94 Marijan Zlobec ACE MERMOLJA, NOVA PESMARICA Mladi pesnik iz Gorice v Italiji, študent slovenistike in primerjalne književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani, se je s prvo samostojno pesniško publikacijo pojavil v zbirki Pesniški listi, ki postaja najuspešnejša, hkrati tudi ena najbolj posrečenih oblik izdajanja poezije pri nas, med drugim odpira možnosti tudi mladim, komaj v javnost stopajočim pesnikom, sooblikovalcem slovenskega pesniškega prostora. Mermoljev pesniški list ima številko tri in leto izdaje 1972, kar pomeni, da je bil avtor sooblikovalec začetka zbirke, ki se že približuje številu trideset listov, tridesetih avtorjev. V ospredju avtorjevega motivnega zanimanja so problemi slovenskega zamejskega človeka, npr. tekst Benečija, Morje. Drugi vir motivne inspiracije v pesniških listih predstavlja avtorjev odnos do konkretnega sveta v svoji celostni pojavnosti, iz katere skuša s pesniško ironijo izluščiti karakterne lastnosti, tipo-loške opredelitve človeka v svetu (Ščin-ke, Zaboj na kašča). V tekstu Kras je v avtorjevem izoblikovanju motiva kraška pokrajina le prvi del metafore, za katere drugi del uporablja avtor refleksijo ubesedenega lirskega subjekta. V tretjem tipu Mermoljeve poezije se pojavi prvoosebna refleksija lirskega subjekta (Soba, Bolečina, Himna omari, Beli kurenti). Subjektov odnos do sveta je satirično-revolten, na robu med resignacijo in akcijo, zato se moreta v celoti pojaviti tudi teksta Res presenetljivo spoznanje dragega Ackota in Verz, ki se skorajda povsem približujeta tipu ludistične poezije. Mermoljevi pesniški listi poskušajo izoblikovati lastno poetiko, vendar je avtorjeva oblikovalna * Ace Mermolja, Nova pesmarica (Založništvo tržaškega tiska, Trst 1975, Knjižna zbirka Leposlovje št. 2, opremil Klav-dij Palčič, str. 57). moč zelo šibka, prigodniška, tako da je motivna neizoblikovanost očitna. Nova pesmarica* je izšla tri leta za tem. V izoblikovanju pesniških motivov je opazen delen premik v ljubezensko motiviko (Domača viža, Pesem za Marijo, Prošnja morju, Uspavanka, Ljubezen, Pridi, Nini, Ljubezenski motiv, Nikoli mi ne rečeš). Ljubezenska motivika v Mermoljevi Novi pesmarici ne presega prigodniškosti, povezane s prikritim protestom proti manipulativnim, daj-damskim odnosom, v katerih izgublja ljubezen metafizično lastnost in privlačnost ter se spremeni v enega izmed stranskih možnosti medčloveškega komuniciranja. Podoben je avtorjev odnos tudi do konkretnega sveta v njegovih etablira-nih, institucionaliziranih pojavnostih, ker se tkim. vrednote, trdna pravila, spreminjajo po vodilu agnosticizma, ideološke negotovosti, netrdnosti, kar omogoča resignacijo in prigodniško refleksijo. Zato si Ace Mermolja ne skuša zasnovati trdnega ubesedenega pesniškega sveta, nad katerega bi dvignil svoj lirski subjekt, niti subjekta iz poezije ne izloči, kar ohranja tekstom izpovedni, ideološki karakter. Tudi v Novi pesmarici so opazni pri-godniški in socialni motivi: Morska razglednica, Polnočna, Molitev proti toči, Za novi rod, Pet kozarcev vina, Kvar-tanje, Obešenec se pogovarja z bogom, Jesenska, Naveličanost, Oglas v časopisu, Kresnica, Smrt, Junak našega časa, Profesor v pokoju, Avgust, Nevarni ljudje, Spleen, Naš dom, Poletje 74. V tekstu Krik je v verzni gradnji opazen Kosovelov vpliv iz nekaterih kon-struktivističnih poskusov. Lirski subjekt, izpovedovalec odnosov do sveta in človeka v njem, pristaja na svet brez izrazitih revoltnih drž, brez potencira-nih možnosti in načrtov, prej ironično, kritično, vendar ne ideološko-deklara-tivno ali celo didaktično. V tekstih Beseda, Pesnik, Izpoved v rimah in Pesem aktualizira avtor mo- 95 Ace Mermolja, Nova pesmarica tiv pesništva in pesnika. Tudi tu je močno presega opazno prigodniškost opazna izrazita prigodniškost, ki pa se celotne zbirke. v tekstih Resnica, Resničnost in Faši- Mermoljeva Nova pesmarica še ni iz-zem prevesi v izrazitejši odnos do sve- oblikovala izrazitejše individualne poeta. V pesniški deklarativnosti dobijo tike, prej ostaja v motivnem in slo-omenjeni teksti ideološki karakter, ki govnem eklekticizmu. Marijan Zlobec