OesOallki la aptavaUkt pro-•Urii NST t. Le wa dalo av. III., pondaljak, 14. avfueta (Aug. 14) 1922. STEV.—NUMBER 189. oborož1ha garda «1 ji morala umakniti toued protsita paaatuib?. Needles, Calif. — Paaaiirj! na vlaku Santa Fe železnice, ki je obatal v tem meztu zadnjo aobo-to valed stavke železničerjev, so izjavili, da simpstizirajo s stavkarji in obvestili so predstavnike družbe, da ne marajo videti oboroženih stražnikov okrog vlaka. To jc pomagalo. Oborožena garda se je morala umakniti v avoje gnezdo. DKMOKRA I HO01T1I Piqua, O. — To mesto j« popolnoma v peteh M višnjevih sako« nov'1. Okrog 17,000 prebivalcev ne more iti ob nedeljah nikamor drugam kakor v eerkev, ako nočejo vea dan šepeti doma. PrebU valei ne smejo kupiti čaaopiiov in zaprta so vsa gledaližda, trafika, garaže, nroatori a aladkimi pijačami in aladščicami ln lekarna. Ceetna šelsanica počiva in ravno tako avtomobili. Reetavraoije oo odprte samo eno uro opoldne. Indijaka taktika v svrho oevobo-ditve mehiških revolucionarjev ia amerižkik još. MILJON DBLAV01V V BOJ-^ KOTNI AKCIJI Predsednik je odprto pokazal, da je proti clevdandski konferenci in da bi rad potlačil radarje. oovbrnorji bo ka časten lor." Ckicago, 111. — Predaednik Harding ae je odprto postavil na itran tistih operatorjev, ki ae nočejo udeležiti konference v Cle-velandu za končanje atavke. 8 tem je predaednik* potrdil veeti, ds njegov kabinet, iZVzemii delavskega tajnika Daviaa, ne podpira elevelandake konference, pač pa stoji za zakladniškim tajnikom Mellonom, ki jc aam premogovniški magnet in kateri je proti kolektivnemu pogajanju z radarji na temelju štiridriavne pogodbe. Delavski tajnik Daviš je edini {lan administracije, ki je priporočil operatorjem, da se naj udeleže konference v Clevelandu, da bo čim prej končana stavba. Harding je zadnji petek brzo-javil illinoiskim operatorjem, ki prezirajo Clcveland In zahtevajo separatno pogodbo ter razzodišče, ter odobril njih stališče. Predsednikova brzojavka ae glasi: "Prejel sem vaš telegram z dne 4. avgusta, v katerem mi zporo-2ste predloge, ki ate jih dali rudarjem v državi Illinois. Odprto rečem, da ne vidim vzroka, zakaj nočejo vaši delavci aprejeti predlogov. Ako ae atvar ne da poravnati na temelju tako liberalne po-' nudbe kot je vaša, tedaj je rudarski položaj zelo zamotan in vlada bo morala najti pot, da se izmota." ' " "• ■ mSm^11 Operatorji ao jžvfll Hardingu, da so ponudili rudarjem arbitražo. Takoj po prejemu Hardlngove depeše so operatorji zaključili, da ne odpro premogovnikov v 1111-noi«u drugače, kakor če rudarji sprejmejo razsodišče; obenem so poslali brzojavko Lewiau. Neto so zaključili konferenco. Brzojavka operatorjev Leiriau ima sledečo vsebino; "Operatorji države Illinois so danes zaključili konferenco. Pri-»pravljeni so na ponovni sestanek ln vpoštevanje kakršnegakoli predloga rudarjev v državi lili-nois, ako predlog uključuje naj-liberalnejšo arbitražno ponudbo, priporočeno po predsedniku Združenih držav; pripravljeni »mo dati ataro mezdo ln druge stare pogoje. Obžalujemo, ker ee nočete ozirati na našo ponudbo in hodite po avojih neumestnih potih. Ljudstvo Združenih držav mors zdaj Izvajati avoje lastne zaključki fn mi prepuščamo neto stvar v roke ljudstva. Zato, ker je predsednik z' večino svojega kabinete na njihovi •♦rani, smatrajo premogovniški ""•matje, .da je njih ošabnost ljudska stvar f Hevelaad, O. — Odborniki ru-dvme rudarjev od njih |>ro-ki so ra sečrteli ne cle-velandeM konferenci. Skupni mezdni odsek Ime svo-J* r^ine seje In kakor hitro sesta Vl nelrf poredko. ee vrši skuons *"ia vaeh zastopnikov obeh »♦ranV. Voditelji rnderiev In ope ratorH. kar jih le v Clevelendn "lo optimistični rlede Izida t"«fere«ee. O znižanju merde ni Xl* govora In val drugi stari no-oatanej« rf* «. merecM9?* l^rle je dejal v soboto da po "jaaja a operator« na premaga ee otvorc takoj, ko Voditslji entente se ae morejo od* ločiti, kaj aaj storijo i Nemčijo. NBMOI SO IZONANI IZ ALZA-0U1. Govorica kroži, da zadnji teden ni prihajal v Belo hišo delavski nasprotnik Mosss Alezandsr. * Pariz, 8, avg. — Brzojavka is Londona ee glasi, da je Lloyd George predlagal na včerajšnji aeji konference, da Anglija ln Francija poverita njun^ sporne toikc ligi narodov v rešitev. Fran-coakl krogi ao proti temu, da bl liga obravnavala apor glede mo-ratorija aa Nemčlj^* Finančni ministri in lavadeaoi ao aprajcll veČino predlogov Veli. ke Brltenije. 1 London, 12. avgust s. — Lloyd George, Polnost*, Thsunls ia Schanaer eo včerej sedem ur de> batirall glede moratorija, pa ae še nieo aedinili. Anglija je predlo-Žila deoet pogojev aa dovoljenja moratorija In finančni odbor jo odobril žeet pogojev, s Strasbourg, Alseelja, 19. sag« Peta to nemških prebivalcev jo bUo isgnanib is Alsscijo ln Lorene aa PPPp VanoOske vlado. Policijski prefskt ja obvestil Nemce, da ee morajo takoj poelnvitl. To je aačq. tek rOprlaalij, ki jih lavršujo Francija nad Nemčija aaradi od-škodninekega konflikta. Washington, d. O. (Federated Preu). — Voditelji organizacij železniških delavcev ao ee v petek seili na konferenci pod vtiaom. da sta članatvo organizecij in ljudatvo z njimi, da izdelajo nadeljne načrte, da atavka konča s zmago za stevkarje. Poalužijo ae seveda raanih sredstev, da končajo stavko z zmago ze. zboljšanje žlvljenskega položeje železničerjev. Kno teko sredstvo je videti v akciji predsednikov bratovščin železniških prometnih uzluŽbencev, ko ao sankeljonirali, da lahko preneha-jo a delom, ako pokvarjena ždea-niška oprema ali pa oboroženi stražniki ugrožajo njih življenje. Prav zenealjlvo ae o tej akelj! Store še bolj jasa! ia točnejši as-ključki, ki oddbre njih podvaeto akcijo. Ako se to agodt, bo u-stavljenih ne stotine vlekov, dokler železnlžld ravnatelji ne odstranijo nevarnoati, ki ugrože živ-Ijenje prometnih ualužbcnccv. Mogoče je tudi, da konferenca poda aamo izjavo, v kateri obljubi finančno in moralno podporo | stavkarjem, dokler ni itrajk končan. Jaano še nI, kakšno akcijo pod-vzemejo pizerji. brzojavni uslužbenci in delavci, zaposljenl pri vzdrževalnih železniških depsrt-mentih. Predsedniki železničar-skih organizacij se bodo seveda ravneli po novih zaključkih konference. NajbrI se Izdela skupen program, ki bo dajel direktivo ' nedaljnemu delu. I Predsednik Hsrding ni sprejel Fitzgeralda, predsednika organi-zacije železniških piearjev, ampak videl je delegacijo "lojalnih" ' uslužbencev pennsjrlvanake želea-; niče., Trdili ao ,da jih jc ostalo na delu 65 odstotkov od vse de-1 levne moči, zdej jih pe dele 78 odstotkov. Mednarodno društvo strojnikov pe temu nesprotno Is-; jsvljs, de je od originelne delov-' ne moči na pennsjrlvaneki železni-' ci odstotkov na otavki. Govorice Iz Bele hiše pripovedujejo, da jc bil Moses Aleaan-der, predsednik Nerodnege indn-i strijekege konferenčnego odbore. . splošne podjetniške federoeije, ki naaprotuje delavakim strokovnim . orsrnnizseijsm, ne aumljiv način odsoten v zadnjem tednu v notre-i njih proetorih predaednlkove pe i lače. Zdi ae, da je bil prve tedne . otevke Aleaender precej aaupen s predsednikom Hardlngom. pele . preje kot ekspert, keko nsj eo . zlomi sUvke rud sr jev. Slišel I so , se gleeovi, de eo ga eprojemeli . skozi privetni uhod v dolenjih . prostorih, kjer ge nieo mogli ae-. nikereki fotogrefi slikati. Sveto-- val ja jmglsiialka, ksko naj do-(Delje na 3. strsnl.) Mehiko, Mehika. - Naučnl ml-niater Roberto llsberman je izje-vil pred dve ato učitelji apgle-Škege jezike, de je knjiga "How to beern MngHsh", ki je aelo res* šlrjeaa v Mehiki, nemorelne. Dejsl je |da js kojlga namenjena odraššenim ia ne otrokom, da neprevl la tujesemakih delavcev 100-odetotae Američane. Napol-njena js s nedemokratično propagando in mesto da podučuje ljudatvo, pa preprečuje poduk. Tovarniške delsvee uši, ds nsj vedno vstopijo skoai zadnja vrate. da aaj bode vedno lojalni in sjioltljl. vl napram avojlm višjim. Bluftkl-nje ae aše, kako a« naj obnažejo, da bodo servllne in ponižne. V kratkem povedano je veeblna teke, kakršno j« narekoval vladajoči razred se nižje rozrede. * Ta knjige je bile v porebl r Mehiki, ker nI bUo druge. JUbcr-man je priporočil učiteljem, de nsj skupaj iadelaio novo knjigo, ki odgovarje potrebam dežele, Meail je, de neketerl pravijo, ako ae mledi ljudje ne uče spoštovs-nje do višjih. sekej pe jez ne za-htevem od učiteljev, de spoštujejo mene. Povdsrjsl je, de priča-kuje od vsakega, da ae teko ob-neše, kot futi, Koncem konca jim jo priporočil, de nej ae orgsnisi-rejo. MUaraakoe, Wfts. - John Kil brie, premikaš, aaposljsa pri sUl-vrauški železnici, ee naheja Užko ranjen v bolnišnici. Postal je žr te v elebege pregledovsnja lokomotiv. Zlomljeno ima nogo ia poleg je zadobil še težke poškodbe na teleeu. Peljal ee je na lokamo tivi štev. 1616, SU1 je na etap niči, ko ee je odtrgel trem pri tračni zavori, ki je podel prek trešaie. Kilbrie ja pe bil potiš njea med lokonativo In teader. •t Loaia, Mo. - Na peticijo rbicage, Burlington A Qulnejr le lasnica jc avezal aadnik Miller odredil aretacijo sedemnajst želea* nišklb dclaveev železniška druž-bo obtožuj« dslavee, de eo prelomili sodnijsko prepoved, ki je bile isdens v sedevi stavke, KriUnja eodnijake prepovtdl se je Sgodilo v HenihaJu Mo. Hodnik je menil, da eo kršenje kriminalna In aivl^ ne Sodnik je sapet podaljšal sod-nijsko prepoved, ketero > izdel 10. julije ze deoet dal ae prošaje Mieeoari HM* železnice. bo končeae konferenca z operatorji polja mehkege premags. V petek sta bila ta gevernorje Miehigane la Okla. ki sU konfe rirala a Leariaom. Governor ji Illl-noias, Iadiaae la Pennsylvsnlje se imajo pridružiti vsek šss Mi eklgaaski la okijski governor sta rekla, da sta dobile vtiee, de jo mogoč "čeatni mir" med obes« ■trsnkems v Clevelaada. Oba eU U "čaetai mir", »eko daf ae bo treba radarjem, ae oprat«rjeaa odreši ee glavaim priaeipom. s Voar Tork, M. T. — Ameriška unija sa eivttae svobodo ja od po slala protestno brsojevko Hkonpu, governerja države Ooloredo, ker jc geaoralai adjutant P. J. Ham roek isgnal William Z. Posterja k države. Braajavke je eosUvlje aa v precej ostrem toaa ia kliče governerja, da aaj odgovori ae , ^ TsefJSiTOffirii 1B ~ - /SOSVETA PROSVETA C1-AS1IX) SLOVEHSfcg WAJjtOQHK fOOTOjMIt JEDNOTE LASTNIMA SLOVKUlfcE HASOPUE POOfOKE JEDNOTE 'C«M of jpo jdofoToru Rok«ptoi m m rr^jo. __ Cto^TS-SO M L*. H M M pol Uta i« $1.24 M tri mmm; CkkaM 90A0 aa Uio. M M «• pol lata, i'/'- * L—,——— «THE TR03VETA" ENLIGHTEHMENTM •f o«! javna govornica. Glasovi članov S. N. P. J. In čitateljov Proovata. OmrnU S IM^— - SI-2S >• I IM !■■»!■ M«**« » M Mteri M«, j CARJEVANJE DENARNE MO&NJE. Le aemintje ae posveti u trenotek, kako nevidno vla-da denarna mošnja in narekuje ljudstvu, kako naj živi, koliko ur naj gara za tiste, ki lastujejo vsemogočno denarno mošnjo. Stavkujoči železničarji so podali izjavo, ki pokazuje jaano kot beli dan, kako kraljuje in ukazuje denarna motnja. Iz te izjave podajamo ls tole, da se čitatelji prepričajo, da carje vanj* denarne motnje ni navadna izmiš-ljotina, ampak je gola resnica: "Organizirana denarna sila, ki fc imela v načrtu in je tudi izvedla narodni program za znižanje mezde, je seveda služila oči vidno najprvo velelastnikom vrednostnih papirjev. Oni tvorijo majhno skupino, nanj jih je kot 60,000 izmed 100,000 ljudi, ampak organizirani so najbolj močno in dovršeno v Združenih državah. Pet odstotkov obresti od $10,000 je plačalo pred vojno letno mezdo tovariikega delavca. Ali takoj po vojni ni mogel lastnik $10,000 po pet od sto obrestne obveznice plačati iz tega dohodka več mezde sa lest mesecev takemu delavcu. Učinek višje mezde (v dolarjih) in višje cene, ako ss trajno vzdržita, *>i bil tak kot osebni davek na lastnika določene vloge, kar b! povzročilo bolj enakomerno razdelitev vpjne butare, kot jo dovoli finančna sila, ki gospodari v našem družabnem, industrijskem in političnem življenju.* V teh besedah je povedano, kako caruje denarna mošnja. Manj kot petdeset tisoč ljudi je vprizorflo gonjo sa odprto delavnico, da ss povečajo njih dohodki in da ljudstvo nosi vojno butaro. Ta neznatna manjšina je odredila, da morajo pasti cene poljskim produktom, kar se je tudi zgodilo, ne glede na to, da je veliko farmarjev prišlo na boben in je precej bank po deželi bankrotiralo. Ti kuponorezci so odločili, da se mora mezda rudarjem, železničarjem {n drugim delavcem znižati, poleg pa te po- Oolo. — Stavka to okrog mirno potoka. To pa Um se dajo o kski razprtiji med stav karji in itavkokasi, ksr je pač umevno, ker zaveden sUvkar ne more niti pogledati aUvkokesa, ko as arečaU, uko je ogorčen radi nezavednosti najeteia. 0 Ze Časa, ko je prič«U stavka, smo bili na Delcerbonu, Oolo. Vse je bilo tedej dobro, niti eden naših ni šel na delo In vsi sUvkarji so bili kot brstje mod seboj. Eden kskor drugi sU bila istih misli, ds bodo ostsH doma tako dolgo da bo sUvka končana s zmago ru derjev. Vse je bilo dobro dve te dns, potem ps so pričeli prih« jsti rujavokolci, najeti HehiČani, za njimi so prišli Italijani in Med-žerji in končno ie neke j naših ljudi. Gospodje-so uvideli, do lehko dobijo zadostno Hevilo sUv-kokezev, pričeli so nositi leUke po hišah, v ksterih so napovedoi vali aUvkerjem, da morejo ne delo oli pe iz stenovenj. Tako smo pri nss dobili dvs poziva, ds se izselimo, tretjega ps nismo čska-li več. Prej kot ga je superinten-dent prinesel, smo se selili Imeli smo čeaa dovolj za selitev, zsto zmo se selili podnevi in ne teko kot trdi nek rojek, da smo ili iz hiie ponoči Ponoči ie nikdar nismo selili. Sploh imajo 9d nes mnogo zs povedsti ne kateri rojaki, ksr pa bi jim od-svetovala, da opustijo. Jsz dru gih ne obrekujem, tsko nsj tudi oni opuste vssko obrekovanje. Tu bf pač veljal najboljie pregovor, nej vsek pred svojim pregom pomete in nikjer ne bo smeti. Daairevno smo morali is kom psnijske naselbine, me za to ni prav nič sram, tsko ni srsm mo-egs moža, ki mu ni trobs nositi clobuks poveznjenega na oči, kot delajo tiati, ki so ostali p^konl psnijskih stanovanjih in so na ztrsni podjetnikov — nslih sovražnikov. Prej jim človek «še ni toliko zemeril, toda sedsj, ko se bliže zadnji in odločilni trenotek zUvke, je pač neodpustljivo. Tu na Walsenburgu so sUvko-kazi bolj "nobel". Ns delo in i dels grede jih nsmreč spremljajo strežniki. Se pač vidi, da so sls tmtni ns nmu kskor na Ulesu, sa-l to jih je treba strsžiti. Moj mo£ !m je dovolj močan in ni mu treba1 loditi v zenoi bajoneU ns delo.! ako stražo bi sploh vsakdo moral smetreti za nekaj najbolj sre-motnege, ker ee sploh more zgoditi pod solncem. Pozdrav vaem stivkarjem. —j Annic Vorbioh. mm* Morgaatovra, W. Va. — V šoli ssm bil so onego, ki tom za pečjo kleči, pizali ps so drugi Nekateri so pač bolj sposobni za to in drugi zo ono. Ko sem odslužil on# 1**0 so šolsko pečjo, sem dobil službo ns gmajniei in dobil ssržo pastirja. Zsradi ''zveste službe" sem bil od tam premeščen h krompir je vcem (ne mislits kakim vojaškim domobrancem), to je bilo ns njivo, tjs, kjer okopavajo krompir. In slednjič, ko je desertirsl nekdo od mUtiČev, sem sssedel jsz njegovo čsstno mesto. Ves čss ps mi ni ugajala druga stvsr bolj kskor sUvkanje ali upor. Ko sem šol zs boljšim kruhom to deželo slaU, sem slednjič daljšati delavni čas. Lastniki določene vloge, U neznatna skupina 50,000 ljudi, je pronašla po končani vojni, da ima še lepe miljone, a ti miljoni se ne bodo Uko obrestovali kot pred vojno. Izdelala je svoj načrt, po katerem oplenl ljudstvo. Padla Je po delavcih in farmarjih, da jih prikrajša na sadovih njihovega dela, d*4sko sebi pomnoži premoženje. 7 Tako je carjevanje denarne mošnje, katero ta manjšina 50,000 ljudi moli kot svojega malika. Ali tako carjevanje denarne mošnje pa govori odločno ljudstvu, da je treba način proizvodnje in distribucije blaga tako preurediti, da denarna mošnja ne bo več carjevala in ukazovala. Sedanji gospodarski sistem daje prednost denarni mošnji, da tlači in izkorišča ljudstvo. In to lahko ljudrtvo izvrši, ako rabi pravilno volilni listek in glasuje za kandidate, ki jih postavi socialistična stranka. V socialističnem gospodarskem sistemu bo vzeta moč denarni mošnji. Konec bo njenega carjevanja. Dokler ljudstvo ne zapopade te resnice, bo carjevala denarna mošnja. Imeli bomo stavke, deflatacije poljskih produktov, gospodarske krize z vsemi zlemi posledicami za delavce in farmarje. Zmagovite delavske stavke ustavijo carjevanje denarne mošnje sa trenotek, ne opravijo pa njenega carjevanja. Le spremenitev kapitalističnega gospodarskega sistema v socialistični prinese trajno odpomoč proti strjevanju denarne mošnje. Ta spremenitev je pa nemogoča, dokler ljudstvo voli v postavodajne zbore poslance, ki m z dušo In telesom za kapitalistični gospodarski sistem. < Ogromna ljudaka večina trpi zaradi carjevanja denarne mošnje in zaradi tega je odvisno od te ljudske večine, da pove e glasovnico na volišču, da je sito carjevanja denarne mošnje. Dokler ss ljudstvo ne zavoda te svoje svete dolinoati, nam tarnanje o slabih časih ne prinese od pomoči. Obolevale! denarne mošnje niso še nikdar nič dali sa stok In jadikovanje ljudstva, ampak svojo ener- iijo so vedno posvetili delu, ki Jim je oaiguralo odebelita _______________ ^ dunamt mošnje. Kajti čimbolj as redi denarna mošnja,Iw k n**mu in ** »vetovai phito-toiikor moflotnaje caruje in ukazuje. 'rVn^J?^ o*' * * Virden, Hi — Ofenziva proti delsvski m orgenizeeijem se pridno nadaljuje križem Združenih držov kekor po osUlem svetu. Človek se nehoU vprašuje, ssksj je Uko nssproUtvo. Zakaj hočejo znižeti pleče vsem deUvoem in podaljšati delovni čas T Čemu so odpuščsli delsvee U delsvnic, rudnikov in Uko nsprejf Se več enakih vprašsnj bi si človek ls-h ko sasUvil. Ns vsa ts vprsšs-nje je prtfv lehak odgovor, in sicer, ds se vse to vrši v povečanje in ohranitev čim večjege svetega profita. Sedaj marsikateri delevee ski-muje s glsvo, ko isreks krilete besedo t "Ob, kej boš tožil in ze-bevljel, sej bo boljše." Drugi ko-vore, ds bo dol)ro, sej imemo dobrega predsednika v mr. Herdin-sru, ki ima vso moč v svojih ro-ksh. A sleherni delsvee, ki vidi le tsko dsleč kot seše njegov nos, je lnhko prepričsn, ds »koriščenje delavstvo še ne bo teko kmalu prenehalo, dokler bodo imeli vso politično moč v rokah velepodjet* niki ia dokler bo prevladoval da-na&nji družabni slatem. če hočemo izboljšati položaj sa dela* od nelepim imenom. DoJbro jo le o, ds jih ni veliko in ko bo otsv ko končsns, bom vss njihovo imena prav svesto popisal. Kskor zsslužijo, uko bi morali ravneti s njimi, po kskor vidimo, že sedsj neksm čudno posto-psjo z njimi Ti vražji deputiji 00 Francejjns in Nseeko ao lepem pretepli in jime poleg Ugo še ds- 1 prosto vožnjo v Greensburg v zapor. Nsoe je bil oevedo prost z izgovorom, ds je dober drževljsn. Njegovo ženo je ponosns nsnj in pohvslils se je, ds zssluži po $9, ns dan. SUvkarji ne bodo pozabili, kdo je bil tisti, ki jim je podsljievel sUvko in o Um trpljenje, tedej se jim bodo spremenili česi, kekor se bodo spremenili tudi tistim, ki sedsj dobro služijo. Morkee in Jošek sU bilo še hujše prisedeU od goriomenjenih, ksj ti od deputljev sU bilo tepe-ne s količki po glsvoh. Poleg vse-ge sts se moralo šs preseliti nekem v Clerge, kjer %nedelje o-prevljete delo v rudnikih. Koko je oodoj s njima se sieer veliko govori, koliko je sosnice, ne vem. Z žalostnim s*emi neznanjem, de nem je neizpsoane smrt ugra-bila sobrsU Franka Kobe po dvomesečni bolezni Zdravnik ma je velal, de je boljše zenj, oko gre v bolnišnico. Deveti den v bolnii-nlbi je is seželel, do bi rod govoril s svojim bratom Louisem, na ksr se je brat hitro podel tjo. Isti dan, dne avgusta ob pol devetih zvečer, je brat zeepel so vedno Rsnjki je bil samec in prišel v Ameriko leU 1902. Dvajset let «e ja toraj mučil sa prostor, v katerem sdsj etenuje. Rojen je bil v veei Vrh pri Do vi, k. L fere Stopite, okraj Novo ssesU ao Dalenjekem. Tu /aputfa brsta in tri bratranca, v starem kraja pa očeta, mater, dve brata ia itiri sestre. Ranjki je bil Čiaa jednote devet let ia a-mrl v starosti 8S let. Bil pri dru štva Preatomielect, št. 7S SNPJ. bo pri aprevodu, društvo fiSt^i št. «3 SNPJ, Edinost, št. 23 in lokalu št. 5281 U. M. W. Jf 1 iz Itiltona, društvu Trdnjav« iT »0 88PZ in lokalu št. 4395 v minieju za podeljene veuce p^/ sedniku društva št. 87 SNPJ, [Jr* Mike Sternu izrekamo vso ia»t za ganljivo nsgrobnico v slo vee. ieini. Govoril je tudi br. Anton Zornik. Pred pogrebom smo se zbrali ob eni uri akupaj v domači dvora, ni in od tam odkoraksli kake tri. četrt milje daleč do stsuovauj* ranjkega. Ko so videli deputiji prihejeti toliko množico proti Keystone Coel Co., so postali v« nemirni in skekeli jem in tjaJ Stari varuh Jožek jim je rekel, nej malo potrpijo, da bo prineiel pihavnike", kakor so nam po* neje povedale žene stavkokazov. Mislili so, da gremo nadnje in j« izgledalo tako kot da ne vedo, ds bo pogreb. Ko smo prišli na ono mesto, so bili že med nami dobrs oboroženi policaji, ki so veleli, ds imajo od šerifa nalogo na« vb« postreljati kot pse, ako boms marširaU odUm dslje. Mirno smo posedli po nsših nsd 50 pripravljenih avtomobilih, oni pa go aa« čakali nmjtonjih s puškami obrnjenimi proti nam. f ■ Od Keystona smo sc v sprevoda pomikeli po glavni cesti is lr. vingstona čez Herminie. Na potu čez Herminie smo videli oborože-ne deputije in črnce, ki so na« o. sorno gledali. Imeli pa smo «mols ns tej poti, ker pokezuje, kako velike je zloba kompanijskih pri. lisnjencev. Drugi evto vozeč u zeeUVo, ki (je bil obložen z venci, je odpovedal in vence }mo mora. li odložiti. Imel je vse predrto ko. losje. Tako so odpovedali avtomo. bili drug za drugim zkoro vsi av. tomobili predno smo priili na po-kopališče. To so povzročili oni naši "prijatelji" ki bi radi delali mir s puškami in oni, ki jim prs. vijo, da so dobri smeriški držav-Ijsni. Natrosili so po cest: cvekov-oev, kateri šeblji so se zapičili v avtomobilske obroče in Uko onemogočili vožnjo. To njih nesramno početje oo se upali izvršiti nam na sesti, od kstero mi vsi plačujemo visoke dsvke. Tak je položaj nss sUvksrjev v sedsnjem čssu. Vsi, ki imate vo. lilne pravice in ki si jo morete preskrbeti, jo dobite, ds boste od-dsli ns dsh V volitev svoje glaso-ve v prid delavskim kandidatom. V Um je naše edino orožje, ds jim vzsmemo moč in postavimo na kradlo ljudi, ki bodo delali posUVe ss ščitenje tudi nas trpi. nov in ne samo bogatinov ter njihovih priliznjencev. Če bomo zmsgali pri volitvah, bomo imeli pravico do izrsžsnjs svojih misli, dočim je sedsj ;iimsmo. Pohvalil bi še boga nsših vino-gradov, ki jih je obdsroval, da i zadovoljstvom lshko obiramo. Ka-kor nslsšč nss je letos obdaril toliko bolj po Pennsylvsniji, ko# imsmo časa dovolj. Pozdrav vsem stsvksrjem. Bodimo aeomsjni do kones t — Anton Jazbinšek. teko tre neprej. U 1. s prile [Društvo ma je dae A avgusta pri-•m« tečeli stavkati In jas tedej j redile lep pogreb pe civilnem e. ldsstl. pe borno menda .kopaj bradu aa pokopališča v Inriaa. ^ Zahvaljujemo se vaem v. Kskor vidite, spadamo pod U.|ajim društvom sa ttevilae Kratkočasnice. jR it f-^v'ivWJ!' Prepir. — Diplomat se je rs^ jezil nsd svojim slugom in gs zmerjsl: "Vi vol, vi ste osel, govedina, sviOji ste podoben, vi prese. ..." — "Moj gospod, nebejte me vendsr zkbavsti i vašimi parlementernimi terasi/' gs je prekinil slugs. Lap rasglsd. — Turist je pripeljal trebušnega meščana na vrh gore. Po napornem pk«1* nju, da je kar lilo od meščan«, mu je kazel globoko doli v nižine. PoglejU, keko krasna dolina leži doli pod nsms", mu j« razkazoval. — "Zekej ste me pa pripeljeli v to skslovje, ostsls bi bils doli" Vsak po svojo. Lsdije jc zapo-ščsls otok v južnem morju. Družbo potnikov je ie dolgo stslo ns krovu ln gledsls zs msnjšs-jočimi se oblikemi gričkov, kjer preživele srečne dneve. "Keko ugodne klime", je re-tel meteorolog. "In ljudje, keko sloke In •»• kovlte se njih posUve", je P^ sUvil sliksr. "Čistokrvno pleme", izjsvljs modro antropolog. "Po sami enelfebeti V nad uči tel j. reče LUTMIOA UREDNIŠTVA Mev Bnglanri M. Dokota. - Pičite na "Gleailo stranka ne HrveUkem", ki bržkone izhaja v Zagrebu. Drug*** aaeleva nimamo. — Pozdrav' IpiMtflsll DL — Jame« f angleščini pomeni Jakah. — zd piv I zapadno OKRCiitt Nadsorni odbori Oh. SIB4 U. CM«f«r4 i i ima suni (Federated Prml. * Delavsko gibaaje v Avstraliji. Drug* l«txai vseavstrslski kon p pes strokovnih unij se j« viiil v 51 (it>ourna zadnji teden junija. 170 delegatov je bilo navsočih. Razgled čez splošni pološaj v sod Bjih lest meeeeih in konkretni ns-{rti ks bodočnost sta bili glavni točki programa. Položaj v Avstraliji za dela vee je sdaj slab kakor po vseh deželah. Brezposelnost, u-t rga vanje mezd in natega ven je delavnika. Poleg tega pa še razdor v delavskih vrstah. Avstralski delsvei, ki so imeli lepe načrte za paralelno industruvlno in politično akcijo, sc morajo zdaj umikati. Kongrea ae je izrekel proti na-dalnjemu zniževanju mezd in podaljševanju delavnika ter sprejel ostro resolucijo proti vaaki novi vojni — Strokovne unije ao imele ob koncu leta 1921 veega skupaj 703,000 članov; od teh je 622,-000 moških, 81,000 pa šenak. Te šte vilke dokezujejo, de je 59 odstotkov vzeh delavcev v Avstraliji organiziranih, dočim je med delavkami 92 odstotkov orgsnizi-ranih. — Medtem pa, ko neprestano raate število članov, pada število unij, kar je dokaz, da ae ideja industrijalnega unionizma vedno bolj realizuje. Leta 1913 je bilo 432 unij raznih strok, ki so imele skupaj 498,000 članov, ob koncu leta 1921 je pa bilo 882 u-nij s 703,000 člani. Tekom leta 1921 je bilo v Avstraliji 624 industrijskih sporov, v katere je bilo zapletenih 888 družb iu posameznih* delodajalcev in 165,100 delsvee v; v stavkah je bilo izgubljenih 1,286,185 delovnih dni in čez pet miljonov dolarjev na mezdah. — Provinca Queensalnd je ae edina avstralska provines, ki ims delavsko vlado. V tej provinci so živila povprečno eden dolar eenejša in ravno tako je atanari-na en dolar nižja kakor v ostalih provincah. — Na tisoče dosluže-nih vojakov je danes brez dela. Avstralski kapitalisti so pozabili na svoje obljube med vojno in ae ne brigajo ze bivše vojeke; revno tako se ne brige centralna vlade, ki jc pod kontrolo kepltallatov. —Mezde se znižujejo na celi črti. Mezda ovčarjev jc padla na stopnjo leta 1917; 40,000 ovčarjev je prizadetih. V jeklarski industriji je mezda znižana za 25 odatotkov, lastniki premogovnikov pa zahtevajo 33 odatotkov znižanja. De lavci se čvreto upirajo in atavke •o na dnevnem redu. Kovinaki rudniki večinoma počivajo. Mednarodni kongrea radarjev, ki se je vršil prejšnji teden v Frankfurtu na Nemškem, je poslal gorke pozdrave -ameriškim ru darjem, ki ao ne štrejku. Kongres jc poslal apel na organizaci je rudarjo v vaeh deželah Evrope. da naj prispevajo nejmenj 10,000 sterlingskih funtov ($44, 000) podpore ameriškim rudar durjem, ki stavkajo že devetnej eti teden. Frank Hodgcs, tsjnlk rudarske unije v Angliji, je pred 1/1 tozadevno resolucijo, ki ja bila sprejeta. Organizacije ss pozi-vajo, ds nej hite s podporo, ker ameriški ruderji so že v stisksh. Podpora naj bo znak simpatij in solidarnosti. — Ensjst držev je mtopsnih na kongresu z več ko dvema miljonoma organiziranih rudarjev. Howat poziva k složnemu dele. Alcxander Howet, odstavi jeni pre-lsednik kanaaških rudarjev, j' te dni v zaporu naalovil na ru da rje in druge delavce sledečo Iz Javo: "Ruderji in železničerjiI Stojte z ramo ob rami ze svoje pravice. Povejte vaemu svetu, dn jf prijel čas, ko se morejo spoštovat i pravice trpečega delavca. Ru (1'irMka unije preživlja kritične še-Vsa sila naše orgenizecije ee n ora rdruŽIti v tej etavll in priložili zadnji udarec sovražniku evo. Me in pravic delavetva. Rudarji in /' lezničarjl bojujejo boj veega ftnitriikege delavetva. Pologoma, toda sigurno, bodo pripravili belile premoga in šeleznie ne njih ^ lena. Delodajalci ao šele zdej č utili silo In m°< delevecv, de vei pe tudi zdej spoznavajo evo-i'> moč. ako etoje sdrušeni ze sku pno stver." Nova delavske onega v Angliji IVi izrednfk volitvah v South Wa l^u je bil aadnji teden izvoljen l"»ndldet Lebor Psrtj D. R. Oren Ml. Dobil je še enkrat toliko gle «>v kakor pri volitvah Ma 1918 Razne vesti. BTAVKARJI V NIW TORKU BB STRINJAJO B JBWBLLOM. Bew Kork, H. T. — Tukajšnji stavkarji ae atrinjajo z Jevrellom in odklanjajo predaednikovo eu-gesti jo, da bi šelezniški delavski odbor odločal o starostnih pravi ceh. Poslali so tosadevno braojav-ko B. M. Jewellu, predsedniku železniškega depsrtments v A-meriftki delavski federaciji in voditelju železničarske stavke. •'V interesu 25,000 stavkujočih železniških delavcev vzhodnega distrikts odobravamo Vaše stali-šče glede odklonitve kompromisne propozioije predsednike Har-dinga," je brzojavU David Wil-lisms, tsjnik centralnega stavkovnega komiteja, Jewellu. "Nastanjeni v diatriktu, izpostavljenemu napadu e atrupenim plinom ao naši Šlani preneali napad brez bo-jeČnoati in morala atavkarjev je popelna. "Veliko stavkerjev je bivših vojakov, ki so se bojevali pod svezdnato zastavo sa demokracijo v zadnji vojni. Ti ljudje eo bili priča, da eo naši takozvani ameriški šelezniški ravnetelji najeli eeneje kitajske in indijske delav ce, da zlomijo stavko. In pod no benim pogojem ne bodo bivši vo jaki dovolili, da ta mcšaniea ne izučenih tujezemskih delavcev po stanejo, priljubljeni uslužbenci na železnicah, da se zadosti avto-kratičnim željam ameriških že-lezniških kajzerjev in uvedejo razmere industrijske sužnosti sa železniške uslužbence. "Dovolite aem zagotoviti, da ne maramo kompromisa in da se boj iz vo ju je do končat odločitve zdej in tako kot zasluši, de seda nje administracija v kontroli naše vlede dokeže, ako je za pravo američanztvo eli za teke vrste a-meriČsnstvo, kot zastopa pest tr dovratnih ursdnikov, kl bi vpro-pestili vso deželo, de zadoste svojemu poželjenju po moči." Železniški uradniki, U ao ae tukaj sešli, ds uvažujejo predaednikovo propozieijo, ao ugrožanl z razdvojenjem v lastnih vretah. O nekaterih je aaaao, de ao za pred sodnikov predlog. Drugi, ksterim načeluje Ly V. Loree, ao pe izzi velai. "" "rij *"'n Japoaaka gradi bojna ledje kljub Vzrok. — Znenec: "VI ae jo- ko dobro vozite a avtomobilom in motorni* konjem, čudim se '•kaj tudi ne jokate." Nagovor "Pri konju ae morem rabi ti severe.* Toki jo. — (Federated Press.) Japonaka vlada gradi nove bojne ladije a polno paro kljub paktu, ki je bil sprejet aa vraahingtonaki konferenci aa omejitev mornaric. Ureditveni progmm za prihodnje tri leta je Bledeči: štiri 10,000-tonake križarke, štiri 7000-tonake križarke, 24 1500-tonokih križar k in 28 modernih podmornikov. Ker ni nobene omejitve za pod moraike, mora neizogibno elediti konkurenca v križarkeh in Je-ponske ae je nemenila aa odprto tekmo na Pecifičnem oceanu. Waahingtonaka pogodbo uključu je le glevne bojne ladje, to je drednatke, ae omenja pa križerk m lahkih krlžatrk. Ia kaj legubi Japonaka, eko nedomestl eno veliko dretnetko s dveintridesetimi križerkemit Jepoaakl na val isti pravijo, de bodoča vojna aa Pacifiku bo kon centrirana v napadih aa trgovske parnike ia sa te aepede ao lahke križarke aajpriprevacjše. Deeet* tiaoČtoneke križarke bodo opremljene s oaempalčnimi topovi in bedo tvorile najmočaejšo lahko bojno eekadro ae svetu. Štiriindvajset tisočpetetotonekih krfŽark je nemčnjealk aa napade aa trgov ske parnike. O dal Japooska je se razorože nje ae suhem la morju t Boj eo tudi druge kapitalistične dršave I ta. KONFERENCA ZAGOVORNIKOV KOTROLE PORODOV, Portland, Ore. — (Federated Prees.) — Ameriška liga za kontrolo pohodov namerava imeti konferenco v tem mestu prihod nje leto. To pa zaradi tega, da bo do imeli povabljeni goatje iz O-rijenta krajšo pot. župan George I. Baker v Port-landu, ki ima aamo enega otroke, se zelo jezi glede tege. Previ, da bo preprečil konferenco, če le more. Županovo stališče je zbudilo v Portlandn vroče debete za ia proti kontroli porodov. Neke žena je javno v časopisu vprsšsla župana, če je kaj žtudiral psihološka in eoeialoška vprašanja, župan je odgovoril, da vaa njego va naobrazba stane štirlnaat dolarjev. Nekatere političarke pre vijo, da je kontrola porodov potrebna za inozemee in boljševike, tode pristne smcriŠke matere U mofsle roditi nejmsnj po tuest o-trok. Pridigerji so mnenje, ds je porodna kontrola ali right sa rev ne družine. BITKA B STAVKOKAZI BUFFALU. Buffalo, N, Y. — V petek ao ae obnovili izgredi na ulicah, ko je cestnoželezniške družbe poslele več vosov e stavkokazi ne ceste. Pod eno karo je eksplodiral dlna-mit in štiri eeebe so komsj ušle emrti. Sodišče je priekočilo druž-bi ee pomoč in prepovedelo rebo busov. keterik se poelušuje občin stvo tekom stevhe in popolnoam zanemarja stevkokeške kere. Kljub temu so busi v prometu. Policije previ, de jih ne more preprečiti. SOCIALISTI V OOVSINU BO tB IZVOLJENI. Wis. — Volitve po-slone*v ee vrle šele v novembru, tode trljs soeielietičal keadidetje ao še izvoljeni. Neeprotee sfreake nieo v njihovih okrošjik poetov!-le nobenega protlkendideti ia valed toge ee eosotraje izvoljenim Zmagoviti socialisti so: Frsnk J. W*Wr. tajnik sveto strokovnih uniji Tfcomee M. Danes«, tajeik fapeae Hooae. la Olef a Oleoa, mn občinskega odboraiks. OUm» hO najmlajši podan« v legUiete rit eUr je 24. let. Dunaj, SO. jul — (Pismeno poročilo.) — V burški zbornici — Burške je koe zapedne Ogrske, kl je na podlagi eentšsrmansks pogodbe pripedle Avetrijl — kete-re je bile otvorjeae 15. julija, je 13 socialistov, 10 klenkslcev, agrarcev la 4 velenemci. Tu je dokaz, keko hitro je ošivelo ao clalistlčoo gibanje v tem delu O-grške, kjer je bilo prej potlaše ao, dokler je goepodaril tiraa Hortjr tudi v tej pokrajini. Bur-ška lam okrog 100,000 prebival-cev. Pri volitvah eo dobili glasovi Soclaliati 50,067, klerikalci 39,995, agrarcl 32,006 In velenemci 19, 029. Burška ime proporčni volil al sistem. Saajataest, bedeči pseilsetlnlk Ki-, tajsko? fieagaj, 18. evg. — Tukaj se je resaeola vest, de bo dr. Sunjat-sen, ki je na potu eemkrej is Kantona, bodoči predaednik adružaae Kitajske. Voditelji parlemente v Pekingu eo mu beje ponudili predaedništvo, ako aprejme • kandidaturo. DA, LJUDSTVO JB M ASTRAMI ŽBLtBNIČABJBV. (Nadaljevanje e prve etreni.) voli, da se "boj Izvojuje do končne odločitve." Njegovi aasvstl so po,vzroČili politično nezgodo na e-ni atrani, na drugi pa niso adrobi-li strokovnih orgenizaelj. Zdaj mu niao več naklonjeni, uhod v dolenjih prostorih ps sopet služi "slu-žinčadl la trgoveem". Nihče al tožil, de je mr. Her-ding ae skrlvej sprejemal W. Z. Foeterja eli keterege voditeljev ruderske atavka v avojlh privatnih proetorih, v družbi s načelni-kom protiunijake fadereelje orga nlziranib podjetnikov v deželi Bcrt M. Jewell, vodja atevke železničarjev, odgovarjajoč na pro pagendiatična govorice, de je neki člea kabineta pottdll izjavo že lezniških revnateljev, da je predsednik spremenil avoje mnenje glede ponovne vpoetavttve sts rostnih pravle s dna 31. julija, je izjavil, ho je atver pokaže! Our* lerju, predeedniku društva želez-niškik predsednikov, da je vaekdo lažnivec, ki trdi, de je predaednik spremeail svojo propozieijo že po tem, ko jo je nsm pokazel. Oovo riea ae je Sirila najprvo, de je predaednik najprvo prlatal le na delno vpoetavitev stsroefnib pre vie ia de eo železniški delevei In Cuyler odobrili to načrt, keeaeje je pa objevil propoaleijo, kl je popolnoma priznale vpoetavitev starostaik previe. Harding revno Zakoni r o Materin* ski pokojnini. New Tork. (Jugoelovenakl oddelek F. L. I. 8.) ILLINOIS. Previeo do podpore iatojo au tere-vdove ali aaatercM katerih mož je popolnoma oaeapoaobljen Pogoji i Da je pomoč poteebna, da sc obvaruje otrok od saaeaaar jenja in da ae ohrani drušiaako življenje. Da meti ae peeedujo ai-kakik nepremičnin ali preeaičnin razun pohištva ali doto v vredao ati od ae čea $1000. Pogoj K da družina na mora vadrševativ otroke. Mati mora bki sposobna ze vzgojo avojih otrok ia more biti koriet otroka, da oetone doma pri materi. Mati lahko dala neko Uko dni iz v ca hiše. Nastanjenost: Mati mora ata novatl tri leta v dotični conuty. More biti dršavljaaka Združenih dršav aH vaaj mora iaaeti prvi pa pir. V tem poslednjem slučaju dobivajo podporo samo oni otroci, ki so se rodili v Zdrušenlk drža veh. Mož je moral ob svoji smrti ali, ko je poetol onesposobljen stanovati v državi. Sterost otrok: Pod štirinajstim letom. Podpora i Za eno dete $15. aa meeee; ae vaakega aadeljaege o- troke, po $10. ne meeee. Največja mesečna podpore aa eno drušiao sme anašati $60. Podpore ae la hko daje v denerju eli v potreh ščineh. Za alučaj bolesni eli ia-vearedae potrebo more ee aekeae ti aačaano večje podpore. f^ Trajanje: Sodišče lahko apre-meni podporo, ako ae ma sdi pri merno. Lahko tudi reategae pod poro dokler otrok poataao IS let eter, ako je otrok boiaa ali aea-poaoben za delo. Uprevet Podporo dovoljaje Je* venlle eli Countjr Court. Sodni n-rednlk preiakuje vaak alušej la poroča sodišču, ae kar sodišče b ravnava o tem. Soda! uradnik mora tekom čaaa, ko m laplačuje podpore, obiaketi ln nadairati do tično družino. Sredstvo: Iz blagajne dotične county, DTDIANA. Pravico do podpora imajo matere, kl imajo nepreekrbljeno eli zanemarjeno deoo. * Pogoji: De eodišče (Juvenije eli Clreuit Court) je mnenje, de je dotičnl otrok aepreakrbljen eli zanemarjen In. se naheja pod skrbelštvom Board-e of Chll-dreas' Ouerdieas. Sterost: Za dečka pod 16. la tom In daklloe pod 17. letom. Podpora: Za otroke pod 0. letom, 60 eentov aa dan, aa otroke Čea 5: leto 50 centov ae dsn. Uprsve: Podporo Isdaje Boerd of Chlldrens' Ouerdlens. V Imenu države nedslre Board of State Cherities. Sredstvo: Podpore se isplaču* jejo Is blegejae dotične Countjr. IOWA. Pravico do podpore Imejo me-tere-vdove eli one, ksterlk mož se nahaja v ustsnovsb, ki jih u* pravi j a 81 ste Board of Coatrol. Pogoji: Ds je meti siromešaa in ni v stanu skrbeti M svoje o-troke. Ons mors biti sposobno se oskrbo svojih otroki sa otroke more biti koristno, de ostens demo pri msterl Slerostt Otrok more biti pod 16. letom. Podpore: £e eno dete, $2. aa teden. Uprave: Podporo dovoljuje Ju-vrnile Court, Distriet Court eli Huper Court. Hodni uradnik preiskuje vsak slušej in poroča sodi-ičtt, ki ne to eklens o etverl Sredetvsi Podpore ae IspleČuje i t blagajn« dotične Countjr , uau-vlijjje. glavni stani Podporu Jedssta tr. j«»t|« leor v drUvi lin««U. SO aO. LAWNDALK AVSL, CtMCAOO, ILLINOIS, Isvriaveim odbori UPRAVNI ODSEK I PisšnAOh Vtoaaol Cslsbsr, sL^a^^aee. rtii 111 . a«. >e občo poaornoat Niao biU aamo ponavljenje obrabljenih krHlšaik 1% je dvlgallo oeješke ps«erl» kot MM IZ JIKOSUVUL V Belgradu, 14. julija 1SSS. tako trdi, da al bila njegova pro L Cuyler j« spremenil svoje mišljenje, ko Bdi ee^ de akese ia pealoije n je zapustil je k oso* je Vorks. le, krieeT) perlemeate ae vrši še skos del eešelaa prorešuneke New |debata. To je prvič v nsii drševi, da ee perleemat pole s drševeim gospodarstvom ia seto je omevae,, Pri pogajeaju. — "Kakor som rekel, prev red bi s vemi mmjal etoaovaaje, pe ee mi adi malo preveliko ae moae, pečlar de jf to debate ailoo dolge la delgošeene. Vel govorafkl ponev I jejo ekoro ono ia lato Kritike vledlae politike In ejoaege gos-poderetve — je eelo od etreni vle- fres, empak stvarni ae jih v aaši sbornioi male sliši. Sodrug K. Kristaa je krlšlekel vladno politiko ne podlogi konkretnih alučajev, potem ke ie po« prej kreaao razvil aekaj aoaiefi-stlčnih misli o kepltaltotllaem 'In soolallatiČnem društva obč«. Sodrug Brkič se je bavil e pe. vem delu govora a političnimi ve« zmeraml v Vojvodini ki ae ^eae* slišano gašenje najprkaitivtsejšik človeških In držsvljaaakih » pre. vie, v drugem pe je podvrgeA pre* račun kritiki s »tališče veretvaa^e dolavsklh in Ijndekik koriauTi. prem ladatkom aa vojeke, Rver itd. Bodrug dr, Sekullš ee je bevll v glavnem a prsvosodaimi ml ter je nevedel eele vreto sla-čajev sodns korupcijs v Vojvodi-al, ki so vsbudili v parlamentu naravnost senzacijo. 8odrug dr. Korua ee, je v jem govoru bavil seme e finančno politiko države, posebne s valut, aim vprašaajem ia pa »a revnovee* jem v državnem prounčiieu. Pri načelnem glesoameju e proračunu js socialistični klub glaeo* vel seveds proti prorašuee. V psrlsmsntu je ae rsrprsvi tadi državno poeojSo v saeeka od 100 milijonov dolerjev v sle-tu (denes približno S mlljerd dinarjev ali 32 milijard kron). Posojilo je v glevnem aameajeao poprovo železnlžkege promete la ze zidanje novlk šeleealšklk prog. Dasiravno soetelisti želimo dober šelesniški promet ia poeeb. ao aove železniške proge, kl bode sepoalila na deaettlaoše delov-atve la ker ao šeleaaiee prsd po. goj reavoja industrije, bo eoelali. stični klub vsndar glesovsl proti posojilu, ker ao more eedeaji vladi ssupstl tolike vsote doaer-je ia pe ker smstrs, de je peeojl lo sklenjeno pod teko eeugodni-osi pogoji, ds se nsm ne be ren- mm. / Zopet je govor o krisl vlede. DemokreUko-redikalna vlada se aopet krka. Koliko čaaa bo še trejele te vlede, ae ee de proro. kovati gre koalleije v drebee, ssorajo priti eove volitve, kajti brez koalleije al nobeea vašiae v parlamentu laogoše. Ker se aem g edl, da vledejoše atraake voli- i tov Še vendar ae žele prehitre,) emo mnenje, de bodo, redikelet le i dmiokrsti vendarle še aekaj me-1 V medsebojni "lju'/e/a vladell. Opositlje. ki pri voUtveb ae mors aiš Isgabitl ampak ete. ga« eelo pridobiti se relltev ae boji. šeprev smo mnenje, de aeeM volitve ae bodo prlaesle bogv« keko drugsčn« slike kekor je p« slike aedanjega perleeMeto. ssn la kl pe aevSi »si$Sak .Iriavuf 'pravdništvo nove obtožnico sera ^^ ^ a ImBi kaeajivege ed I meaeoev do 8 let Meelerlš je namreč dajal o Obe aanl de je "beeebreaaa". Mariji eeet državnega pravdmštva j* s Šividna. Naši drševotvorel ee čud Si ljudje. Sedei krnela ae borna emeli ocenjevati drševaih odredb take, kekor jeelalijo. Lepi šesl se prt. Maslarl rjhmmmm ssbm Im MOVA /LNfl Vil A V/OH/UJI m*—m /UI^IU t v uku/inmh OnsmcgSui miti ft^e st# /išjnjiMš i* le^iomo |wwL| 4<|LM Jg|||L IS^MŠ^O E V f: U « f' (.ULAIUH laaika sa Jfmn^fcaa mm ev*ie tenkeIšiie. Se »odeli«. gol^olU a. obe. oMe na igorej aevedeol ee- Sv. m M .. ' ' i il I . J,— mmumammmm Jurkica Agičeva. Povest. HrvaŠko spisal Ki. landor-ajalald. , Prcvel Fr. Orel. (Delje.) A temu je redno eledil jok. Tcge pe ni imel videti etotnik, ker in «e bi jo bil korel. Zadaje dni pred odhodom pe je elodnjlČ eelo mnogo govoril o odhodu, preučil vee pote, ki vedejo ▼ Pasariaee, pregledal tndi poštno in brzojavno omrežje, po katerem eo je o Pazariaei lehko v etiko. Sej ni teko deleč — ni — tolažil jo leno in hčer, — pregledal oem voe tosadevne temljevide. S ioloanieo ee doepe ▼ poldrugem dnevu, poštni vos bi vpo-rtbil dva, noj več tri dneve, — e brzojev, to gre po naglo, — oko urednik v Pesorineih ni elučejno pijsn. Do — dol — to ni koncem cvete. t Jurkics pe je dobro motrilo leloet ia težke skrbi, kl jih imejo njeni eteriii. Kovno to okol-noet jo je silile, de oe kaže semosvcstno, — redi tega je bilo v njihovi prisotnosti vodno veeela ia Sečna. Po voo dan jo prepevala, žalila oe, da je do uliee doli odmevel a je zvoki smeh. "Hvala Bogu; da vsaj dekle no duše te skrbi I" — oe je tolažila goepe. A vendar eo je včaeih gleeila pesem, — kakor js ni navdajalo eree. Pe tudi ni mo. glo biti drugače. Siroto Jurkica jo čutila v svoji notrenjosti vm drugače, negoli je to odkrhrele. Kakor da bl jo kej dužilo v grlu ob mioli, de od-alej bo bres njih, — bres ovojih roditeljev I Ni mogla pojmiti, kako bo mogla #vetl bres njih in tako daleč od ajik. Domišljija jej ai mogla vtele-siti ni ne pol jesne slike o bodočem življenju. Do eedaj, — ne hips brez njih, a odslej od ranega jutra do poznega večere popolnoma sama, vodno brss njih. Kako-li mi bode ton doli zjutrej, kako pri koeilu, kako se sprovede večer f Kako — tako t A zastonj se je vpraševala. Duša jej je oeta-jsls pusta prazna in žaloetna. Se le tedaj, ko oe je demielile, da sta jej roditelje le v letih, keko lahko obolita, a strsgli jI-ma bodo ti — otročaji l — oh, — Otrok ia grozoto to mioli jo je stresla po vsem telesu. A tudi radi bratcev jej je bilo žal. Bila jim je ekorej draga mati. Hkrbela je sa njihova oblačile, poučevala jik in bolj oo jo ljubili, nego-li očeta ia mater, — a sedej, dolge bo, predno se sopet toide ž njimi. Tolažile oe je s redovednoetjo, v koliko «e spremene v tem dolgom čeeu, koliko dorSetejo. "Zo-rioe bo najlepša, e Dušen — do leto cel junak 1" — Niti na to ni emela misliti, de bo morala sapu-etiti te ozke, tako dobro jej psznane prostore do-meče hiše. Ni bUa to hiia njena ali njenih rodite-ljev, pod tujo otreho oo bivoli, — a to ai manjšalo njene boleeti; Jurkiel ao bili ti prootori stori ' sasael, droge leet, goreče priče lepih, milih, a prošlih otročkih let. Voeke pega aa zidu aačrtona je tudi v njeni duži! A pohištvo t To jo sgodovi-ae življenja njenega la njenih roditeljev. Doba detinstvs, pripovedovanje storilev, — vse je bilo vdolbljeno v temnem leeu in bledih krpek teh sto-lic, mis in omar, oda zgodovina jo tu začrtana s tajno, novidno, toda občutljivo roko, a čitanjo to proiloetl e tek predmetov bolelo jo je šole, zelo, ob mioli t deneo jutri po reč.-m vsemu tem*!'"2 Bogom!" Slovanska njene duša, po naravi io aad latinsko, kamoli io v primeri s germansko, ali ee- ildoveko — — težile je lo se domečo grudo, mačo strsko, — ia trpela je aosnosno muke v avesti si, de ee jej bo ločiti za vedno. * A kekor jej je bilo težko poelovtti se od domač« hiše, Uko jo jc gonila ločitev tudi od igre-deb preko teh sidov, bilo od uliee, bilo neaprot-ae hiše, bilo vsega trga, da — sa vsem Zegrebom je ielovele. Ah, — te, Zegreb! Detinaka njena lato, — cvetna, jaene dekliška leto, — vea, vee, — ao teko spojena ee Zagrebom. Od nekdaj ie oo Je Jurkica rada ugiebijeta v ono temno pogorje m mestom, v one neine hribčke tam do Griče, evetle ia selene kakor perje eksotičnih ptic, oni mikevni oveii Tuikanac, — e po nejveč ono milo Kaevereko dolino, kl jo je vedno vtopljele, sedaj v sen neine lirične pesmi, ssdaj v tejinstvenost romsntične belads. Tudi mesto samo, nsjbolj pa Uiee, saaadile m jej je globoko v sreo. Keko mili, kako dragi bili oo jej evojcčeeao sprehodi v oni burni goječi I Odele j — ne bo jik več. Teiko jej je bilo po osebnostih, ki jih je tu srečevslsf ne bode več videvela raspossjenega črevljarskega ali pekovskega učenca, ne drugih eluisbnlkovf no bo jej uderjal ne uho trdi korek ismučenego zagorskega kmeta; žalovala jo oolo po onih drags-ie tako dolgočeeaih ia neduhovitih, otrpncUh o-brezih uradnikov, oetriienih v oeearako bredo, a tudi sa onimi "elegantnimi" gizdalini jej je eree plaketo — veega tega ae bo vei. Drugače ni jej bilo iel. De gre v tujino, med nepoznane ljudi, to je revno ni plaiilo. Mlade jej dobra duie, nedotaknjena od aveto, ni mogla neti, kaki eo ljudje ia kako ao nagnjeni bolj ole-prmu utiranju ia alobl. Radovednost je učiako-vela neojo oolo neaprotno, da ae je redovela bo-dočemu občevanju i njimi. Najvei ee je veeeHla, kadar ee je domiallla šole. Veeelila ee je poeebno otrok, ki jih bo pooievale{ obetale ei, de oo bode aeumorno trudile, da bo njen reared res uaoren. Ze aedej je rečuaele. na kak načia ei pridobi Ija-bežen ctročičev, izmišljela jc Igro, a keterimi jik bo zabevala, v duhu je is gledala ono sdrava, polna lica malih nemiraciev, slišala njihov svonld ameh, — videla jih okoli eebc, ta bUo jej je, ko-kor de gleda aagelje, mislila na angel jako mehki Čut nedolžnlk onih duiie, — e jedne besedo — ■ ona je še sedaj ljubila te nepoanane otroke. Ako jc oče mioli! aa "akuinjavc" — je tadi Jerkieo napodle misel. Ali, kaker ee nI bale tega mati — take tndi ona ne. Povsem nedolina ni megla misliti na nevameetl, a ko m je spomnita mer-eikateraga nacvoto iaaa šolske dobe. obranil jo Je eopot ponos njene deviške doie. Mieel, do ee jej eedaj ponudi prilika, da asorda naleti na mlado-nišo, kl bo vreden njene ljubeani „ ^^ u g koprnel, - bfla jej je ugodne. Občutila je pri •ebno sladkost, aako isjo in rado. Ne vee zadaje oo nI v njeaik dvajeotik tem neko letih zastonj razvijalo ono lepo telesce t In vsa duša jej je vzklila viaoko — v bujne višave domišljije, zibsls m tem v čarobnih slikah, od katerih najdelje trajajoča — a najnejasneje ona, ki jej je predočevala v polutemi mlada zaročenca na svstem kraju, pred olterjem., Srea^ežljivosti je pordela do vrh čela, stresla sc jc j je roke, da ae jc zbodla do krvi, in ielo tedsj se je mladenka vzbudila iz svojih sanj ter sc silo razpršila take mi-ali. In to ae jej jc posrečilo vsakikrat. Torej ven-der — stotnikom ni se motile, ko je trdile, de Jurkica je "korektor." < Teko so pričakali današnjega dne. Bilo jo 29. oktobra. ZUgajoča prtljago v seboj, plekele jc meti — plakala je hči. dele tedej pe, ko je doepel postreiček, ko ao zaklenili veliki, rjavo poberve-ni seboj in ga je mož tudi odnesel, začela je stara goepe grenko in boleetno tarnati ter vzdihoveti; v cnomer: "Bog moj, — zdi se mi, de co mrtvei-ko krsto odnesli is hiie. Joj , joj, — morde sc ne bomo videli nikoli več — t" Strogo in oeorno je morsl nastopiti oče, da jc napravil konec temu mučnemu prizoru. A tudi tukaj ic — na tem praznem, dolgočaenem kolodvoru — bučali eo Jurkici v ušesih obupni mater- v ni klici; globoko oo joj eegcll v srce, kakor bi oe jih bela; bilo jej je, kekor de zveni Iz njih nekaj proroškega, in dnia oe jej je krčila od bolezti ločitve in muk Črnih slutenj. e e e Žvižg lokomotive jc vsem presekal nit dosedanjih razmiiljevanj. Nehal je stotnik, nehale stotnikovs, nehala tudi Jurkica z razmiiljanjem o komaj proillh dneh. Zopet eo oe, e to ne semo telesno, empak tudi duievno, znašli na kolodvo-; ru. V prvem trenotku so vsi trije skočili k oknu, da se uverijo, jeli to vlak dospel. A bila jc le nizka lokomotiva, ki so je počasi premikala aedej neprej, aedej sopet nezej. Med tem je oolnee že zeilo. Nastopila je sopet Jesen' z vsemi svojimi pravioami in ekoai okno je silil svež bloden večerni vzduh. Prikezoveli in zbirali so sc že železniiki postreičeki, prihajali ao vedno goatcje kmečki in delavski potniki, In kmalu zatem sc doneli iz čakalnice tretjega razreda vik in krik, pesem, smeh ia prepir. TTenotck keeneje oo je prikazale ne vretib perona ooeba vratar jeva; pomolil je glavo v čakalnico, ozrl oe Bog sna kod, oe vmaknil takoj sopet ter seprl vrato sa seboj; e stotnik ga je uprev hotel vpraiati, kedej odide vlak. Za nekoliko čaca je sopet zaiumelo s ceste. Bil je to ropot težkih vos. Prikazal sc je najprej jeden, pa ie dve eli trije hotelski omnibusi. Izstopilo je is njih nekoliko potnikov, ki so najhitreje pometali svoje kovčeke po klopeh čekelniee, sami pa ee požurili v bližnjo reotavracijo. — Ne posabi, Jurkica, poglej! v to koierieo sem spre vi le piičsnee in kifclcc! — je rekla gospa Agičeva. — Želiš-li čašo pivat — jo jo vprešal Aglč ter se gnil v žep, de ae prepriČe, koliko ime denarja Mod tem se je zmrečilo. Služabniki ao prižgali plinove luči, puetivil ža sedaj vsako tretjofj ovotiljko ie nevigano. Od sunaj je bilo aliiatl, ka-ko je voekotoliko dospele keko kočije in dvorana sc je polnila bolj in bolj. Pootrcičeki so letkli po hodniku hitro ln Žurno. Trenotno se je pokazal kak železniiki uradnik, kodeč važno; kakor skr-blpoln je hitel od jednege konca zgradbe na dragi ter je s neisrečno nadutostjo premotrlval voo množico potnikov, ki jo je oamtrsl kakor potre-ben predmet svoje znamenitoeti. Prihajali so po-semečni vlaki. RazdraŽenoet stotnikovs je dosegle vrhunec. Bil je kakor isgubljen. Nepoeled je imel oditi tudi vlak v Žakenj. Vratar jc vstopil in klical poeteje, mimo kateri bo vosil vlak. Po sre- frank Heller: Blagajna valikega vojvode. .. Ia ivedičinc preložil F. J—o. (Dalje.) I''Kolikof" jc.vprašal amejč I »aacsf" » ' Filip jc lepo pogledal ček, ki mu ge jc malo poprej izročil gospod Iaeaes in popolnoma resno odgovoril: ■"Najmanj 10.000 . . . Toda sedaj, goepod Isaacs, prefitudirajva malo te itevilke in računajva." I Gospod Isaacs jc sedel za piaal-iiu miso in Collin mu jc predložil čelo koo papirja in raznih računskih izvlečkov, ki jih je bankir začel pregledovati. Po več minut je bral in računal te številke, delal si razne pribeležke, sešteval, od&tcval, množil in delil, potem pa jo zopet motril z začudenimi pogledi evojega goeta, ki je acdcl zavaljen v naslonjač, kadil mirno svojo cigaro, ko je pa pokadil, al jc prižgal molče novo. Iz ulice sc je Čulo zamolklo bučanje dopoldanskega ceetnege življenja Londona. Naenkrat so začeli zvoniti zvonovi bližnje cerkve, takrat pa jc goepod Isaacs vstal in rekel: ("Vrag naj vae vsame, goepod profesor. Mislim, da ste res našli zlato jajce, kekor ste malo prej rekli. Mogoče se bom radi tega, kar storim, ic kesal, toda za danes zaupem na vaio prekenjenoet. Na vea način pa naredim največjo kupčijo v ovojem življenja." "Samo za eedaj, goepod Isaacs" —je rekel hitro Collin, "kajti po-čeei in pozneje napraviva ie veliko boljie in veliko večje kupčije." * Goepod Ieeaoa jc odvrnil hladno: *Ako naju že pri tej kupčiji ne vzame oba skupaj vrag. Vse detajle ln malenkosti preštudirava po končanih volitvah Kakor ve ete, oe vrie jutri volitve. Obljubljeni vam pa le danee, da vam o-nega dne, ko ml predložite natan cen načrt, izplačam bret vsega 1 milijon 750 tisoč funtoy." "En milijon sedemstoitirideeet tisoč funtov," jc popravil Collin. "Pohabil* ste na moj prispevek." Bogati bankir se jc od srca sme S, stari in sivi profesor pe jo od počasi s sklonjeno glavo la trtidnimi koraki skozi vrata. 1 v m POOLAVJl privede braloa v Pariz, kjer spo-h sna mlado in tajlnstveno ■ f , damo. Bilo je četrtega marca 1910; okoli pol sedmih svečer se je vleg-la nad Pariz nežna in prozorna čl je vpraiale Jurkiee v tem kipu očete za vozni ratgU> Deževnim dnevom, popla- listck. A glej I — ni ga io preskrbel, a tudi prtljaga ni bil še oddal. Zdele se mu je cele večnost, dokler se je preril do blegejne ter kupil tu vozni listek in oddal prtljago} e od nekod — tem zunaj mu je ssdonel glae zvončeka — znamenje, da vabi ie vdrugo. Mej tem, ko je urejel vse potrebno, je bil ie skrajni čas, da ei Jurkiee zagotovi v kupeju ovoje mesto. Zato ei prev za prav nieo rekli niti t "s Bogom I" — temveč pohiteli so br-zim korekom jeden za drugim k vlaku, vsaki noseč v roki ali kak omot, ali koierieo, ali torbico. A stotnik jo polog druzega nesel tudi podvzglev-Je. Jurkico ste obvladali rasdralenoct in nemir-noot. Ni pačila, v kateri vos votope ter krenile takoj v prvi, jej nabliljl. de le sprevodnik jo jo o-pozoril, aej vstopi v oddelek, določeni se gospe. V kupeju sto že sedeli dve eopotnici. Oče jej je pomegal, da je ovoje stvori spravila na police. One pa ga je opominjala, aaj isstopi, da že Ckme vso uredi, de vlak odide kip aa hipom. V tej ras-burjenoeti komej ds mu je podala roko v slovo ia ge spremljele do etopaie. Na zadnji stopnici ee je vsrevnel ter jo colsnik oči poljubil ne čelo. Meti pa, etoječa tam na perona, kakor okeauiela, je obupavala, ter bres- smisle, mehanično blagoslavljale Jarkieo in vlak znamenjem ov. krila. 8olso oo jo selile, tako, da ai videla ae vlake, ae hčere. 8prevodnik je doepel, zaprl vratice kupeja ln vlak ee je zečel pomikati. Silno iumenje, divje pukenje in jeki ropot lokomotivo trooel je nebo in semljo. zaivllgalo je, kekor bl vrezelo, ii-pe ne okencih so safvcaketole ia treole eo dalje, ločene klopi so ikr.pale in pokals, a spodaj pod vosom je ikripalo lelezje in so ivenketale verige. Jurkica eo jo aamreč prvikrat vosila po ieleanici, asto jej je to ropot ia to silno tresenje razbur-jelo živce. Tesno jej je bilo pri srcu in bole se je. Ko oe je nekoliko umirile, spomnile se je iele, de prev se prev se niti ni poslovile od otoriiev. Namenile je bile, da bo s robcem mehala v pozdrav. dokler bo videti ne kolodvor. A ne vae je pozabila ia očitala si je grde nehvaU Jtnost Bol se domom la eteriii obvezala jo jo tako, de so jej ^o-čelo curkom roeiti solze niz liga. "V tam trm r, t k. i ni m talile ne ničeeer druzega. ajU ni prav pojmi-la, kam ia aa katero štren ee vozi. ftelc izza prvo pootaje ae je ozrla in oapazila s*ojl »opotniei. Jed-aa tek je kazala, da je aajbrže dekla, perice eU kej taeege. Njene velike kolore-m namreč al mo-glo spraviti aa polico, ostelo je aa podu ia tiiče-le je Jurkiee t koleno. V ovoji ioloati nI doalej m občutila tega, a ai ai upala, kaj oporeksti. (Dalje prihodnjič.) flonjač. Njegova miza Je bila prvi vrsti ob pločniku. Vse druge mjze v prvi vrsti se bile prazne. Zdajinzdaj se je zaletel kdo ob njega, ali on ee ni menil za take makakosti, neprenehoma sc jc smehljal, a njegov obraz ^ izra zal veselo samozadovoljstvo, posebno ako jc vzel v roke ta ali oni list in ga s kratkimi pogledi pregledal. Kdor bi ja del j Časa opa /ovgl, mislil bi, da aanja in to prav posebno prijetne sanje. Toda bilo jc uaojcuo, da te Banje končajo nenadoma in neprjra* kovano. Svetlo rdeče pobarvan avtomobil je zavil hitro okoli ogla Rue Aubcr. Avtomobil je vozil in zavil tako naglic?, da ae jc nagnil precej na levo Htigu in to ravna proti terasi Gafe pe la Paix. Se predno se je popolnoma ustavil, odprla so se s veliko naglico vrata in iz avtomobila je skočil nekdo, zavit v velik in dolg plašč. Zaloputnil je z vso naglico vrata in rdeči avtomobil, ki ze ni hotel niti ustaviti, ampak je samo malo zmanjšal svojo brzino, jo je potem zopet povečal in naenkrat zavil proti Bouleverdu dea Čappuci-nea, kjer bl skoraj trčil ob neko kočijo, in izginil s svojo prejšnjo divjo brzino v smeri proti Pleče de 1'Opora. Za njim je gledal samo kočijaž in sa ga preklinjal. Vea ta dogodek je trajaj svojih 30 sokund. . Mladi mol, ki je iz naslončaja s •1 zaprtimi očmi opazoval ves ta ogodek, sc je naenkrat dvignil. Kar jc videl dosedaj, je bil navaden prizor, ki sc dogaja vsak tre-notok na pariških bulvarjih, kar pa je aledilo, ga je prebudila iz njegove zamišljcnoetj in izvalo nje njegovo pozornost, ker mu ni bilo razumljivo. Se predno je knogel dospeti rdeči avtomobil na Plačo de TOpera, je oseba, ki je skočila malo prej iz njega »naredila par hitrih korakov—bolje rečeno skokov čez pločnik, hitela proti mizi, kjer jc eedej mladi gospod s črnimi brkami in brez vprašanja in obotavljanja sedla za mizo. V istem trenotku čutil jc mladi mož na svojem ramenu malo roko, a ob ovojem desnem Uiesu občutil je gorak in ape-han dih. Začudil se je, ko je slišal naenkrat kratko in pretrgano ie-petanje: ■■■ "Rešite me goepod, ako ste ka-valir. Zasledovali so me v mojem avtomobilu, mogoče ee mi je po-nrečilo, da eem jih preolcpila. Bodite popolnoma mirni, govorit et s menoj, kot da sediva ic dalje časa rftupaj v družbi, govorite z menoj, kot da sem vaSa prijatte- Tudi ta pr zor je trajal kenui *0l minute. Utihnil je nežni pu/ mala roka je stisnila njep ,Vo ^ molila je čutil popolnoma doli* vse njene nervozne prste, dihalu neznatne dame pa je bilo vedua bolj vroče in spehanejfe Pogledal je v smeri ,kamor je obrnila i udi ona svoj obraz prekrit z gostjJ pajčolanom in zagledal je ,kako w je pojavil izza ogla velik črn av. tomobil s tihim, skoro ncČujniJ motorjem. Par trenotkov, ki so J pa zdeli mlademu gespodu nesko. nČno dolgi, je bilo videti, da Be bo evtomobil ustevil; njejove Mel svetilke ao blestele mrzlo in skoro grozeče. Tudi ta avtomobil jc fjL.\ vil proti B^cvardu des Cappuci. poten»>«pa je z največjo nagli- eo vpzil proti Plače d'Opera, od koder se je naenkrat zaslišalo hrU j pavo žvižganje svctlosrdečeg* i avtomobila. Mladi gospod jc mi.l alil, da se je moral Črni avtomobil i radi kakega prometnega zastoja j nekje uataviti in da ae je posrečil 1 na ta način načrt njegove neznan, ke. Nehotp ae jc globoko oddahnif in obrnil k avoji neznanki, da bi 1 ji čestital. (Dalje prih.) iM i 1^.1111.11^111| i -- Zn kuhanja piva doma \ Imamo v Zalogi alad, hmelj, sladkor rse druga potrebščine. Poskusite ia prepričajte, da je doma pri nu, MjšL1 EuJS ji tumi v pleteni aa- mmmmm GROZDJE GROZDJE ne za- šli p« in rszno Ako Kelit« en ali več železniških Vos svežega mudite, temveč piftite nam takoj se vsa poj v slovenskem jesiksL Mi prodsjaMo r n_____ _____ ■ I grozdje čisto tešo bokse prosto. Mi nakladamo kare v našem zaloi-nem magazinu In se posebno pasi na vsako pofljtteV. Piltte Is dane« . sa ceno na naslov: • 'i •• i _ ' ■ ' 1 m —fata bshfl P. ERLICH A COMPANY, 207 Who!«.aI. Terminal Los Aagelae* CaklereU. ROJAK PAJK JE V trgovini nad IS let. na tisoie dolarjev razpošlje blaga po eeli Ameriki pe se ni nikdar slišale daSi vsak dobil pošteno blago. Kdor ■ Si nas enkrat kupi, še kupi. Pošilja breeplalne cenike po eeli Ameriki sa ure, zlatnina, srebrnin«, diamante, prstene, dalje prave flasns ^ , , w m^______________dismante, prstane, dalje prsve als.n- Columbia gramofone, slovenske bl V vseh drugih jezikih grsmofoneke taetavo, regalije, kape L t * | '^m \ je edini pravi zastopnik gramofone in Si ■ nofone, slo plošče, zastave, regalije, kape L t. d. »vi zastopnik v Conemaugb, Pa., sa Cetombis En sam poskus in prepričali se hodeta. J . t IVAN PAJK, 24 Main St, Conomnugh, Pa. DELNICE JADRANSKE BANKE. pan nitko Nersstujoče poslovanja Js( sivnim delom v vseh pano ' ickazolo potrebo povečat iske banke v zvezi s njenim eks- _____, savod« ^ ivrOItvi sklepa občnega zbora od 17. maia m Je *daj povišale Seiko glavnico od 120 milijonov kren na Ž40 milijonov kron s iadajo 300,000 delale po K 400 ali Sla. 100 neminalc. Iz mnogoštevilnih vprašani naših strank glede nakupa delni' nam jo eldepeti, da bojo nali Izseljenci fteleli aabavHI delaiee III (K 400 ea glavnico in K'800 sa................... doštevši 8% obresti od t. jaa. do 8L ekt. IStl.......... izdaje. v»led česar ee je rok se podpisovanje v Ameriki podaljšal do =J|o. oVtohm tekočega leta. NaM taseljenci. kl še niso delničarji lahk-kupijo delnice pod Istimi pogoji kakor nedeluMarji v domovini. Cena sa euo delnico Ja f)............».K Sl.TC "lErSue I Ui. ItSS. _ . Zc lete ttSl dhridenda le Iraašela it% to je K ki jc pričakovati ao leta lOtt še be&H tik lil Sa vpis m Hi formacije ae obrneta aai FRANK SAKSER STATE BANK GLAVNO ZASTOPSTVO JADHANSKZ BANKE N*r York. N. V.