Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
zhaja 10. in 23.	Ve,'*a za Po1 lela
vsakega meseca.	--^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba griška.
TEČAJ li. X Gorici dne 35. septembra ISTO. LIST 18.
SEapopatleli: 1. Naznanilo živinorejcem. — 2. Nekoliko o gorkoti in svitiobi.— 3. 0 gnoji, fdalje). — 4. Izreja hrastoprejk Antherea Jama-Mai. (Konec). — 5. Povzdiga sviloreje. — 6. Zagotorilo gospodarja proti škodi pri prodajanji presicev. — 7. Priprava, za preiskavo kalivne moči raznih scmenov.
INfaznanilo živinorejcem.
Ker kmejovavci čedalje bolj čutijo, da dobro pleme se ne da doseči drugače, kakor da se izberejo dobri biki čiste krvi, in ker na koroškem imajo blagč čiste krvi, zato so ondi ustanovili živinske sejme, kjer bodo vsako leto na prodaj biki in krave za pleme in sicer za rdečo živino, to je, za pincgavsko-belansko bode sejm v Spitalu na gornjem koroškem 28. dan septembra; za belo Lavantinskega rodu v Vošpergu (VVolfsberg) v lavantiski dolini 17. dan oktobra;
Za belo, to je Mamhoferskega rodu v Kapli (Kappel) 19. dan
oktobra.
TVoicolilvo o gorivo ti in svitlolbi.
Po solnčnib žarkih dobiva zemlja gorkoto in svitlobo. Gorkota in svitloba zbujete zemljo po zimskem spanji zopet k življenji. Brez gorkote in svillobe no more^obstati ne človek, ne žival, pa tudi zemlja ne. Mrtvo je vse, kjer ju ni. Da se površina zemlje, zrak in voda zgreje, storč sončni žarki. V rablji in z gnjilovco zmešani parsti pa se zbuja gorkota še po dvojni drugi poti; zgreje se namreč gnjilovca, kadar trohni, in nji pridjani gnoj, in zgrejejo se tudi zemljine, kedar sparstenijo. Meči zamoremo, da to trohnjenje in sparstenje je tihemu in počasnemu gorenji enako. Čeravno ne čutimo tega in ne vidimo
— 137 —
očitno, vender spoznamo to lahko iz tega, da na dobro gnojni in gnjl-lovčni zemlji se v jeseni sejano žito veliko prej in krepkejše ukorenini in začne na spomlad tudi veselejši in hitrejši rasti, kakor na nijvah s tako imenovano mrzlo zemljo.
Rekli smo, da sončni žarki grejejo zemljo, ali ne povsod enako. Vzroki tega razločka so mnogovrstni:
Zemlja se po soncu bolj ali manj ogreva, kakor je barva in lastnost zemlje. Vsaka stvar, ki je povrh svetla in gladka, meče veči del na njo padlih solnčnih žarkov od sebe nazaj in jih pusti skoz se iti; nasproti pa črna, temna in bolji zgerbana stvar pobira veči del žarkov in jih jemlje v se.
Vse tedaj, kar kako zemljiše bolj tamno in gerbasto dela, ga dela tudi za gorkoto pripravniši; lehko je torej iz tega zapopasti, da tudi iz tega obzira sparstenina, ali dobra črna zemlja zemljiše greje in da tudi zemlja, ki je zrahljana in preorana, je veliko gorkeji od take zemlje, ki je trda in z gladko površino pokrita. Skušnje so učile, da ravno tista gorkota je zgrela zemljiše z belo apnico na 17 stopinj gorkote, z černo sparsteninsko zemljo na 22 stopinj.
Drugi velik razloček gorkote je tudi po vlažnosti zemljiša. Dokler jo zemlja mokra, zdajajo solnčni žarki veliko manj zato, ker se gorkota naj popred sprejema z vodo, ki je v zemlji, da spuhti iz nje;
dokler se tedaj zemlja suši, so ogreva zemljiše toliko manj, kolikor več
v
je gorkote potreba, da probilna voda iz nje pride. Ge bi pa ne bila zemlja mokra, bi bila vso to gorkoto ohranila, ki jo je v mokrem svetu izpuhtela po sušenji zemljiša. Skušnje so učile, da ravno tisti gorkoti se je apnata zemlja zgrela na 18 stopinj gorkote, ako je suha bila, mokra pa le na 10 stopinj, spareteninska na 22 stopinj.
Iz tega se tudi samo po sebi lehko razumi, da na suho djano zemljišče ne postane le samo suho, ampak tudi gorkeje, nasprotno pa suha zemlja, ako se moči, poslane ne le mokra, temuč tudi bolj hladna. Zato shladi dež zemljo, ker zemlja more dosto vodi gorkote dati, da se ta z njo sprirne in v podobi sopara iz nje izpuhti ali z drugimi besedami, da se spet osuši.
Solnčni žarki imajo veliko večo moč, kader vpadajo navpik na zemljo; kolikor bolj od strane jo zadevajo, toliko manj jo grejejo. V-
138 -
sakdo dobro culi razločke opoldanske gorkote od večerne in zjutranje.
Višja in nižja lega kakega kraja dela o gorkoli velike razločke. Zato je v cvetji drevja, žetvi i.t.d. velik razloček po krajni legi. Na visocih gorak vročili krajev je ta razloček v eni uri posebno različen. Ako greš gori na tak hrib pol ure delječ, misliš da si na Laškem ; greš pa le pol ure dalje, najdeš že vse drugače.
Kedar je nehalo sonce sejati na zemljiše, puhti polagoma gor-kota iz njega, dokler se ne shladi. Sploh je zakon narave tak, da tista zemlja se tudi naj hitreje shladi, ki se je naj hitreje zgrela. Rahlja zemlja se shladi in zgreje hitreje kakor gosta, debela zemlja.
Kedar je nebo jasno in sape ni, se zemlja naj bolj shladi. Ob jasni pomladanski ali jesenski noči se zemlja poverh včasih tako hladi, da je proti jutru za 6 ali 8 stopinj merzleji kakor zrak, kteri sprejeto gorkoto veliko bolj počasi iz sebe oddaja. Zrak se tedaj le spodaj, kjer obdaja zemljo, shladi in ondi en del svojih vodenih soparjev v podobi drobnih kaplic poklada na mrzlejšo zemljo, ali na rastline ravno tako, kakor se kapljice, nastavijo na mrzel kozarec, ako ga prinesemo v gorko hišo. Tako se dela rosa. Ge se pa površina zemlje ponoči celo do zmrzline shladi, se na njo padši vodeni soparji še bolj strdijo in postanejo slana. Gorkoto pa tudi oblaki in [veter [zaderžujejo v zemlji. Oblaki so pokrivala, ki gorki puh, ki je do njih prišel, zopet nazaj na zemlje mečejo, da se tedaj, kedar je oblačno, veliko manj shladiti zamore. Ravno tako moč, kakor oblaki imajo čez mlado rastline tudi štorja ah slama ali dilje, s kterimi vrtnarji ponoči pokrivajo bolj mehke rastline, da jih mraz ne popali. Veter brani prehlajenje ker vedno zgornji bolj gorki zrak se premetuje doli do zemlje.
(dalje prihod.)
O gnoji
(dalje)
Ako hočemo dobiti izvrsten gnoj, treba je umno ravnati z gno-j em že v hlevu in potem na gnojišči. Naj prvo se nam vrine vprašanje, ali je umno, da je gnoj dolgo časa v hlevu pod živino ali ne ? Na to odgovorimo, da se more pri tem ozirati na razno okoliščine. Ako pustimo gnoj pod živino dalje časa, dosežemo s tem, da se tim bolj pomešajo izmeti z nastelom ; živina trdo shodi gnoj, to pa pripo-
— 439 —
more, da gnoj ne vre prehitro; posebno dobro je gnoj pustite pod živino dalje časa, kjer se za naslel porabijo stvari, ki so trde in ki imajo le majhno lastnost nategljivosti. Treba je nam tedaj prostornih hlevov, ki naj imajo tudi dostojno visokost. Nikdar naj se ne opusti večkrat podkidati, ker s tem dosežemo, da ves gnoj bolj enakomerno pomešamo.
Konjem se navadno vsaki dan spodkipa zarad potrebne snažnosti. Kakor hitro konjščjek le nekoliko časa v gorkem hlevu leži, že se razkroji in razvije mnogo amonjaka. Po nekterih krajih imajo navado, da vsaki dan gnoj spod živine spravijo, in ga v hlevu na za to odločeni kraj spravljajo. Res je, da je gnoj v hlevu obvarovan pred solncem ; ali potrebno jo na pol večega prostora; vrenje rabijo nakopičenega gnoja je močneje od vrenja gnoja, ki pod živino trdo leži; gotovo pa izpuhteči gazi škodujejo živalim in poslopji.
Navadno se spravlja gnoj na posebne prostore, gnojišče imenovane, ki so hlizo hleva.
Gnojišče naj je na senčnej strani hleva, lohko naj se k njem in od njega z vozom pride, ne sme hiti pod kapom, pa tudi na takem mestu ne, kjer bi se druga voda vanj stekala. Gnojišče more biti na hladnem kraji zato, da zgorej ležečega solnce ne prepeka, in popolnoma ne posuši, ker tak gnoj ne zgnije; nasproti pa se spodnji tako razgreje, da ga veliko zgori. Treba je dalje skrbeti za dostojne ja-reke, ki iz hleva odpeljejo vso gnojnico v za to namenjene jame. iz kterih se gnojnica lehko dobiva, ko je treba, z njo gnojni kup polivati, Voda, ki proti gnojišči priteka, se more odpeljati, da ne izluži gnoj. Velikost gnojišča se ravna po številu živine; vedno pa naj jo tako veliko, da gnojni kup v njem nikdar ni viši od 4 čevljev. Dno in stene gnojišča morajo biti take, da ne spuščajo gnojnice iz gnojišča, in da se tudi iz zemlje voda ne steka v gnojišče. To dosežemo, ako na dno in krog in krog en ževelj na debelo ilovce, gline, trdno nabijemo. Dobro je, nad ilovco še plošnjate kamnje ali pa stare opeke položiti. Dobro je, da je gnojišče obzidano, se ve da more biti med zidom in g-"ojem nekoliko prostora, da zrak lehko dohaja do gnoja.
Gnojišče naj je kolikor sploh je mogoče, dovelj prostorno da lehko ločimo stari gnoj od mladega, vsakega na posebni kup, ker sla-
140 —
bo je, mlad gnoj na starega metati, kakor se navadno ravna, in potem kedar ga potrebujejo, ga spet jemljejo z vrha, kar pa ni prav, ker z-gornji gnoj je še sirov in še ni pripraven za gnojenje, ko je spodnj* gnoj že prekuhan. Da se to odpravi, naj se napravi več leg gnoja.
Iizreja lirastoprejls.
Antherea Jama-Mai.
x	Ckonec)
Ostane nam še govoriti o izreji hrastoprejk, kako, da napravijo zarod. Ko iz mešičkov pridejo metulji, navadno v popoldanskih urah, so nekoliko oslabljeni, ali nemudoma ko napoči noč, postanejo krepki in jamejo se pariti. Metuljka poleže potem jajčičke na pirje hrastovo, na stranice hrama i. t. d. Jajčičke je lebko čez zimo hraniti, ker celo mraz od 17 stopinj R. pod ničlo jih ne more vničili.
Skušnje celo spričujejo, da je za plodenje bolj vgodno mrzleji kraj, kakor gorke shrambe. Neki gospod Liha je hranil metulje pri plodenji v gorki izbi, v kterej je bilo 24 stop. R. gorkote, in vidil je, da so metulji (možkega spola) hitro pomeril, in da celo metuljke so prezgodaj poginile, tako da niso mogle dostojno množino jajčic položiti. Ko jih je pa spravil drugo leto v hladneje kraje, so živeli metulji in metuljke dalje časa.
Pri hranjenji jajčic je treba paziti, da jih miši ne pokončajo ker škušnja spričuje, da miši kaj rade poišejo jajčičke hrastoprejk.
K sklepu naj spregovorimo še o boleznih hrastoprejk.
Skušnje do zdaj kažejo, da niso hrastoprejk e bolezni tako močno podvržene, kakor navadne sviloprejke. Da so pa nalezljivosti oku-ženja z boleznijo, telesca imenovana, podvržene, to je dozduj dokazano.
Zaspanost, bolezin, ki je pri navadnih sviloprejkah, se nahaja tudi pri hrastoprejkah, vender ni tako nevarna. Hrastoprejka postano črna in se zlije kakor gnojnica. Vzrok te bolezni se navadno išče v slabem pirji hrastovem, če je premokro na pirje, kfero hrastoprejkam pokladamo.
Ko smo v kratkem popisali vse poglavitno o hrastoprejki, in ker je izreja hrastoprejk ena novejših skušin, smeli bi preiskovati njeno vrednost, da spoznamo njeno prihodnost, če bo mogoče izrejo hrastoprejk splošno vpeljati.
- 141 -
Naj prvo bomo našteli vse, kar je vgodno za izrejo hrastoprejek
1.	Izreja je lehka,
2.	Klimatične razmere njegovo izrejo le malo ovirajo, ker brez vse skrbi pod milim nebom živi,
0.	Neizmerna množina hrastovega pirja gotovo tudi pospešuje rejo hrastoprejk, ker ji tekne pirje hrastovo vsakterega plemena.
4.	Vgodno je, da hrastu nikakor ne škoduje odtrganje pirja.
5.	Dobrota svile od hrastoprejk ni skor nič slabejša od one navadnih sviloprejk; tudi odpadki svilni so dostojne vrednosti.
6.	Zdravstvene razmere so vgodne za rejo hrastoprejk, ker one so le malo boleznim podvržene.
Nasprotno pa moremo našteti nevgodne točke:
1.	Težavno je nadzorovanje izreje hrastoprejk in le malo smemo upati, da bode mogoče hrastoprejke v sobah na pleteninah izreja-
ti, kakor navadne sviloprejke. v
2.	Ge se hrastoprejke izrejajo, kakor jim je vgodno, da se na stavijo hrastove veje v z vodo napolnjene posode, treba je mnogo prostora in izreja stane mnogo stroškov.
3.	Pri izreji v gojzdu so marsiktere nevarnosti kterim so hrastoprejke podvržene. Obramba proti ptičem, ki gosence prav hudo nadlegujejo, se sicer napravi z pleteninami, ki pa stanejo mnogo denarja.
4.	Nevgoeno je tudi to, da so dobi v primerji od mešičkov hrastoprejk le malo svile.
Izreja hrastoprejk bo imela prihodnost po našim mnenji le potem, če bo navadna sviloprejka vedno bolehala. Nadjati pa se smemo, da bomo dosegli namen, to je, da prestanejo razne kužne bolezni domače sviloprejke, in potem bo reja hrastoprejk le opravilo bolj iz veselja, kakor za dohodke. —
IPovzcliga sviloreje.
Skrbno se ozira zdaj visoka vlada na povzdigo sviloreje v našem cesarstvu, kakor nam bode sledeči popis dostojno dokazal in želeti je le, da tudi mi marljivo delamo in pospešujemo la blagi, vele-važni namen.
— 142 --
Nadjati se je, da bode s časom prestala kužna bolez in naših sviloprejk, in da bode to z edinjenimi močmi doseči mogoče tukajš-nem poskuščevališči.
Tu naštevamo vse podpore dnarstvene, ki jih je visoka vlada namenila deželam v podporo za povzdigo naše sviloreje.
Tirolsko je dobilo Goriška kmetijska družba in sicer za napravo zdravega semena .	.
za včiščenje orodja pri raznih odgojiteljih . za posebno, odločeno izrejo zdravega semena, za nakup drobno gleda (mikroscopa) .	.
za 3 mladenče, ki so se izučili o sviloreji na poskuščevališči svilstva in za plačo, da kot popotni učitelji širijo uk sviloreje , za priobčevanje sviloreje v slovenskem listu.
fr. 3800
fr.
fr.
fr.
fr.
fr.
fr.
500
200
200
250
300
100
skupej	fr.	1500
Trst, kmetijska družba		fr.	100
Istrija ........	»	600
Dalmacija .......		2000
Kranjsko. Metliška svilorejska družba	n	200
Koroško kmetijsa družba v Celovcu .	)>	100
Stirsko, Stirska svilorejska družba	d	800
Spodnjo Estrajsko ......	»	500
^Zgornjo	„			7»	500
Češko—ondolna svilorejska družba .	77	2400
Moravsko .......	/7	500
Slezija ........	77	1100
Galicija	.......	77	280
Bukovina .......	77	370
Iz tega lehko razvidimo zdalne denarstvene podpore,	in	nadja-
b so smemo pravega pospeševanja o sviloreji, ki ima še veliko pribod-»ost, in ki ima krepko podpirati in množiti ljudsko blagostanje.
Zagotovilo gospodarja proti škodi pri prodajanji presičev.
Pri prodajanji debelih presičev se mnogokrat gospodar zmoti, in tako škodo trpi, ker navadno ne ve, koliko je Špeha, koliko mesa i. t. d. pri presiču ; nasprotno pa zna in ve mesar, ki kupuje, kaj natanko, ker ga uei vsakdajna skušnja. Da se vsim tem okoliščinam gospodar ohrani, dobro je, da prodaja debele prešiča le na tehtnico. Ta način je naj pravičnejši in želeti je, da bi se vsi kmotpvavci tega načina	pri prodajanji	poprijeli. Dr. Rhode je	na	tanko	preiskava!	koliko
mesa, krvi, kosti,	Špeha ima debel prešic	in	najdel	je,	da	ima	dobro
rejen, debel prešič na vsakih '100 funtov teže (živ).
3 funte krvi,
2	%	„	praznih čev in želodca
3	„	srca, pljuč, jeter, jezika,
11 Vj „	loja in masti pri čevah,
76	,,	mesa, Špeha, kosti.
Navadno se računi zgube na 5‘/2 funtov; če k tem še prištejemo 3 funte krvi, potem, pljuča, jetra, srce, želodec, čeva ki se pa za napravo klobas porabijo vender ni zguba veča od '11 funtov na 100 fantov teže, ko se prešič zakole. —
JPriprava, za preiskavo kalivne moči raznih semenov-
Vsakter, ki se kedaj pečal z vrtnarstvom, bo spoznal in pritrdil, da negotovost kalivne moči semena mnogokrat veliko pokvari in ovira dohodke poljedelstva.
Hanneman napravil je prav koristno- orodje, s kterim !se lehko prepričamo o kalivni moči semena.
Ta priprava obstoji iz plošče, ktero se 24 ur pred uporabo položi v vodo ; potem se jo stavi na plitev krožnik in se dolije toliko vode, da postane prazni prostor med ploščo in krožnikom okrog in okrog napoljen z vodo, vender ne sme biti voda črez ploščo.
V plošči je 25 ljuknic, in v vsako se položi eno seme. Seme, ki težko kali, kakor seme trave, se pokrije nekoliko se zemljo, kar pa ni potrebno pri semenu, ki rado kali, n. pr. seme zelja repe i.t.d. Potem se pokrije ploščo se sušivnim papirjem, ki more vedno moker biti in vsaki dan se nekoliko vode prilije, tako da je krog in okrog vedno prazni prostor napolnjen. Dobro je vse to spraviti pod stekleni zvon, ker se kalenje toliko bolj hitro pokaže, sploh namen skušnje je hitreje dovršen, vender ni neobhodno potreben stekleni zvon.
Pri „ Eifler-ji “ na Dunaju se dobijo take plošče za 50 kr. pa tudi mi jo radostno preskrbimo ; in kdor si jo hoče naročiti, naj nam blagovoli naznaniti, da zamoremo potem željam vstrezati. —
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Fr. 1’ovše, — Tiskar Seitz v Gorici