KS Dravlje ' " ' — osnutek dogovora ni usklajen in so želje večje od možnosti; — področje komunalnega gospodarstva ni stro-kovno uslrezno pripravljen; — stabilizacijske težnje premalo vgrajene v plan, premalo programov razvoja, ki bi bili osnova za zdru-ževanje sredstev; — kriterije dodati, da bo vsaka investicija uskla-jena znotraj DO ali SOZD; — financiranje ni dodelano. . ' Odgovor: — v procesu oblikovanja predloga je predvideno usklajevanje; — širši del tega področja prinaša samoupravni sporazum; — v predlogu so slabilizacijska izhodišča že upo-števana; — za investicije velja poseben dogovor, ki to upošteva; — v razpravi je poseben samoupravni sporazum o financiranjn KS. f) Delegacija DPS KS Medvode — Dogovor ne ustrezna določilom 38. in 137. člc-na Zakona o sistemu družbenega planiranja, ker ne vsebuje materialne, kadrovske, finančne, normativne in druge pravice in obveznosti udeležencev glede dogovorjenih nalog skupnega pomena. Odgovor: Pripomba se nanaša na drugi stavek 2. točke 38. člena Zakona o sistemu družbenega pla-niranja. Ce bi bilo sestavljalcu dano, da ugotovi od-visnosti od samoupravnega sporazuma iz prvega od-stavka te točke, pripombe ne bi bilo, ker se sestav-ljalec nahaja na makro in ne mikro ugotovitvah ana-litično projekcijskih bilanc in da tudi KS v tem po-gledu niso predložilc adekvatnih temeljev (elemen-tov (glej pismo SO Ljubljana-Šiška št. z dne 14. 8. 1980). ' " ; Oisredelitve iz 137. člena Zakona o sistemu druž-benega planiranja (gospodarski, prostorski, socialni razvoj) so že z osnutkom podane kot izhodišča, še boij pa bodo poudarjene v predlogu. — Kakšna je povezava med analizo razvojnih možnosti in dogovorom. Odgovor: Analiza je metodološko gradivo, ki se ne sprejema na skupščini, ki ni obvezno, je pa iz-vedljivo, če so na razpolago materialna sredstva. — Pripombe, ki se nanašajo na poglavja: — promet in zveze, .-«. . ¦ ; — gospodarjenje s prostorom, — stanovanjsko gospodarstvo, . . ¦';. . — \'arstvo pred požarom, • •. — izobraževanje, so smiselno upoštevane v predlogu, vendar realizaci-ja še vedno zavisi od razpoložljivih sredstev oziroma od prioritete, ki pa bo morala biti zajeta v samo-upravnih sporazumih PTT prometa, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, protipožarne varnosti ter SIS s področja izobraževanja. g) Predsedstvo OK SZDL Ljubljana-Siška — Pripombe k 6. členu, da se zaposlovanje v bodoče uredi po stopnji brez izvzetih kategorij. Odgovor: Pripomba upoštevana. h) KO občinskih skupnosti za zaposlovanje — Pripomba k 6. členu, analogno kot pod g). Odgovor: Pripomba upoštevana. i) Razprava na seji vseh zborov skupščine dne 23. VII. 1980 — delegat DPZ tovariš F. Hribar — Pripombe glede metodološkega pristopa k pri-pravljanju dogovora. Odgovor: Že dan odgovor pod c) KS Milan Maj-cen. — V členu 4 naj bi se dal večji poudarek obrtni dejavnosti. Odgovor: Pripomba upoštevana v poglavju Drob-no gospodarstvo. — V 7. členu je treba spregovoriti o energetskih investicijah (vodne in druge vire). Odgovor: Razen HC Mavčiče niso nakazane dru-ge razvojne možnosti. — V 14. členu taki službi v KS Medvode ni bilo potrebno decidivno reči, ker bodo tudi druge soseske to potrebovale. Odgovor: Verjetno je, da v SP 1981—1985 ne bo-mo zgradili drugih sosesk kot Dravlje, Vižmarje in Medvode. — V 17. členu bi bilo potrebno nekaj reči o trgo-vinah v večjih krajih ... ¦ Odgovor: To je upoštevano v 16. členu osnulka dogovora in se logično prenese. V 18. členu je treba dodati še Moslec (turizem). Odgovor: Upoštevano. — V 19. členu spregovoriti o davčni politiki o kmečkem turizmu. Odgovor: Program razvoja turizma (Skupščina obcine ga je sprejela — marec 1979) opredeljuje po-goje davčne politike, zato ga v dogovor nismo vnesli. — V 26, členu stanovanjske gradnje oziroma kadrovske strukture zaposlovanja kot posledica sla-novanjske gradnje, bi bilo potrebno precizirati real-ne možnosti. Odgovor: Samoupravna stanovanjska skupnost je pripravila korekcije. — V 30. členu tinanciranje krajevnih skupnosti. Odgovor: V razpravo je bil dan samoupravni spo- razum o financiranju KS. — V 48. členu bi bilo potrebno opredeliti vire fi-nanciranja. Odgovor: Upoštevano. Delegat KS Koseze tovariš Jože Šetina. — V 12. členu je govora o ustanovitvi konzorcij-skega telesa z gotovimi nalogami. Vprašujemo, če je to vezano s sredstvi? Odgovor: Konzorcijsko telo je le operativno telo, ki sprejema, obravnava ponudbe in opravlja naloge na področju delitve dela med OZD s področja grad-beništva. Ne zahteva nove sistemizacije, nili stroškov. Delegat KS Edvard Kardelj tovariš Krebelj. — Vprašanje k »18. členu — turizem: Predlaga šc v Šmarno goro.« Odgovor: Pripomba upoštevana.