6. stran 0
Bodo zbrali
za kulturni dom?
• • 8. stran
Frelih ponovil lanski upeh
'HkpiA sončnih dneh kmetje ne poznajo nedelje in ne praznika. Predolgo je bilo de i
ževje m preveč dela seje nabralo - Foto: F. Perdan
I*o XXXI. Številka 43.
j       ilelji; občinske konference SZDL "■■te, Kranj, Radovljica, Škofja Loka *hOt - Izdaja C P Glas Kranj. Glavni *dtfk Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar
9. stran
Trije mrtvi pod snegom
Kranj, torek, 6. 6. 1978 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah,
od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
. „ „ Smmmi taHHHSHI od julija 1974 pa ob torkih in oetkih'
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA  G O R E N J 8 iTo
X. zbor gorenjskih aktivistov in borcev NOV
Inidenje bo prisrčno
Na jubilejnem zboru gorenjskih aktivistov in borcev NOV pričakujejo najmanj 15.000 udeležencev — Posebna vlaka iz Domžal in Kamnika ter z Jesenic — Kranj v praznični preobleki
KRANJ — Pričakujemo, da se bo na prostorih Gorenjskega v Savskem logu v Kranju v nedeljo, 11. junija, na X. zboru h aktivistov in borcev NOV zbralo najmanj 15.000 obi-mfir9 ao nam te dni povedali člani prireditvenega odbora. *»ju* iz Domžal in Kamnika ter z Jesenic bosta pripeljala tudi gjfcaa vlaka. Obiskovalci iz ostalih krajev pa se bodo pripe-^■»Tojimi vozili in avtobusi.
Za snidenje gorenjskih aktivistov, ki bo ob vsakem vre-v tem trenutku domala že vse pripravljeno. , bo udeležence veličastne proslave dočakal v praznič-
^/"Hfcteki. Na vhodih v Kranj bodo postavljeni mlaji s trans-mr.2ena predvečer bo na kranjskem I>gu revolucije kon-•** kranjskega pihalnega orkestra, na Knški gori, Kalisču, *MHkt, Jakobu, Krvavcu, Šenturski gori, Joštu, Smarjetni Priin Jamniku ter drugod pa bodo zagoreli kresovi.
V zgodnjem medeljskem jutru bo pihalni orkester iz Kranja P° kranjskih ulicah igral budnice. V gorenjsko metropolo pa kdo že zaceli prihajati prvi obiskovalci.
Za deveto uro je napovedana na prostorih Gorenjskega sej-•» otvoritev razstave Talci na Gorenjskem.
Uro kasneje pa se bo v Savskem logu začela osrednja pro-*ra. Na njej bo govoril predsednik izvršnega sveta skupščine %81ovenije dr. Anton Vratuša, prireditelji pa za to priložnost Pripravljajo tudi bogat kulturni program. V njem bodo nastopili "cftatorji, akademski komorni zbor iz Kranja, kranjski pihalni "kester ter mladinski mešani pevski zbor kranjske gimnazije, i frftj trenutek pa bodo dočakali tudi pripadniki Prešernove bri-f P*e, letos poteka petintrideset let od njene ustanovitve, in »•*• prejeli veliko plaketo občine Kranj, borci iz s Kranjem I Pobratenega Rivollija pa bodo Prešernovcem izročili zlato Gari-
kldijevo zvezdo.
Slavje se bo potem seveda nadaljevalo. Na tovanškem sre-j          se bodo obudili mnogi spomini na težke dni iz zadnje l «f«a vihre.                                                        J. Govekar 1^------.- -
Srečanje internirancev in izgnancev na Ljubelju
Trpljenje hrabri in zbližuje ljudi
&M%%^°V' ve™om* Francozov, vpodruž-Zvn^kT^Sna na^u7belJ»> &r so ob pokanju krvmskih bicev gradili ljubeljski predor in umirali . . .
Ljubelj — Le malokdaj se je na kraju trpkega spomina na Ljubelju, ob spomeniku in na kraju, kjer je med vojno stalo koncentracijsko taborišče, zbralo toliko ljudi kot v soboto, 3. junija. Na zemljo, prepojeno z znojem in krvjo, so stopili slovenski interniranci. izgnanci, politični zaporniki, borci in aktivisti, ob njih pa je stalo na stotine pionirjev in mladincev iz vse Slovenije. Na kraju ob glavni cesti, ki sam po sebi zostri pozornost mimoidočega in ga skorajda  prisili,  da  se   vsaj  za trenutek sreča z zgodovino, ki naj se nikdar več ne ponovi, so prišle tudi slovenske interniranke s Koroške, zastopniki KZ Verbanda iz Celovca, itali-
janski partizani in interniranci iz Trsta ri Stare Gorice. Veličastna proslava slovenskih internirancev, izgnancev in političnih zapornikov nas je spomnila na trpljenje ljudi za žicami, ki jim je esesovski uničevalni stroj nasilno pobral vse, samo volje do življenja in svobode jim ni mogel vzeti. Trpljenje je hrabrilo in zbližalo ljudi. Tudi po vojni so ostali prijatelji, pa naj so delili zlo na Ljubelju ali v drugih tovarnah smrti, izumu nacizma, po Evropi. Ponižani in izmučeni tei pretepeni junaki za žicami so bili veseli vsakega ohrabrujočega pogleda domačina, vsake vesti o porazu Nemcev, vsake besede o svobodi!
Ž5 let krvodajalstva
•nj, Škofja Loka — V soboto
ie in zvečer sta bili tako v .-"ju kot v Skofji Loki vsakoletni Djkjalski  proslavi, ki  sta letos ^J*' tudi s srebrnim jubilejem I "° obletnico  organiziranega kr Lr*ktva na Slovenskem. Potem * organizacijo krvodajalstva pri , Prevzel   rdeči križ,  se je med povoljne krvodajalce vpisalo že !JB občanov, ki so vsaj enkrat ;*'#nju žedarovalikri — to drago-.tekočino, ki  rešuje življenja, in vrača delovno sposobnost, ■o pripravljeni pomagati sočlo-izpričujejo  krvodajalci vsak *ndar pa   imajo ob tolikih ih, da se namreč sproti zago-potrebna količina krvi za vse vene ustanove, zasluge prav -" poleg krvodajalcev tudi pri-aktivisti RK, pa tudi delov-*ganizacije    in    tudi druž-
STRAN:
benopolitične  organizacije. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je ob jubileju namenil tako krvodajalcem kot aktivistom in ostalim posebna  jubilejna priznanja, ki so jih na svečanostih v Kranju in Skofji   Loki   podelili   poleg spominskih plaket. Obe proslavi, sledile jim bodo proslave še v ostalih treh gorenjskih občinah, sta poudarili tudi bodoče naloge krvodajalstva, ki naj se ne bi ustavilo pri sedanjih že sicer visokih številkah: če pa bo vsak krvodajalec postal tudi organizator, aktivist RK in 8 tem prenašal humano misel o potrebnosti dajanja krvi, kot dolžnosti, da pomagamo sebi in drugim, potem ni bojazni, da ne bi tudi med novimi mladimi in zdravimi občani krvodajalci tradicija pomenila toliko kot sedanjim. —
L. M. -
Dragica Rome, govornica na sobotnem zboru internirancev, zapornikov in izgnancev ter mladine na Ljubelju — Foto: F. Perdan
Ljubeljsko taborišče je bilo uničujoče. Takšen red kot v Mauthausnu je vladal, razen tega pa so bile še težje vremenske razmere. Ze leta 1941 je Hitler ukazal postaviti na Ljubelju taborišče. Interniranci bi morali prevrtati ljubeljski predor. Vendar je Kokrški odred v noči na 30. junij leta 1942 taborišče uničil. Nemci so začeli znova. 3. junija leta
Nadaljevanje na 12. stran
iubi ie $WW* m e s a ni c a,
Kulturni program so pripravili J eseničani - Foto: F. Perdan
Solidarno za zdravstvo
Skupščina zdravstvene skupnosti Kranj je menila, da je znesek za solidarnost 14,5 milijona din za uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva v Sloveniji primeren za kranjsko občino in so predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnih nalogah pri uresničevanu temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za letos potrdili.
Po samoupravnem sporazumu si namreč delovni ljudje v naši
Xy*8ClNA KRANJSKEGA jflClN8KEGA SyETA ZSS ob 9. uri bo skupščina Via«kega sveta ZSS, na ka-°odo  pregledali  delo v 'klem   štiriletnem man-
SV-     obdobju, sprejeli ice  za   dejavnost vna-potrdili  novo organizi-in izvolili  novo vod-vj" Povzetke   gradiva ob-rt*o na 3. atrani.
DOGOVORIMO SE
5. STRAN:
ZASEDANJE VSEH TREH Z BOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ŠKOFJA LOKA
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine se bodo tretjič v tem mandatnem obdobju zbrali na zasedanju občinske skupščine. Zbor združenega dela bo odločal o prispevnih stopnjah za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, na skupnem zasedanju pa bo nedvomno najvažnejša točka osnutek urbanističnega programa za občino Škofja Loka. Povzetke gradiva objavljamo v rubriki Dogovorimo se na 5. strani.
republiki    zagotavljajo zdravstvene storitve in druge pravice iz enotnega programa z medsebojno solidarnostjo ne glede na dohodkovne možnosti posamezne občine. To pomeni, da občine, ki si lahko z lastnimi prispevki zagotovijo   več   kot potrebno raven   zdravstvenega varstva, prispevajo za potrebe zdravstvenega varstva občin, ki tega ne zmorejo zbrati po enotni prispevni stopnji. Kranjska zdravstvena skupnost   pa   sodi   med tiste zdravstvene  skupnosti,  ki prispevajo    sredstva   za izvedbo enotnega  programa zdravstvenega varstva v republiki, tako da bo  potrebno   omenjeni znesek zbirati po prispevni sopnji 3,33 v letošnjem letu.
Tako zbrana sredstva za občinske zdravstvene skupnosti, ki same ne morejo zagotavljati pravic iz enotnega programa, a se namenjajo tem občinskim zdravstvenim skupnostim le, če so v svojih samoupravnih sporazumih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva zapisale tudi prispevek uporabnikov k zdravstvenim storitvam.
Naročnik:
Slovesnost na Jančah
Slovesne proslave na Jan čah   ob   šestintrideseti obletnici zmage borcev 1. slovenske partizanske brigade — II. štajerske grupe odredov nad Nemci, so se poleg številnih Ljubljančanov, krajanov, pripadnikov J L A, enot   teritorialne obrambe, mladih pohodnikov, nekdanjih   borcev   in tabornikov udeležili tudi Sergej Kraigher,  Lidija  Šentjurc, Ivan Maček-Matija, Miha Marinko, Milan Kučan in drugi visoki gostje. Slavnostni govornik je  bil  sekretar komiteja   mestne konference ZKS Ljubljana Marjan Orožen,   ki   je   spregovoril o partizanskih bojih na Štajerskem in povedal, da so izkušnje takratnih bojev dragocena pomoč pri organiziranju    sistema splošnega ljudskega odpora v da naš njem času.
Štiri tisoč knjig za Korošce
Štiri tisoč knjig za koroške Slovence so zbrali zasavski šolarji v akciji, za katero je dalo pobudo zasavsko slavistično društvo. V nedeljo so knjige izročili koroškim otrokom. Zaključek akcije je bil pred osnovno šolo v Dolu pri Hrastniku, kjer so pripravili krajšo slovesnost, kulturni program pa otroci iz Zasavja   in   Koroške. Za savski šolarji so   tudi dali pobudo, da bi v letu knjige razširili    akcijo zbiranja knjig za koroške otroke za vso Slovenijo.
Horuk na
slovenskih
deloviščih
V nedeljo so se začele mladinske delovne akcije na Kozjanskem, v Slovenskih goricah, Goriških brdih, Brkinih, v Posočju in v Suhi krajini. V Goriških brdih mladinci delajo na pobočjih Kožbane, kjer bodo napeljali vodo in cesto v vas, ki imaše komaj 15 ljudi in nobenega mladinca. Nova cesta naj bi omogočila vrnitev mladini.
Na Kozjanskem je akcija stekla v Trepčah. Letos bodo v tej akciji sodelovali mladi iz vseh republik in sicer več kot 800 po številu. Nadaljevali bodo z modernizacijo ceste maršala Tita v osrčju Kozjanskega, prestavili telefonski kabel in gradili kulturni dom v Šentvidu pri Planini.
V Prevolah se je začela mladinska akcija »Suha krajina 78«. Več kot 600 mladincev bo v štirih izmenah gradilo ceste in vodovode v tamkajšnjih vaseh. V Dornavi pa se je začela republiška delovna akcija »Slovenske gorice 78«, v kateri bo v štirih izmenah delalo 550 brigadirjev.
Oživeli so tudi Brkini. Brigadirji bodo sodelovali pri asfaltiranju demenske ceste in pri gradnji brkinskega vodovoda. V Posočju pa bodo mladinci gradili vodovode, ceste, naselja in urejali hudourniške struge.
Priznanja gospodarske zbornice
Konec preteklega tedna so na seji skupščine gospodarske zbornice Jugoslavije ponovno izvolili za predsed nika gospodarskega združenja I Uja Vakića. Podelili so tudi jubilejne plakete ob 30-obletnici ustanovitve in dela gospodarskih zbornic v Jugoslaviji. Zlate plakete za izjemne dosežke v gospodarstvu so dobili iz Slovenije Mirko Bizjak, Tone Bole, Drago Flis, Leopold K nese, Andrej Petelin, Boris Snu-derl in A ndrej Verbič.
Idej nepolitično izobraževanje komunistov
V jeseniški občini so v zadnjih dveh letih uvedli več novih oblik izobraževanja članov zveze komunistov — Odločno naj bi spremenili dosedanje slabosti v izobraževanju
JESENICE
Jesenice — Ideološka komisija pri komiteju občinske konference zveze komunistov Jesenice, ki jo vodi Valentin Erjavšek, je opravila v zadnjem obdobju pomembno delo, vendar si prizadeva, da bi v prihodnje odpravili še vse slabosti, ki ovirajo vsestransko in poglobljeno izobraževanje članstva.
Poleg temeljnih programov ideološke vzgoje so v dveh letih organizirali več tečajev, seminarjev za člane zveze komunistov, nekateri slušatelji pa so že uspešno sklenili študij v enoletni poletni politični šoli pri Centralnem komiteju ZKS in druge oblike idejnopolitičnega usposabljanja članov, ki so jih pripravili v občini. Komunisti so na seminarjih in na sestankih osnovnih organizacij obravnavali predvsem študijo Edvarda Kardelja in se seznanjali z dokumenti kongresa.
Ideološko delo naj bi bilo po posameznih osnovnih organizacijah ZK tudi v prihodnje tako ali še bolje organizirano. Odpravili naj bi predvsem šablonsko in togo delo, zato naj bi programe izobraževanja pripravili po sposobnostih in interesih članstva, seveda pa na temeljih osnovnega programa. Osnovne organizacije naj bi upoštevale vse oblike in metode ideološkega in vsestranskega izobraževanja svojega članstva in posebno poudarile preučevanje družbene problematike. Zdaj se dogaja, da večkrat usmerjajo komuniste k takšnim oblikam ideološkega dela, ki ne ustrezajo ne njihovim potrebam, ne željam, še manj pa njihovi ideološki ravni. V osnovnih
Ivica
Oblak
nova
predsednica
Škofja Loka — Pretekli teden je bila na programsko-volilni konferenci škofjeloške mladine izvoljena za novo predsednico občinske konference 22-letna Ivica Oblak.
Ivica Oblak je predmetna učiteljica matematike v osnovni šoli Prešernove brigade v Železnikih. Doma je iz Lučin v Poljanski dolini, kjer je tudi začela pot mladinske »funkcionarke«. Je mentorica mladih v osnovni šoli, do izvolitve pa je bila še predsednica konference mladih iz krajevnih skupnosti in namestnica sekretarja občinske konference ZSMS.
Nova predsednica bo še naprej opravljala svoj osnovni poklic, saj v Škofji Loki delo predsednika občinske konference ni poklicno.
»Naloga novih organov občinske konference in seveda tudi moja bo v prvi vrsti poglobiti stik z osnovnimi organizacijami v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, šolah. Poleg priprav na deseti kongres slovenske mladine se nameravamo mladi aktivno vključiti v bližnje volitve organov krajevnih skupnosti, zavedamo pa se tudi, da moramo prav mladi postati nosilci kulturnega življenja v vseh sredinah.«   H. J.
organizacijah naj bi se sproščeno in odprto, skupaj z delovnimi ljudmi pogovarjali o vseh idejnopolitičnih in drugih vprašanjih, ki jih prinašata življenje in naša revolucionarna praksa z vsemi težavami kot tudi z delovnimi uspehi.
Ob tem pa je še posebno pomembna kritika in samokritika, razni sestanki in konference pa so najboljša prilika, da se razvije kritika o napakah dela. Obenem pa tudi ne bi smeli skopariti s pohvalo in priznanjem za dobro opravljeno delo.
Dosedanje slabosti v kiejnopoli-tičnem izobraževanju bo potrebno odločno spremeniti. Treba bo odpraviti mnenje, da je v osnovni organizaciji za to delo odgovoren le tisti član sekretariata, ki skrbi za idej n opol iti čn o delo in vzgojo. To je skrb vse organizacije. Bilo pa bi tudi bolje, da na sestankih idejnopolitičnega izobraževanja materialov ne bi brali in da bi nasploh odpravili slabo pripravljene sestanke. Po vsaki temi naj bi bil sproščen pogovor, ki naj bi odpravil nejasnosti in pomisleke.
Pogovor s sekretarji
Jesenice — V sredo, 31. maja, je občinski komite ZKS pripravil pogovor s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov o nalogah v prihodnjem obdobju. Pogovora se je udeležila večina sekretarjev, ki so se odkrito pogovorili o težavah pri svojem delu ter o nadaljnji aktivnosti. Med drugim bodo posebno skrb posvetili idejnopolitičnemu usposabljanju članstva, komunisti pa se bodo zavzeli za uresničevanje akcijskega programa, ki ga bodo sprejeli v vsaki sredini. V osnovnih organizacijah ZK bodo ocenili sistem nagrajevanja delavcev ter splošne akte ter presodili, če so resnično usklajeni z zakonom o združenem delu ter z vsakdanjo prakso in razmerami v delovnih organizacijah. Vsi komunisti naj bi prispevali svoj delež in povsod aktivno sodelovali, kajti delo naj ne bi več slonelo le na sekretarju in članih sekretariata. Poleg tega naj bi se v osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih med drugim temeljito pogovorili o reorganizaciji večjih krajevnih skupnosti.
Pogovor ocenjujejo kot uspešno obliko za nadaljnje aktivno delo članstva zveze komunistov v jeseniški občini, še posebno za plodnejše delo osnovnih orga nizaci j ZK .   D. S.
Kakšni so splošni akti?
Radovljica — Delovna skupina za opravljanje nadzorstva nad zakonitostjo dela v organizacijah združenega dela radovljiške občine je posredovala izvršnemu svetu skupščine občine poročilo o svojem delu  v zadnjih dveh mesecih.
V tem času je natančno pregledala samoupravne splošne akte, ki urejajo področje osnov in meril za vrednotenje dela ter razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah združenega dela. Pregledali so akte v Verigi, v Plamenu, v Kemični tovarni Pod-nart, v LIP Bled, v Sukno Zapuže, Vezenini Bled, v Žitu Lesce, v Elanu Begunje, v GG Bled ter v Splošno gradbenem podjetju Gorenje. Komisija je dala svoje mnenje le ob nekaterih pomembnejših spornih vprašanjih in opozorila na nepravilnosti.
V razmeroma kratkem času je opravila pomembno delo. D. S.
Dokazovanje dvojne pokojninske dobe s pričami za borce NOB
Rok do konca junija
Cas, v katerem lahko borci NOB vložijo zahtevek za priznanje dvojnega štetja časa prebitega v NOB in narodnoosvobodilnem gibanju v Grčiji v pokojninsko dobo, se izteka. Po zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se dokazovanje te pokojninske dobe s pričami konča 3l.decembra letos, vendar pa rok za zahtevek o potrdilu občinskega odbora ZZB NOV poteče že konec tega meseca. Po tem datumu ne bo več možno uveljavljati zahtevkov za dvojno štetje pokojninske dobe med NOB ali če bodo potrdila občinskih odborov ZZB NOV nosila kasnejši datum kot 30. junij.
Kot vemo, je bilo po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju možno uveljavljati dokazovanje pokojninske dobe s pričami le do konca leta 1966 in to za posebno dobo, do leta 1967 pa za zavarovalno dobo. S spremembo zakona v letu 1976 pa je bilo borcem NOB omogočeno, da še lahko uveljavljajo s pričami dvojno štetje pokojninske dobe pri pristojni podružnici skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sicer na podlagi posebnega potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV; v tem potrdilu mora odbor soglašati z uvedbo postopka za dokazovanje dvpjhega štetja s pričami. ,
V sredo, 7. junija, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občini Jesenice, na kateri bodo razpravljali o rezultatih poslovanja v tromesečju v železarni Jesenice in pregledali rezultate poslovanja gospodarstvu občine Jesenice v prvem tromesečju leta 1978. Nato boL. govorili še o dosedanji realizaciji srednjeročnega plana investicij vte lezarni ki ocenili realizacijo do leta 1980 ter tudi predlog sklepa o so glasju k novim cenam v mestnem in potniškem prometu za Vmebc Jesenice ter predlog odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva A občini Jesenice. D. S.
V sredo, 7. junija, bo redna seja izvršnega odbora predsedstva činske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo sprejeli programi občinske konference SZDL za letos, sprejeli finančni p: konference, razpravljali o osnutku družbenega dogovora o prič nju sredstev za osebno in skupno porabo in o skupnih osnovah a merilih za določitev vloge in pomena funkcij in zahtevnosti deli njih ter določanju osebnih dohodkov in drugih prejemkov za detepfc-voljene in imenovale funkcije v SRS o samoupravnem sporazspe o združevanju sredstev za izgradnjo kulturnega doma na Jesenicah i o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
ŠKOFJA LOKA
Danes ob 13. uri bo seja predsedstva OK SZDL. Na seji bafc obravnavali analizo volitev, evidentiranje možnih kandidatov za am ce vodilnih funkcij v RK SZDL in njenih organih in razpravljali o* vedbi volitev v organe K S, udeležbi na X. zboru aktivistov h Vab bratstva in enotnosti.
Jutri, 7. junija, ob 16. uri bo 1. seja skupščine občinske BobnJH valne skupnosti. Na dnevnem redu je poročilo o delu občinske iuka ževalne skupnosti, predlog samoupravnega sporazuma o spremeniti in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobražena* skupnosti, izvolitev vodstva in delegatov za izobraževalno skupMt Slovenije, imenovanje tajnika in poročilo o delu komisije za preobatj bo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
L.B.
TRŽIČ
Danes popoldne ob 17. uri bo v veliki sejni dvorani tržiške obč skupščine skupno zasedanje občinske konference SZDL in občina sveta zveze sindikatov Tržič Konferenca in sindikalni svet bosta o nila marčne volitve in sprejela priporočila, kako pripraviti volitve » gane krajevne samouprave.
V četrtek, 8. junija, ob 17. uri, pa bo seja odbora za pripravo v Bratstva in enotnosti. Člani odbora bodo ocenili opravljeno 1 razpravljali o podeljevanju priznanj.
Ugodna ocena ob letošnjih volitval)
Kranj - Predsedstvo občinske konference SZDL je ugodno I nilo tako priprave na volitve (evidentiranje kandidatov m ku* ranje) in tudi same volitve. Doseženi rezultati so vsekakor zadovft* še posebej, če jih primerjamo z rezultati volitev izpred štirih leM^ Tako je bil ugotovljen občuten padec neopravičenih izostankort** tev, saj je število »abstinentov« s 4,8 odstotka zdrknilo na 1 in neveljavne glasovnice s 6,1 odstotka na 1,6 odstotka. Tudi uSP" na volitvah je bila dokaj visoka. Naj za primerjavo in osvežitev^ mina ponovimo nekaj podatkov:
volitve
vpisanih volivcev
glasovalo
glas**!
v OZD 9. 3. 78 obrtniki 9. 3. 78 kmetje 12. 3. 78 krajani v KS 12. 3. 78
30.421 1.522 3.520
«.532
27.819 1.170 3.456
40.485
91,45
76,8
98,2
92,99
1«
«. Svoje naloge so tako zadovoljivo opravile tako družbenopohd'J organizacije kot tudi posamezniki, pri čemer niso izvzeta tudi sre^ javnega obveščanja.
Novo izvoljene delegacije v posamezne zbore občinske skupWKn>J in skupščine SIS že delajo, delegati se že vključujejo v delovanje p* C^i meznih samoupravnih teles, zato bo potrebno izobraževanje delegat* iLv delegacij in vodij delegacij posvetiti posebno pozornost; še pose* pozornost pa je treba posvetiti rednemu evidentiranju kandidata'* samoupravne in družbenopolitične funkcije tako v organizacijah J* ženega dela kot tudi v vseh družbenopolitičnih skupnostih in orp* % zacijah; evidentiranje je naša skupna stalna naloga. Iv
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ -PRIPRAVLJALNI ODBOR
vabi gorenjske borce in aktiviste ter vse delovne ljudi in občane, posebno pa še mladino na
x. s
JUBILEJNI ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV IN BORCEV NOV, S
ki bo v Kranju v nedeljo, 11. junija 1978.
Zbor bo m razstavišču Gorenjskega sejma, če bo slab B vreme, pa v pokritih prostorih sejma. Ob 9. ujbodrt, razstava Talci na Gorenjskem, ob 10. uri pa-P"^J**£ nostnega programa, na katerem bo govori predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS dr. Anton Vratuša.
Po programu bo tovarisko srečanje.
Pripravljalni odbor
i
Hi V,
Torek, 6. junija 1978
Pred občnim zborom — skupščino občinskega sveta ZS Kranj
. Življenje in delo delavcev
manj z organizacijskimi, zato vse več dela z vprašanji, ki zadevajo .. .
Na 8. kongresu ZSS sprejeti sklepi Wrtavljajo najširši dogovor andi-*kega članstva in pomenijo skupinapotilo za delo sindikata v odlo-«b boju delavskega razreda za ^■ičitev in uveljavitev novih sa-Jjjpravnih odnosov na  vseh po-Itfjii združenega dela. V 17 sku-i ^thao povzeta vsa bistvena vpra-ki zadevajo delavce v združeno ddu, opredeljujejo njihovo sa-^ravno moč in pobudo, njihov W» na ustvarjanje in delitev do-**** v vseh tokovih družbene redukcije, njihov vpliv na življenj-* in delovne razmere. V njih je Wdjen del nalog za uresničitev *Vlne samoupravne vsebine in od-jj** v   temeljnih organizacijah lenega dela in v krajevnih skupen.
0* hi uresničili kongresne sklepe **finski svet ZS K ranj sprejemal in sprotne akcijske programe ^(kiočal njihove nosilce na vseh ^"orfi sindikalnega delovanja. Pre-. Jjdoval je uresničevanje sprejetih ^pov, preverjal   politično odgo-^•sost za njihovo uresničevanje in ^ajeval družbeno akcijo z drugi-3. družbenopolitičnimi dejavniki, ^*«ti s SZDL kot s frontno organi-
. cato je obračun dela, ki ga bodo L**^f*a vili jutri na XII. občnem zboru •t «kupfičini občinskega sveta bogat 'Tnaiolik in zato tudi ne bo težko zvrtati programske   usmeritve za podnje. Iz obširnega gradiva, ki so * pripravili  za   skupščino, bomo v nekaj kratkih povzetkih ^•ati bistvo dejavnosti na raz-področjih.
^0 IN ORGANIZIRANOST SINDIKATA
zasnove za delo ob-^ ***«»eta so bile sprejete na XI. <$TJ- Wa 1974. leta, torej še pred *0fcom ZSS in so bile kasneje s sklepi najvišjega zbora rl*nkili sindikatov.  Posebej so ~rDjih poudarjene naloge v zvezi VJ^janjem samoupravljanja de-v temeljnih in drugih organi-združenega dela, razvoju sa-(j^favnih interesnih skupnosti in ^Ptekemu sistemu, uveljavljanju ^•upravne delavske kontrole, na -^^oju razvoja in izpopolnjeva-kdnižbenoekonomskega sistema, V^^nju socialne varnosti in ob-3nju    socialnih    razlik ter ju  življenjskih   in delovnih tT delavcev, razvoju stanovanj-gospodarstva in reSevanju sta-[C^jakih   vprašanj, kulturnemu bfc D^u delavcev>   rekreaciji, ob-^anju   in   ljudski   obrambi in samoza ščiti
kranjski občini je bilo oblikovanih vseh 19 odborov sindikata, tako da so sindikati vključili v svoje vrste 99 odstotkov vseh delavcev. Vsi odbori dejavnosti delujejo po delegatskem sistemu, v vseh pa so zaživeli tudi aktivi mladih delavcev.
Prav tako so se po 8. kongresu reorganizirale tudi osnovne organizacije. Povezovale so se v občinske odbore delavcev posameznih dejavnosti, znotraj osnovnih organizacij pa so zaživele sindikalne skupine. V 46 večjih osnovnih organizacijah sedaj dela že 234 sindikalnih skupin.
Na osnovi nove organiziranosti se je okrepilo sodelovanje sindikata s samoupravnimi organi delovnih organizacij, čeprav to ne bi mogli trditi, da to velja že povsod. Se vedno so TOZD, kjer izvršilni odbori sindikata ne dobivajo gradiva za seje samoupravnih organov oziroma so slabo obveščeni o njihovem delu.
Sodelovanje z organi delavske kontrole je bilo še pred nekaj leti šibko, v zadnjem času pa se je občutno popravilo.
Izrednega pomena je ustanovitev osnovne organizacije sindikata delavcev v zasebnem sektorju, kajti ti delavci prej niso bili nikjer povezani. Osnovna organizacija ima več kot 100 članov, stalno aktivnih pa je tretjina. Pomembna dejavnost te organizacije je rekreacija in izobraževanje.
Ce bi na kratko pogledali še kadrovsko strukturo vodstev OOS bi lahko ugotovili, da je med vodilnimi sindikalnimi delavci polovica žena, kar ustreza dejanskemu številu med zaposlenimi in, da je četrtina aktivistov mlajših od 27 let, delež neposrednih proizvajalcev se je povečal na 45 odstotkov. Zaradi ustrezne kadrovske politike tudi ni težav pri izbiri vodilnih funkcionarjev za občinsko organizacijo in odbore.
Veliko pozornosti so pri občinskem sindikalnem svetu posvečali informiranju. V tej mandatni dobi je izšlo 35 številk Informacij in več številk športnih Informacij. Poleg tega je občinski svet sproti obveščal osnovne organizacije o vsem delu in dogajanjih v občini.
Občinski sindikalni svet je v tem času nadaljeval sodelovanje s sindikati iz pobratenega angleškega mesta Oldnam, s sindikati iz Dussel-dorfa, Rivolija in sindikati iz zahodno nemške pokrajine Villingen-Schvveningeb. Vključili pa so tudi v solidarnostno pomoč za Angolo.
Prvič je prišlo to sodelovanje do izraza pri vprašanjih gospodarske stabilizacije, ki jo je sindikat spodbujal in spremljal uspehe. Nadalje so se sindikati aktivno vključili v uresničevanje ustavnih dopolnil in nove ustave, zlasti pa so se aktivno vključili v uresničevanje zakona o združenem delu. Ugotavljajo pa, da vse možnosti samoupravnega organiziranja na osnovah ustave in zakona o združenem delu še vedno niso uresničene, zato so ti problemi še vedno aktualni. Se poseben pomen so dali samoupravnemu sporazumevanju  ii družbenemu dogovarjanju kot novima oblikama urejanja medsebojnih odnosov in zato je bila tema dvema področjema posvečena vrsta akcij.
Izredno važno vlogo ima sindikat pri razvijanju delegatskega sistema. Nosi polno odgovornost za kadrovske priprave v postopku evidentiranja in kandidiranja kandidatov in rezultati zadnjih volitev so kazalec uspeha na tem področju.
IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA
Družbenopolitično izobraževanje zavzema v celotni dejavnosti občinskega sveta izredno pomembno mesto. Pripravili so vrsto seminarjev, imajo vsakoletno politično šolo in organizirajo  še  vrsto drugih oblik izobraževanja. Leta 1976 je bil orga-"niziran klub samoupravljavcev, ki je 'že opravičil svoj obstoj. Ocena za štiriletno obdobje  potrjuje, da je vedno več osnovnih organizacij sindikata,   ki   se   odzivajo potrebam članstva in jih vključujejo v izobraževanje. Važno je tudi to, da se poleg vodstev izobražuje vedno širši krog članstva.
Občinski svet je v okviru svoje dejavnosti in organov sveta, kot tudi na sindikalnih seminarjih in politični šoli obravnaval kulturno dejavnost v TOZD, K S in drugih sredinah, kakor tudi delo kulturne skupnosti. Čeprav je prihajalo do različnih stališč, je bilo sodelovanje s kulturnimi institucijami uspešno. Slabo pa je, da je kulturna dejavnost omejena na manjše število delovnih organizacij, vsem delavcem pa še ni omogočeno, da bi si lahko ogledali različne kulturne prireditve.
Kaj do leta 1982?
Glavna naloga je razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov ter gmotni in družbeni razvoj
^ tem času so se sindikati tudi na
2° organizirali v skladu s statuom dogovorom, ki ie bil sprejet ^^ongresu. Težišče dela je bilo po-VjtRo v odbore panožnih sindi-**i občinski svet pa je s svojimi *m usklajeval delo na občinski in med odbori sindikatov. V
N__
SINDIKAT, GOSPODARSTVO IN SAMOUPRAVLJANJE
Vprašanja gospodarjenja, ekonomske politike in spremembe družbenoekonomskih odnosov je sindikat obravnaval tako v osnovnih organizacijah, kot v odborih in organih občinskega sveta. Pri tem je vedno sodeloval z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini kot tudi s skupščino občine in njenim izvršnim svetom.
Nova organiziranost
Več poudarka osnovnim organizacijam
n« hi učinkovito uresničevali vlogo sindikata so pri kranjskem ob-Wm »vrtu že lani začeli uveljavljati nove organizacijske oblike. W«ir» Z da je ustrezna organiziranost pogoj za uresničevanje ^Wki iih mora sindikat opravljati na podlagi ustave, zakona o zdru-Cnidelu in drugih sporazumov in dogovorov.
oJmvna celica sindikata je osnovna organizacija, ki jo praviloma Wnvp klavci ene organizacije, znotraj organizacije pa se lahko Wv?io rindikalne skupine. Izvršilno-politiČni org^n je izvršni odbor -08 OHiovne organizacije se povezujejo v sindikalno konferenco, ki v večii delovni organizaciji tudi izvršni organ ali predsedstvo. OOS v TOZD oziroma sindikalne konference v delovnih organi-**rikh *» v sestavljenih OZD med seboj povezujejo v koordinacijsko *roferenco, k* & oblika medseb°Jnega sode,ovanJa sindikalnih orga-^ćHani sindikatov, povezani v OOS tvorijo zvezo sindikatov v občili Organi zveze sindikatov .so: skupščina, ki se sklicuje vsaka 4 leta ^ODfMPnra  kd se sklicuje praviloma enkrat letno, občinski svet, kot Wdelekat8ki organ, predsedstvo občinskega sveta in nadzorni Nktt Oreani zveze sindikatov se oblikujejo iz delegatov osnovnih ^nizacijTObčinski svet izvoli iz svoje srede predsedstvo kot svoj
^l^^^SnnnoBti je v Kranju tudi 12 odborov dejavnosti. V*k odbor bo Snel tudi svoj izvršilni odbor Odbor bo izvolil predsednika in podpredsednika, za koordinacijo pa bodo skrbeh tajniki odbo-
^Zwza sindikatov mora biti prisotna tudi v političnih in samo-^ravnih aktivnostih v krajevnih skupnostih v smislu povezovanja klavcev v združenem delu in občanov v KS. Temeljna podlaga za sin-W»o aktivnost v KS je vključevanje čimvečjega števila delavcev '»amoupravne in politične organe ter delegacije KS.
SOCIALNA POLITIKA
Naloge sindikatov s področja socialne politike, ki jih je sprejel 8. kongres, so bile vključene tudi v delo občinskega sveta. Skupaj z drugimi dejavniki v občini, so pripravili več analiz in študij, ki so služile za politično akcijo pri oblikovanju socialne politike v delovnih organizacijah. Posebno vlogo pri oblikovanju socialne politike so imeli izvršni odbori sindikata.
Pri sindikatu so tudi ukrepali, če so bile kršene pravice delavcev v TOZD. V ta namen je bila ustanovljena pravna posvetovalnica, ki jo je lani obiskalo že več kot 620 delavcev. Ugotavljajo, da se bodo morali sindikati v prihodnje več ukvarjati z varstvom pri delu, če bodo hoteli spreminjati subjektivni odnos delavcev do varstva pri delu in z organizirano akcijo spodbujati dejavnost samoupravnih organov in odgovornih za varstvo pri delu.
Urejeno stanovanjsko vprašanje je eden važnih pogojev za uspešno delo. Sindikat se je vse od leta 1971 aktivno vključeval v oblikovanje stanovanjske politike, ki je v kranjski občini uspešna, saj se je število novo zgrajenih stanovanj na 1000 prebivalcev v zadnjih letih podvojilo.
LJUDSKA OBRAMBA IN DRU ZBENA SAMOZAŠČITA
V preteklem mandatnem obdobju zaznamujemo velike uspehe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, vendar pa se opažajo določene pomanjkljivosti. V nekaterih delovnih organizacijah so to dejavnost jemali zelo enostransko. Z golim normativnim urejanjem, ne tudi s konkretnimi akcijskimi pripravami in usposabljanjem delavcev. D m god se je ta dejavnost omejevala na samoupravne organe in na organe za fizično zavarovanje, o varnosti in zaščiti so razpravljali le v vodstvu, itd.
Zato se bo moral sindikat v prihodnje zavzemati za stalnost dela pri izpopolnjevanju sistema obrambe in zaščite. Politična akcija mora vsebovati tudi elemente krepitve zavesti delavcev, da bodo aktivno in na vseh področjih sodelovali pri zaščiti vseh družbenih vrednot in v družbenopolitičnih skupnostih.
Osnovna programska in akcijska usmeritev dela občinskega sveta ZSS Kranj za naslednje mandatno obdobje temeljita na sklepnih dokumentih 8. kongresa ZSS, na določbah zakona o združenem delu in drugih sistemskih usmeritvah nase družbe. Program občinskega sveta ZSS je usklajen s programom dela občinske konference ZKS in občinske konference SZDL.
Ker postaja razpolaganje z dohodkom osnova uspešnega gospodarjenja ter gmotna spodbuda delavcem, ko odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela, bodo morali sindikati v naslednjem mandatnem obdobju dosledno zahtevati uresničevanje in učinkovito delovanje samoupravljanja in razvijanje dohodkovnih odnosov v združenem delu, razvijanje materialne podlage samoupravljanja, dinamičen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, nadaljno rast življenjskega standarda in zagotavljanje skladne delitve dohodka za vse namene porabe, ki vplivajo na pridobivanje dohodka in na tej osnovi določati obseg, kakovost in hitrost zadovo-
Šport in rekreacija
Večina sindikalnih organizacij se ukvarja s športno in rekreativno dejavnostjo, občinski svet pa vsako leto organizira letne in zimske sindikalne igre. V tekmovanja, ki zajemajo kar 14 športnih panog, je bilo lani zajetih že skoraj 3000 delavcev, od tega več kot 400 žensk. Prav po zaslugi sindikalnih iger in prizadevanja sindikatov za poživitev športne in rekreativne dejavnosti, so v mnogih kranjskih organizacijah oživele športne sekcije in društva.
Ijevanja osebnih in družbenih potreb ter sredstev za akumulacije in rezerve.
V zvezi s temi nalogami je najbolj aktualno nadaljnje uresničevanje zakona o struženem delu, za katerega lahko sedaj že ugotovimo, da Se ni zaživel tako kot bi bilo potrebno. Zlasti v večjih delovnih organizacijah so njegove zahteve izpolnili le formalno.
Izredno važna naloga sindikata bo se vedno zaposlovanje, ki mora biti v mejah dogovorov. Posebno skrb bo potrebno posvetiti mladini, zlasti tistim, ki nimajo osnovne šole.
V programskih osnovah zavzema važno mesto razvijanje delegatskega sistema. Večjo skrb naj bi posvetili delegatskim odnosom v skupščinah ŠIS in samoupravnemu sporazumevanju med delegati uporabnikov in izvajalcev ter delegatskemu sistemu v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih.
Sindikat se bo tudi zavzemal, da bo bolje zaživela delavska kontrola in da bo uživala podporo ostalih družbenopolitičnih dejavnikov in da bo pridobila na kvaliteti in učinkovitosti dela.
Nič manj niso važne naloge pri razvijanju družbene samozaščite in obrambe, v katero je treba vključiti vse delavce in jih usposobiti za delo v vojnih pogojih. Osnovne naloge družbene samozaščite pa so boj proti kriminalu in podkupovanju ter zlorabi položaja, boj proti kršiteljem ustavnih določil, proti simulantom, kršiteljem socialistične morale in drugim sovražnim dejavnikom.
Socialna politika ostaja še naprej enako pomemben del dejavnosti; prav tako izobraževanje, kultura in športna dejavnost ter rekreacija.
Pripravila: L. B ogataj
zavarovalna skupnost triglav
GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj
PE Jesenice
razpisuje javno licitacijo,
ki bo v četrtek, 8. junija 1978, ob 12. uri v poslovnih prostorih na Jesenicah, Titova 16.
Prodajalo se bo karambolirano osebno vozilo
ZASTAVA 101
prevoženih 81.000 km, leto izdelave julij 1976.
Vozilo si je možno ogledati vsak dan pri Avtokleparju Stanetu Jerebu v Lescah. Izklicna cena vozila je 15.000 din. Interesenti pred licitacijo položijo 10-odstotni polog od izklicne cene.
Ponudbe v zaprtih ovojnicah oddajte do 8.6. do 12. ure.
Medobčinski svet SZDL
za Gorenjsko
razpisuje na podlagi 26. in 39. čl. Zakona o javnem obveščanju in na podlagi 129. čl. Statuta ČP Glas Kranj
prosta dela in naloge
odgovornega urednika
poltednika Glas, glasila SZDL za Gorenjsko kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, kot so:
— organizira in vodi delo redakcije in operativno ureja časopis
— odgovarja za vsebino časopisa in publikacij, ki jih izdaja DO
Kandidat mora  poleg splošnih  izpolnjevati  tudi naslednje
— da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v novinarstvu
— da ni bil kaznovan za naklepno kaznivo dejanje
— da je državljan SFRJ
— da ima moralnopolitične kvalitete ter sposobnost organiziranja in vodenja.
Kandidati naj svoje priglasitve s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih opravil, dostavijo v zaprti ovojnici do 23.6. 1978 na naslov Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, Kranj, Trg Revolucije 1, s pripisom »za razpis«.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva >b:re kandidata.
MS SZDL za G oren ko
Iskra končala delo
Avtomatizacija na tirih
Zaloška ranžirna postaja je poleg zagrebške najmodernejša v državi s propustno zmogljivostjo 2800 vagonov na dan
r
ZALOG^ — Železnici radi očitamo zaostalost, prepočasnost, neprilagodljivost na nove, spremenjene razmere in predvsem, da se z veliko zamudo modernizira in avtomatizira. Pa ni tako. Tudi na železnici hodijo po poti tehničnega napredka, le da koraki niso nagli, ker pač modernizacija na tirih terja milijarde vloženih sredstev. Teh pa vsem manjka. Toda tudi počasi se daleč pride — pravi pregovor — in dokaz je te dni dokončana ranžirna postaja v Zalogu.
Za železniški tovorni promet so poleg vleke, vagonov in tirnih poti pomembne tudi ran žime postaje, kjer se zbirajo vlakovne tovorne kompozicije, preusmerjajo vagoni in spet sestavljajo nove kompozicije. Osrednja naprava je drča, kjer z drč-ne grbine spuščajo posamezne vagone, jih avtomatično usmerjajo na izbrane tirnice, od koder odpeljejo nato na novo sestavljene kompozicije v določeni smeri. Njega dni je to izredno zahtevno in težaško delo opravljalo na ducate železničarjev, ponavadi noč in dan, v petek in sve-tek ter ob vsakem vremenu. Seveda zunaj na progi. Tovorni promet je zato potekal počasi, na ranžirnih postajah so ostajali vagoni tudi po več dni.
Danes je povsod prevzela celotno fizično delo železničarjev elektronika. Vse poteka avtomatično, pregledno na komandnih pultih v kontrolnem stolpu, hitro in brez napake. Drča je daljinsko upravljana. Krmili jo elektronika na temelju radarskih naprav za kontrolo hitrosti. S plinom ogrevane kretnice prek avtomatike se premikajo s hitrostjo 0,6 sekunde, ročno pa je ta proces trajal pri najbolj urnem železničarju 6 se-
Preskrba prebivalstva
Radovljica — Trgovina naj bi se v skladu z zakonom o združenem delu čimprej in kar najbolje povezovala s proizvodnjo tudi v radovljiški občini. Povezovanje naj bi slonelo na novih družbenoekonomskih osnovah, tako, kot v občini nakazuje že trgovsko podjetje Murka, ki se povezuje s trgovskimi in proizvodnimi organizacijami po vsej Sloveniji.
V občini bodo pripravili načrt razvoja in pri tem izhajali iz potreb preskrbe prebivalstva, posebno v novih soseskah. Pri tem pa ne bodo zanemarili pomena, ki ga trgovina ima pri turističnem razvoju občine.
Radovljiške trgovske organizacije bodo letos večinoma le pripravljale načrte za nadaljno razširitev trgovske mreže. Tako bo Špecerija Bled pripravila gradbene načrte in projekte, med objekti pa vložila denar v market v Radovljici, v market Mošnje ter v nekaj manjših objektov. Murka Lesce se intenzivno pripravlja za gradnjo nakupnega centra v Lescah, Merkur pa načrtuje gradnjo skladišča Zeleznina v Radovljici ter nabavo opreme. Manjše adapatacije in nabavo opreme predvidevajo tudi v Živila Bled.
D. S.
kund. Zasedenost tirov javljajo spet druge elektronske naprave, avtomatiko pa dopolnjujejo še številne vzporedne telekomunikacijske naprave kot so avtomatska telefonska centrala, dirigentske in interfonske naprave, ozvočenje, urne naprave, teleprinterske in telegrafske naprave ter še kup drugih. Vrh tega je celotna ranžirna postaja pregledna z vsemi podrobnostmi na komandnih mizah na dveh stolpih. Železničarjem ostajajo le še pritiski na ustrezne tipke in kontrola številnih elektronskih naprav.
Taka je sedaj ranžirna postaja v Zalogu, ki so jo pred dnevi vključili v promet na temelju sklepa komisije sekretariata za promet SRS. Dela
pri modernizaciji in avtomatizaciji je prevzela že pred desetimi leti Iskra oziroma njen specializiran Biro za avtomatizacijo železnic, sedaj TOZD inženiringi delovne organizacije Iskra-avtomatika. Modernizacija je potekala počasi. Pogojevali pa jo niso samo investicijski zastoji, marveč tudi oviran potek dela, ker je ves čas morala nemoteno opravljati delo glavne ranžime postaje v Sloveniji. V desetih letih so se zvrstile štiri investicijske stopnje. Danes ima postaja 60 tirov od tega samo drča 45. Proge se raztezajo v dolžini 12 km. Zmogljivost oziroma propustnost postaje je nad 2800 vagonov v 24 urah.
Poleg Iskre so sodelovali še drugi kooperanti, tako francoski Saxby z drčnim delom in zahodnonemški SEL z delom varnostnih naprav. Investicija je veljala 120 milijonov dinarje v.
Ranžirnega zamaška torej v Sloveniji ni več, če seveda upoštevamo, da se morajo nekatere pošiljke živih tovorov, v glavnem živine in vnetljivih ter eksplozijskih snovi še vedno preusmerjati ročno na manjših ne-avtomatiziranih ranžirnih postajah v Sloveniji in da bo treba čimprej modernizirati in avtomatizirati tudi ranžirno postajo na Teznem pri Ma-rib oru.
Marjan Kralj
Pogled z drčne grbine na novo železniško ranžirno postajo v Zalogu. Tod se sedaj preusmerjajo tudi tovorne kompozicije z gorenjske proge — Foto: M Kralj
Obrtnikov ni
Jesenice — V jeseniški občini že nekaj let ugotavljajo, da so v zadnjih letih problemu obrti posvetili razmeroma malo pozornosti. Potrebe po proizvodnji izdelkov in storitev, ki jih lahko nudi zasebna obrt, so mnogo večje od sedanjih zmogljivosti. V samem mestu Jesenice čutijo kronično pomanjkanje storitvene obrti. Premalo je servisov za popravila gospodinjskih aparatov, radio in T V aparatov, vodovodnih instalaterjev, avtomehanikov, avtoklepar-jev in ličarjev. Obrtnikov tradicionalnih poklicev skoraj ni več.
V okolici samega mesta pa stanje še bolj zaskrbljuje. Razen tega je
vedno manj občanov, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo kot s postranskim poklicem. Večina po odjavi obrtne dejavnosti z delom še vedno nadaljuje. Neupravičeno opravljanje obrtne dejavnosti se pojavlja na področjih, ki so deficitarna. Manjka avtomehanikov, kleparjev, ličarjev, TV mehanikov, vodovodnih instalaterjev in zidarjev. Zastoj je tudi zaradi izredno slabih obrtniških poslovnih prostorov, saj urbanistični programi v minulem obdobju niso zadovoljivo upoštevali potreb po poslovnih prostorih.
D. S.
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
/ ^ \\ Nova dejavnost *■ skupnosti
za zaposlovanje
Posebna družbena skrb, do katere je invalidna oseba upravičena po tem zakonu, se začenja z usposabljanjem za delo, za zaposlitev. Usposabljanje pa se izvaja: s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu oziroma s prilagajanjem na delo v OZ D in pri zasebnih delodajalcih, s prilagajanjem na delo v invalidski delavnici, z ustreznim usposabljanjem v zavodih za usposabljanje invalidnih oseb, s pridobitvijo strokovne izobrazbe in usposobljenosti po merilih za izobraževanje odraslih in seveda s Šolanjem na ustreznih šolah. Pomembni del postopka ugotavljanja in priznavanja lastnosti invalidne osebe je predhodna izbira poklica oziroma dela, za katerega se bo taka oseba usposabljala.
To pa nalaga skupnosti za zaposlovanje posebno skrb in to predvsem pomoč pri izbiri poklica in delovnega mesta, izbiro OZD in šole, kjer se bo invalidna oseba usposabljala, potrebno je spremljanje uspešnosti usposabljanja, kakor tudi materialna pomoč pri pripravi za zaposlitev. Torej se morajo v postopku za ugotavljanje in priznavanje lastnosti invalidne osebe, poleg vrste in stopnje invalidnosti, ugotoviti tudi osebna nagnjenja in interesi za poklic oziroma za delo.
Končni cilj celotne priprave in usposabljanja je zaposlitev invalidne osebe. Prizadevanja skupnosti za zaposlovanje naj se ne bi omejevala le na pregled zaposlitvenih možnosti, temveč bo treba razvijati pobudo za ustvarjanje takih možnosti, ki jih opredeljuje zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ta pa nalaga organizacijam združenega dela, da z ustreznimi sredstvi priredijo ustrezno delovno mesto delavcu, ki je s poklicno rehabilitacijo usposobljen za določeno delo.
Omeniti velja, da novi zakon v sistem zaposlovanja invalidnih oseb vključuje tudi določene spodbude. Organizacije združenega dela in zasebni delodajalci, ki zaposlujejo invalidne osebe, so lahko deležni olajšav, ki se določijo s predpisi, s katerimi so urejene davčne in druge materialne obveznosti organizacije združenega dela. Zakon predvideva tudi dva izjemna ukrepa, če se ugotovi, da zaposlovanje invalidnih oseb ne poteka uspešno; to sta individualiziran kvotni sistem obveznega Števila zaposlenih invalidnih oseb in sporazumna uvedba posebnega prispevka iz dohodka, ki ga OZD združujejo v okviru skupnosti za zaposlovanje. Taka izjemna ukrepa pa ne bi reševala bistva problema, o katerem govori zakon: to bi pomenilo le, da tudi drugi družbeni dejavniki ne izpol njujejo nalog, ki jih zakon določa.
Egi Bi Ček
Spravilo prve košnje
Gorenjska je pretežno pokrita s travno rušo, zato je tudi osnovna kmetijska dejavnost živinoreja. Dohodek v živinoreji je v veliki meri odvisen od kvalitete doma pridelane krme. Največji vpliv na kvaliteto sena ima čas spravila. Dosuševanje krme s prevetravanjem, odnosno siliranje uvele trave sta le postopka, s katerima se v kratkem času pospravi veliko kvalitetne krme. Trava v času rasti do začetka cvetenja pridobiva na količini hranilnih snovi. Po začetku cvetenja z naraščanjem odstotka surovih vlaken, zaradi manjše prebavljivosti, hranilna vrednost trave začne padati. Iz enake količine zaužite krme žival proizvaja manj. Za primer naj služi naslednja tabela:
Odvisnost kvalitete sena od časa košnje
		15 kg sena zadošča za vzdrževanje	
	A	550 kg težke krave in_kg mleka	
	> c	s4%	tolšče
Cas košnje	sur< vlak	iz surovih	iz škrobnih
		preb. belj.	vred.
1. zgodaj		16,5	11,5
košeno dosušeno	24,6		
2. košeno pred		10,75	9,21
cvetenjem	26,5		
3. košeno v		9,25	7,25
cvetenju	26		
4. košeno konec		3,75	
cvetenja	31,4		3
5. ostarela			0,27
trava	32	2,25	
Za začetek košnje ni pomemben koledarski datum, ampak stadij rasti trave. V zadnjih letih se je povečala poraba umetnih gnojil, s tem se je pospešila rast trave; travo je potrebno preje kositi. Košnja mora biti praviloma končana v obdobju od začetka latenja do začetka cvetenja trave. S takšno surovino je možno proizvesti kvalitetno seno ali silažo za obdobje zimskega krmljenja.
Trava ima najbujnejšo rast v spomladanskih mesecih. Konec junija in v začetku julija začne rast upadati. Hitro rast v spomladanskih mesecih je potrebno izkoristiti. To je možno le z zgodnjo košnjo na eni strani in takojšnjim dognojevanjem po košnji na drugi strani.
Dognojevanje po prvi košnji pade še vedno v čas, ko trava še močno raste. V primeru, ko spomladi gnojimo z nitrofoskali, bomo lahko tudi dognojevali z enim od kombiniranih gnojil. Za to dognojevanje uporabimo lahko nitrofoskal 17:8:9 ali podobnega. Pri intenzivni rak ruše bomo njen rastni potencial poskušali izkoristiti do kraja, zate damo visoko dozo — do 80 kg NI ha. V tem primeru damo 470 k| nitrofoskala 17:8:9 na 1 ha. Lahko damo tudi nitrofoskal z manj dušika, vendar moramo dodati KAN ali Ureo. Pri pašnokošni rabi se tudi v tem obdobju prilagajamo koriščenju. Za prihodnjo košnjo damo 80 kg N/ ha, za pašo 60 kg N/ha.
Pri ostalih, manj intenzivnih rabah travne ruše, tudi dozo gnojil za dognojevanje ustrezno znižamo.
Živinorejsko veterinarski zavod
Gorenjske — Kranj Kmetijska pospeševalna služba mag. Peter Kunstelj, dipl. ing. agr.
Združevanje kmetijskih zemljišč
Radovljica — Kmetijstvu v občini posvečajo posebno skrb in zato so tudi razvojni programi izdelani na osnovi razmer in hotenj kmetijstva za večjo tržno proizvodnjo. Letos bodo tako kot prejšnja leta poskušali povezati čimveč zasebnih   kmetij   z   družbenimi na
Gozdarstvo
najbolj produktivno
Radovljica — Za letos načrtuje gozdarstvo v občini za 13 od-odstotkov večji družbeni proizvod ob nespremenjenem številu zaposlenih. S tem se bo precej povečala produktivnost, kar gozdarstvo uvršča med najbolj produktivne dejavnosti, pomembna pa je tudi ekonomičnost poslovanja, saj iz leta v leto stalno narašča.
V gozdarstvu IkkIo načrtno izkoriščali gozdove in skrbeli za njihovo varstvo. Predvidevajo, da bodo letos zgradili 23 kilometrov gozdnih poti,
D. S.
S,
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
2ELEZRR
GRADNJA NOV K J K K L A RN K Jesenice - Jeseniški železarji načrtujejo gradnjo nove jekla rne z električnimi pečmi na novi lokaciji. Predvidena zmogljivost objekta je 450.000 ton jekla z možnostjo nadaljnje razširitve na okoli 700.000 ton. V srednjeročnem razvojnem programu železarne je predviden začetek obratovanja v letu 1980, zdaj pa bodo zaceli s pripravljulnimi deli in z izdelavo tehnič-no-ekonomRke studije.
DOBRO ZNANJ K MLADIH Jesenice - Kulturni klub Jutri, ki združuje delavce iz ostalih republik in deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar, je v sodelovanju s koordinacijskim svetom ZSMS železarne pripravil tekmovanje v znanju na temo NOB in življenje in delo delavskega pisatelja in komunista Toneta C ufa rja. Mladi so na tekmovanju prikazali aelo dobro znanje in v spomin na tekmovanje prejeli povest Toneta Čufarja Tovarna, člani ekip, U so bile prve, pa poleg diplom se knjižne nagrade iz zbirke Mala Čufarjeva knjižnica.
osnovi kooperacijskih odnosov f proizvodnji, prodaji in odkupu pV menske živine, kot si bodo t» prizadevali za pospeševanje kmeflf stva z združevanjem obdeloval* zemlje. Programi za pospeševal višinskih kmetij vsebujejo predvs«' problem dostopnosti in zato načrtujejo izgradnjo poti na Zert*" in na Slamnike, kjer bo kmetij zemljiška skupnost prispevala oto* 600.000 dinarjev, ostali denar P lastniki kmetij.
V   občini   ne   bodo zanemarja* razvoja kmečkega turizma, posebVl pa se bodo zavzeli za preusmerit«* v govedorejo, za pospeševanje trav ^ ništva in pašništva kot tudi za """I^Jtj, janje novih pašnih površin. Krriet:. sko zemljiška skupnost bo letos *vhw i financirala nabavo plemenske žh-i^LN* v višini 50.000 dinarjev in nameni* 500.000  dinarjev   kot 30-odstoo* udeležbo pri urejanju pašnikov.
Nujno je tudi sodelovanje P° prostorskih planih ali pri kategor-zaciji kmetijskih zemljišč, potreba* bodo nadaljnje agromelioracije. » zen ureditve pašnikov pa boo* opravili tudi hidromelioracije na področju Srednje vasi v Bohinju.
Da bi dosegli racionalno kmeti;; sko proizvodnjo in še po*** kmetijska zemljišča z nakupom tudi letos kmetijsko-zemhi*3 skupnost odkupila okoli 7 hektanp kmetijskih zemljišč, za kar bodo namenili 700.000 dinarjev.
Izguba železarne
Jesenice - V jeseniškem gospodarstvu v prvih mesecih letošnjega leta, v prvem polletju m bilo večjih izgub, z izjemo .jeseniške železarne, ki je imela kar precej izgube. Skoraj polovna izgube odpade na neizterjana plačila tako, da bodo izgubo lahko nadoknadili. Osem temeljnih orani zaci j združenega dela ni sklenilo svojega poslovnega rezultata ugodno, med njimi je tudi hladna valjama na Beli, k. se še vednc bori s težavami. Ni pa nobene irbi da ne bi jeseniški železarn zaključili Poslovnega ^ta tako. kot so ga v programih načrtoval..
__Z±J\
78 M, 6. junija 1978-
3)šKOFJA LOKA
m združenega drla ifaipščine občine Sk. Loka, abč \ srt'd<>. :  unija 19 7*. ob 15. uri
j ni d vora n i nn>k*' skupščine u Poljanski cesti 2
-kupno zaseda nje kora združenega dela, •ora krajevni*! skupnosti družbenopolitičnega ira Skup «i ne občine Loka, ki bo v sredo, I unija 1978. ob 1«. uri ■ejni dvora ni ^
• .p-cine ob čine
i Poljanski cesti 2
-kupno zaseda nje bora združenega dela
/bora krajevnih --upnosti skupsCine občine
• tja Loka, ki bo v sredo,
• lunija 1 9 78, itončanem skupnem
..zdanju vseh /borov "•ej ni dvorani tin*ke skupščine -i Poljanski cesti 2.
Dnevni red
1S«?SA ZJSU*ENEGA DELA
i - izvolitev komisije za verifikacije SMaatil - verifikacija pooblastil in Wovite v sklepčnosti zb ora
- predlog odloka o določitvi stopenj * uresničevanje programov «mo-Vraih interesnih skupnosti družbe-^^javnosti v občini Škofja Loka za ^•d 1. julija do 31. decembra 197»
L«UPNO ZASEDANJE ZBORA HtLVEGA DELA, ZBORA
feSo?MSEGA1ZBORA
.-iRobtev komisije za verifikacijo N>k*il - verifikacija pooblastd m ^•»»itev »klepćnosti zborov L" Wniitev zapisnika 2. seje zbora Srnah skupnosti, 2. skupne seje in
*^»«fi zasedanja . .
» - **«lo o usposabljanju in vključi«* Svlien je in delo duševno pri-mladostnikov v občin.
" Otovttk odloka o novelaciji urba-^CpSraau.    občine Škofja
L" Predlog odloka o spremembi <)dl o-12 »rb. ničnem programu ob črne N« Ukaza območje Dasnj.ce v-predJog odloka   o pokopališkem
ob fin i Škofja Loka C^iS odlok« o pogrebnih sve-X*ivobčini Škofja Loka ^ predlo*  odloka   o  potrditvi za N*«t rfčuna, proračuna in ostalih 5*p\*cine Škof)«  Loka za leto
C Predlo« odloka o spremembah in ^CihodToka o sestavi nalogah J>fiM dela stalnih delovnih teles ^občine škofja Loka ^ r preoiog sklep« « > delegatom zborov v volitve in imenovanja delegatska vprašanja
&UPNO ZASEDANJE »A ZDRUŽENEGA D^A IN s KRAJEVNIH SKUPNOSTI
"'^ r«dlpg odloka o zazidalnem na-
1^%« odloka o spremembi urba-^<^?.£ta2iri za območje indu-
* <£d£J ««»°ka o zazidalnem nali •> 't32F+££ o potni-tv. za->  ^Crl^KvkovJbčanov ob-
^^ak.%at0o19potniitvi za-1   ^^S^rlspevk^ rSt-^t«rovanje kmetov v obftn. bkotja >aletol»77
DOGOVORIMO SE
Za boljše delo z duševno prizadetimi
V Škof ji Loki beležijo dobre uspehe pri usposabljanju in šolanju duševno prizadetih otrok — tudi teže prizadetih, saj že dalj časa pri posebni osnovni šoli poskušajo naučiti dela tudi tiste, ki ne zmorejo programa v posebni šoli — uspešno
zaposlovanje
Glavno breme usposabljanja duševno prizadetih otrok v škofjeloški ob fini nosi posebna osnovna šola, ki pri svojem delu dosega dobre uspehe. Že učni načrt šole je prilagojen tako, da učencem razvija praktične sposobnosti in spretnosti in jih spoznava s poklici. K tem spoznanjem veliko pripomore tudi praksa, ki jo učenci opravijo v delovnih organizacijah, kjer se že spoznajo s svojim bodočim poklicem. Tudi pri vključevanju v delo uspešno premagujejo težave, saj je večina temeljnih organizacij pripravljena sprejeti v svoje kolektive absolvente posebne osnovne šole. Največ možnosti za zaposlovanje absolventov posebne šole so v zadnjih desetih letih nudile Jelovica, ABC Loka, Iskra Reteče in Iskra Železniki. Iz podatkov je razvidno, da je od 107
Predlog
odloka o • • •
... spremembi urbanističnega načrta Žiri za območje industrijske cone. S sprejetjem urbanističnega načrta za Žiri, potrjenega z odlokom občinske skupščine Logatec, so bile določene industrijske površine v velikosti 2 ha in njim pripadajoči rezervat v velikosti 7,5 ha, ostale površine do rezervata novopredvidene tranzitne ceste v nasipu ob reki Sori pa kot kmetijske površine.
Zazidalni načrt, ki ga je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana — lani jeseni pa je posegel na kmetijske površine, ki za namen industrije še niso opredeljene. Zato je potrebno spremeniti urbanistični načrt za Žiri. Ta urbanistični dokument opredeljuje zemljišče na severu omejeno s potokom Rakulk, na zahodu z rezervatom no vopred videne tranzitne ceste v nasipu ob Sori, na vzhodu z mejo obstoječe industrijske cone in na jugu z rezervatom za novopredvideni odsek tranzita - center.
Osnutek spremembe je že bil v javni razpravi in je bila dana le ena pripomba, ki jo je dalo SGP Tehnik — TOZD Komunalne dejavnosti. V svoji pripombi navajajo, da je potrebno v načrt vrisati centralno čistilno napravo. Zanjo je bila že pred dvema letoma izdelana dokumentacija in pridobljena vsa soglasja. Pripomba Tehnika se je upoštevala.
Na podlagi spremembe urbanističnega načrta bodo predlagali delegatom v potrditev tudi odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Žiri.
zaposlenih, 87 nekvalificiranih delavcev, 9 jih je pridobilo kvalifikacijom 11 polkvalijfikacijo.
Vendar vse težave še niso premagane. Komisija za poklicno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje bo zato izdelala katalog poklicev in opravil, ki jih lahko opravljajo absolventi posebne osnovne šole. Katalog bodo dali v preučitev OZD in poklicnim šolam. Komisija naj bi mladostnike spremljala tudi potem, ko se bodo že zaposlili.
Zaradi uspešnejšega spremljanja in zaposlovanja mladostnikov bo morala posebna osnovna šola zaposliti socialnega delavca, ki bi usmeril svojo dejavnost na otrokovo prilagajanje, spremljal njegov razvoj, sodeloval s starši in se zanimal za poklicna nagnjenja otrok, skratka spremljal naj bi otroke do osamosvojitve.
Pri posebni šoli že deluje delavnica za £p°sablianje težje prizadetih otrok. Novo ueiav?ric6 ?5 pod posebnimi pogoji pa naj bi začasno uredili v centru slepih dr. Antona Kržišhika, ker se bo šola z dijaškim domom za slepe in slabovidne preselila v nove prostore. Vendar se bodo v teh delavnicah lahko usposabljali le učenci, ki se lahko vozijo oziroma so doma blizu Škofje Loke. Zato podpirajo predlog, da se v Kamni gorici ustanovi interna delavnica, kjer bi se usposabljali učenci, ki bi bili v dijaškem domu pri šoli.
Zgornja Dašnjica pozidana
Potrebe po novih zazidljivih površinah za stanovanjsko gradnjo v Železnikih narekujejo iskanje površin, ki so kmetijsko manj vredne, čeprav so urbanistično in ekonomsko bolj zahtevne. Zato so na pobudo krajevne skupnosti Železniki in tamkajšnjih delovnih organizacij pripravili zazidalni načrt za zgornji del doline, ki pa posega na površine, ki z urbanističnim programom občine niso predvidene za gradnjo. Zato je potrebno program za ta del spremeniti.
Osnutek spremembe urbanističnega programa za območje Dašnjice je bil v javni razpravi in razgrnjen, vendar ni bilo pomembnejših pripomb.
y______/
Starostno zavarovanje kmetov
\au„ Mpoa o potrditvi zaključnega računa KJka za starostno zavarovanje kmetov za
leto
sSaka davčna uPrav» ^ \\£o sestaviti zaključni SprSSevka za starostno za-SL?*K««tnv. Posebna stro-
.iKetov. Posebna stro-
L\i svet je pregledala za -S! rTčun in predlaga občin-
iWini, da ga P*"1": etov kSpna  obremenitev kmetov
K prispevka   je   bila 1«£ Wdinarjevt izplačano p* ^lo L536.000 ^ 85 o dsto tko
v
._ni
izplačano pa
, L530.OOO . 86 odstotkov obremenit-
^oatnn zavarovanje kmetov ^V-veden^ leta 1972. Pri spe-\»Vaevati kmetje Dravliaio   kmetijsko dejav-kot'svoj   edini ali .glavni Vto SieV, ki jim je pre-lastnost zavarovanca, če $ £ temelju kmetije upra-oveljaviti  pokojnino. Za-
Sf« L. Bogataj v sodelovanju ^centrom Škofja Loka
radi problemov, ki nastajajo pri zavarovanju kmetov, je bil zakon že večkrat noveliran.
Lani je bil prispevek odmerjen 1038 zavezancem, v znesku 1,636.000 dinarjev. Zahtevo za znižanje prispevka je vložilo 466 zavezancev, katere je obravnavala posebna komisija in znižala odmerjeni prispevek za akupno 431.190 dinarjev. Zoper to odločbo se je pritožilo 57 zavezancev in komisija II. stopnje je znižala prispevek še za 64.490 dinarjev.
Poseben prispevek v višini trikratnega katastrskega dohodka pa se odmerja v primerih, ko preide zemljišče od kmeta zavarovanca v last pravne ali fizične osebe, ki nima lastnost zavarovanca. Lani je bil ta prispevek odmerjen 52 novim lastnikom zemljišč v znesku 18.406 dinarjev. (
Seveda sredstva, ki jih za zavarovanje prispevajo kmetje ne zadoščajo, zr*~ » M«*!©
rostnih pokojnin prispevajo tudi delavci. V poprečju kmetje zavezanci prispevajo sami 40 odstotkov, združeno delo pa 60 odstotkov potrebnega denarja za kmečke pokojnine.
Pokopališki red in pogrebne svečanosti
Toliko razprave, pripomb in mnenj najbrž še ni vzbudil noben predlog oziroma osnutek občinskega odloka kot osnutek odloka o pogrebnih svečanostih in pokopališkem redu. Škofja Loka je namreč dobila novo pokopališče na Lipci in predlagan je nov način pogrebnih svečanosti, obvezno ležanje v mrliških vežicah, enotne spomenike in druge novosti. Enak pokopališki red velja tudi za vsa druga pokopališča v občini, če so za njegovo uresničevanje podane objektivne možnosti:
ha
I
Javna razprava o urbanističnem programu
Prostor si uredimo tako. da bomo v njem lahko živeli
Najprej pred delegate vseh treh zborov občinske skupščine, potem pa v javno razpravo, kjer bodo imeli besedo vsi občani, prihaja osnutek urbanističnega programa škofjeloške občine; dokument, ki daje smernice za ureditev celotnega občinskega ozemlja v prihodnjih nekaj desetletjih. V njem so izpostavljena tudi nekatera vprašanja, o katerih se bodo morali občani izreči, da bo urbanistični program, ki naj bi bil sprejet jeseni, resnično tak, kakor je najbolj prav in najbolj v skladu z interesi vseh Škofjeločanov.
Javne razgrnitve osnutka urbanističnega programa bodo v Železnikih, Skofji Loki, Gorenji vasi in v Žireh, celotno gradivo pa so dobile tudi vse krajevne skupnosti, delegati vseh treh zborov, samoupravne interesne skupnosti in vse večje delovne organizacije. Javne razprave pa bodo v vseh krajevnih skupnostih, TOZD in samoupravnih interesnih skupnostih. Oddelek za urbanizem pri občinski upravi in izvršni svet občinske skupščine bosta poskrbela, da bo osnutek programa razumljivo obrazložen in, da bodo občani dobili odgovore na vsa vprašanja. Vse pripombe občanov bodo skušali upoštevati, kjer se bo le dalo.
Program daje smernice, kje naj bi se razvijala industrija, kje bodo stanovanjska naselja, kje naj bi bile glavne prometne žile in kako naj bi se razvijala druga infrastruktura. Predlaga tudi način urejanja posameznih naselij. Ne predlaga pa konkretnih lokacij. Te bodo določene z urbanističnimi načrti, ki bodo narejeni na podlagi urbanističnega programa.
Kot smo omenili v začetku, urbanistični program pušča nekatera vprašanja odprta. Ker predlaga, da bi nova stanovanjska naselja gradili ob sedanjih, ki praviloma stoje na najbolj kvalitetni zemlji, bo na teh krajih še treba posegati po kmetijskih zemljiščih. Prav tako se bo zaradi obstoječih pogojev morala industrija- širiti prek železnice na Trati na Sorsko polje, da bosta lahko Jelovica in Termika sklenili tehnologijo, druga industrija pa prek Traškega grabna proti Godešiču, Tudi ta industrija posega na kvalitetno kmetijsko zemljo. Kasneje pa so za industrijo predvidena zemljišča na Gorajtah, kjer zemlja ni primerna za obdelovanje.
Drug problem so Železniki. Tam naj bi nove industrijske površine pridobili z regulacijo S ore in na polju proti Studenem. Drugega primernega prostora za industrijsko gradnjo ni. Stanovanjske hiše naj bi gradili vDašnjici, za blokovno gradnjo pa je še dovolj prostora v centru Železnikov. Po letu 1990 pa bo potrebno poseči na območje med Selcami in Cešnjico.
p~.'c^«ka dolina pa je že sedaj urejena tako, da urbanistični
~»vosti, razen rezervata za uran sko program ne pnnast* • '
cesto.
Zaključni račun proračuna
občine
Resolucija   o   politiki uresničevanja družbenega plana v SR Sloveniji za leto 1977 določa, da mora osebna, skupna in splošna poraba rasti počasneje od rasti družbenega proizvoda. Na podlagi teh določil je občinska skupščina na skupni seji 29. 6. 1977 sprejela proračun občine za leto 1977 v višini 35 milijonov dinarjev, kar je za 16 odstotkov več kot leta 1976. Rast družbenega proizvoda v občini pa je bila ocenjena na 26 odstotkov. Na osnovi tega in načela samofinanciranja je občinska skupščina na skupni seji 28. 12. 1977 sprejela rebalans proračuna za leto 1977 v predvideni višini 37,300.000 dinarjev. V tem znesku je vključen prenos sredstev iz upravnih organov v proračun. Upoštevajoč ta prenos letos in seveda tudi v letu 1976 je celotna poraba porasla lani za 15 odstotkov.
Realizacija proračuna je bila 35,981.000 dinarjev in za 14 odstotkov izpod rasti družbenega proizvoda.
Po podatkih iz zaključnega računa je razvidno, da so nekateri dohodki proračuna višji, drugi pa nižji od planiranih. Davek od osebnega dohodka, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti je bil realiziran le v višini 94,9 odstotka. Ta vrsta davka zajema tudi davek po odbitku. Planiran je bil v višini rea-
Prispevki za skupno porabo
V delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih so marca, aprila in maja potekale javne razprave o aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za letos. Na podlagi teh razprav in priporočil skupščine SR Slovenije bodo delegati odločali o predlogu, da znašajo prispevne stopnje v drugem polletju za otroške varstvo v SR Sloveniji 2,69 odstotka bruto osebnega dohodka, za uresničitev programa otroškega varstva v škofji Loki pa 1,15 bruto osebnega dohodka. Za uresničitev programa občinske izobraževalne skupnosti naj bi občani prispevali po 6,26 odstotka od bruto osebnega dohodka, za kulturo 1,12 odstotka, za telesno kulturo 0,61 odstotka, za socialno skrbstvo 0,71 odstotka, za zdravstvo 7,97 odstotka od bruto osebnega dohodka in 1,79 odstotka iz dohodka organizacije. Prispevek za skupnost za zaposlovanje pa znaša 0,17 odstotka iz dohodka delovne organizacije — osnova je bruto osebni dohodek.
lizacije v fetu 1977 z 10-odstotnim povečanjem, realizacija pa je bila precej nižja. Na ta dohodek davčna uprava ne more vplivati. Delno pa vpliva nižja izterjava predpisanih davkov od obrtne dejavnosti v primerjavi z davkom iz kmetijstva in intelektualnih storitev, kjer so dohodki  dosegli  planska  pred videva -
n^-Prometni davek od prodaje blaga
na drobno je bil planiran za 29 odstotkov več kot je bila realizacija v letu 1976. Realizirano pa je bilo le 93,6 odstotka.
Proračunski izdatki so bili v mejah sprejetega plana in dovoljene splošne porabe za leto 1977. Manjša odstopanja so nastala zaradi izplačil na posameznih postavkah. Vsi izdatki so bili usklajeni na podlagi sprejetega rebalansa proračuna.
Volitve in imenovanja
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri občinski skupščini je pripravila več predlogov za volitve in imenovanja, o katerih bodo odločali delegati na skupščini.
Za ravnatelja osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki predlaga, da se ponovno 'imenuje dosedanji ravnatelj Jože Peternelj, predmetni učitelj matematike in fizike;
za ravnatelja osnovne šole Prešernove brigade Železniki naj se ponovno imenuje dosedanji ravnatelj Franc Benedik, predmetni učitelj matematike in fizike;
za ravnateljico posebne osnovne šole naj skupščina ponovno imenuje Julijano Bernik, dosedanjo ravnateljico, profesorico defektologije;
za direktorja delavske univerze v Šk. Loki predmetnega učitelja Hard vika Pirnovarja iz Ljubljane. Do sedaj je bil ravnatelj osnovne šole dr. Vita Kraigherja v Ljubljani.
Komisija tudi predlaga delegatom, da dajo soglasje, da se za sekretarja regionalne zdravstvene skupnosti ponovno imenuje Edgarja VoncisO; diplomiranega pravnika iz Kranja. Nadalje predlaga, da delegati sprejmejo sklep, da se sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Škofji Loki, izvoljenim na seji občinske skupščine 30. j unija lani,' podaljša mandat do konca leta 1978.
V koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL pa naj bi imenovali dr. Branka Berčiča in Janeza Kosa, oba iz Škofje Loke.
Bodo zbrali za kulturni dom?
Jeseničani se bodo odločali o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo novega delavskega kulturnega doma na Jesenicah — Predračunska vrednost je 58 milijonov 520.000
dinarjev
Jesenice — V občini se bo začela razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo  novega  delavskega kul-
FILM
Čipkarica
V teh dneh si lahko v Kranju ogledamo enega najboljših filmov svetovne filmske proizvodnje. To je švicarski film režiserja Cbuda Garette Cpkarica. To je film, ki govori o ljubezni med dvema mladima. Toda način filmske pripovedi je v tem filmu edinstven. Kakršen je v danem trenutku odnos med tema dvema mladima, takšno občutje tudi veje iz tistega kadra. Včasih so kadri zelo poetični; v takem trenutku ima gledalec občutek kot bi bral lepo pesem ali poslušal dobro glasbo. Goretta je vsakemu kadru znal vdahniti pravo vzdušje. Pri takšnem načkiu filmske pripovedi je film pred nami zaživel, postal je realnost neke posebne vrste. To je film o malem človeku iz množice, o drobnih dogodkih, ki spremljajo naš vsakdan. Tu nimamo nobenega junaka hrabrosti in velikih dejanj. Tu je glavna junakinja mlada, nepomembna tri -srka (odlično igra Isabele Hupbrv). Na počitnicah doživi svojo prvo ljubezen. In dokler ta ljubezen traja, je zanjo življenje kot pesem. Vidi k* lepoto in harmonijo okoli sebe. Toda ljubezen se poruši, tega pa ona psihično ne zdrži, ne more sprejeti dejstva, da so trenutki sreče minili. In ko ima gledalec še nekoliko upanja, da se bo par aopet nadel, se to ne zgodi. Goretta nam seie tu pokaže pravo pomoč glavne igralke. V bolnici za duševne bolnike, v kateri se una znajde, govori glavna igralka le z očmi in obrazom. Tu besede niso potrebne, kajti njene oči so v tem trenutku najbolj zgo-
vorne B.Grij
turnega doma na Jesenicah. Po tem sporazumu naj bi delavci in zasebni obrtniki na področju občine Jesenice namensko združevali sredstva več let.
Predračunska vrednost doma znaša 58 milijonov dinarjev, 20 odstotkov te vrednosti naj bi prispevala kulturna skupnost Slovenije iz združenih sredstev, 80 odstotkov te vrednosti pa podpisniki sporazuma. Delavski dom je namenjen kulturnim dejavnostim in potrebam družbenopolitičnega delovanja. Zgradili naj bi veliko dvorano za okoli 500 obiskovalcev, kinodvorano za 500 obiskovalcev, malo dvorano za koncertno dejavnost in malo dvorano za delo družbenopolitičnih organizacij, osrednjo občinsko knjižnico s čitalnico, učilnico za glasbeno šolo in glasbeno sobo s klubskimi prostori, razstavne prostore, predavalnice, sprejemne dvorane in prostore za skupne službe interesnih skupnosti.
Delovni ljudje občine naj bi za izgradnjo kulturnega doma namensko združevali denar in sicer letos, v naslednjem letu in leta 1980 najmanj po 400 dinarjev na zaposlenega, vse do leta 1985 pa najmanj 450 dinarjev na zaposlenega. Delovne organizacije naj bi iz ostanka dohodka prispevale najmanj 1,5 odstotka na zaposlenega. Prav tako naj bi prispevali tudi delavci iz negospodarskih dejavnosti ter zasebni obrtniki.
V občini bodo ustanovili odbor za
DRUGI SEMINAR Z ^ORGANIZATORJE KULTURE
v — •
VLiihj — V začetku maja je bil v Kranju enotedenski seminar za organizatorje kulture v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Udeležilo se ga je petdeset slušateljev iz vse Slovenije, ki so bili s to novo obliko izobraževanja nadvse zadovoljni, saj so prvič dobili podrobnejše napotke«za svoje nehvaležno delo.
Z a ni manj c t- za seminar pa je bilo večje od pričakovanega. Prijavilo se je kar 150 slušateljev. Vseh naenkrat seveda ni bilo mogoče sprejeti, zato so se organizatorji odločili, naj bi druga skupina prišla na vrsto junija.
Tako se je včeraj v Kranju začel drugi seminar za organizatorje kulture. V šestih dneh se bodo seznanili z osnovami grupne dinamike, s
sistemom izobraževanja organizatorjev kulture, z načrtovanjem kulturnega programa, ugotovili bodo, kakšno kulturo imamo in kakšno hočemo, govorili bodo o samoupravnem normiranju kulture, o povezanosti s kulturnim življenjem v krajevni skupnosti, o tem, kako in kakšno kulturo vnašati med delovne ljudi in krajane in še o marsičem. Seminaristi bodo v tednu bivanja v Kranju obiskali tudi nekatere naše kulturne ustanove in predstave kulturnih skupin. H. J.
10 LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Jesenice — Ženski pevski zbor Jesenice, ki deluje zelo prizadevno in uspešno pod vodstvom neutrudnega profesorja Milka Skoberneta, praznuje letos 10-letnico svojega dela. Ta pomemben jubilej bodo proslavili s koncertom v petek, 9. junija, ob 19. uri v dvorani gledališča Tone Cufar na Jesenicah. Jeseniškim pevkam bo ob tej priložnosti čestital mladinski pevski zbor osnovne šole Prežihov Voranc z nekaj pesmimi, v nadaljevanju pa se bo predstavil Ženski pevski zbor s svojim koncertnim programom. D. S.
RUSKI LIKOVNIKI NA JESENICAH
Jesenice — V soboto, 3. junija, so v mali dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli kolektivno slikarsko razstavo likovnikov iz Ruš, ki se tokrat prvič predstavljajo na Jesenicah, medtem ko so člani jeseniškega DOLIKA že gostovali v Rušah. Razstava na Jesenicah, ki prikazuje vsebinsko zelo različna likovna dela amaterjev in poklicnih slikarjev, bo odprta do 14, junija. D. S.
MLADINSKA PEVSKA REVIJA KONČANA
K ran j — V osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču je bil pretekli četrtek tretji in obenem zadnji del revije mladinskih pevskih zborov kranjske ob6ne. Tokrat so nastopili le pionirski in mladinski zbori domače osnovne šole in njenih podružnic, kar je dalo lep pregled pestre pevske dejavnosti te šole. V uvodu so nastopili člani instrumentalne skupine Zvončki, nato pevski zbor podružnične šole iz Besni-ce, Mavčič, Žabnice in z Orehka, nakar so se zvrstili še zbori matične šole: dva pionirska, komorni in mladinski. H. J.
Jesenice - V soboto, 27. maja, je bilo na Jesenicah 5. srečanje pihal nih orkestrov slovenskih železarn, ki sta ga pripravila koordinacijski odbor za kulturo pri sestavljeni organizaciji slovenskih železarn, gostitelj pa je bila konferenca sindikalne organizacije železarne Jese niče Srečanja so se udeležili pihalni orkestri iz Raven, Štor, pihalni orkester jeseniških železarjev in orkester Verige Lesce. Orkestri so v narodi korakali sk»zi Jesenice, potem pa so se zbrali pred osnovnimi šolami. Koncert je poslušalo več kot dva tisoč Jeseničanov in okoličanov. *■ B. B.
izgradnjo kulturnega doma, člane bodo imenovali zbor združenega dela skupščine občine in skupščina kulturne skupnosti Jesenice. Samoupravni sporazum naj bi veljal že od 1. januarja letošnjega leta.
Vsekakor je kulturni dom Jesenicam nujen in potreben in prav bi bilo, da se v občini domenijo za podpis sporazuma vse delovne organizacije in organizacije drugih dejavnosti, kajti le tako bo kulturna dejavnost na Jesenicah vendarle prišla do svoje prave veljave v sodobnih in funkcionalnih prostorih.
D.S.
Grad Kieselstein kulturi
Kranj — Upravičeno je bilo vprašanje delegata na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti, kaj neki •ima kulturna skupnost Kranj opraviti pri vajenski šoli, da bo letos sodelovala pri napeljavi centralnega ogrevanja v šoli. Denarja za urejanje prostorov za kulturo namreč vsako leto manjka, zdaj pa naj bi ga vlagali v »nekulturno« ustanovo.
Odgovor je zadovoljil, predvidevam, vse po vrsti. Stari grad Kieselstein, v katerem zdaj stanujejo učenci dijaškega doma, bo namreč v enem ali dveh letih prazen. Namenjen bo kulturni dejavnosti, ki v Kranju tako stavbo še kako potrebuje. Seveda pa ga bo treba obnoviti in preurediti. In ker nima centralnega ogrevanja, v vajenski šoli, ki je blizu gradu, pa jo nameravajo napeljati, je kulturna skupnost pristavila svoj lonček. Investicija je na vsak način upravičena, saj verjetno noben Kranjčan ne bi r«** zmrzoval v-j imanju muzejskih zbirk ali kulturnih predstav. Saj še tako nismo kaj prida ljubitelji kulture . ..
V preurejenem Kieselsteinu so že predvideni prostori za stalno muzejsko zbirko, za depoje, dvorana za občasne razstave in večje koncerte in podobno, pisarne pa naj bi v njem našle tudi nekatere kranjske kulturne ustanove in krajevna skupnost. HJ-
Okras šoli — V osnovni stili Komenda Moste se je v letošnjem šolskem letu dobra desetina učencev zbrala v kiparskem krožku, ki ga vodi mentorica Stana Pibernik. Pri dno so dolbli r drevesna debla in oblikovali figure. Kipe so sredi maja postavili na zelenico pred šolo, dva krasita portal, nekaj pa jih imajo v avli šole (H. J.) - Foto: F. Perdan
Galerija Bled
Bled — V četrtek, 1. junija, so v Park hotelu na Bledu odprli galerijo Mladinske knjige iz Ljubljane. V prostoru Park hotela Mladinska knjiga razstavlja sodobna dela naših slikarjev, grafike, malo plastiko, srebrni nakit in keramiko, v avli Park hotela pa se predstavlja akademski slikar K ost j a Gatnik.
Galerija Bled je skrbno pripravljena in pestra po svoji vsebini, zato privablja poglede številnih turistov in gostov ne le Park hotela, temveč vseh, ki se te dni mudijo na Bledu. Kostja Gatnik v svojih delih prikazuje svoje poglede na svet, tokrat v mirni vodni modrini opazuje v pravi in zrcalni podobi kamenje. Gatnik ovi akvareli so resnično nekaj svojskega, privlačnega, ne zaostajajo pa tudi skrbno izbrana dela sodobnih slovenskih slikarjev, ki jih Mladinska knjiga razstavlja in prodaja v sosednjem prostoru.
Takšne razstave so za Bled sredi turistične sezone vsekakor izredna kulturna pridobitev. M fadinska knjiga, ki odpira svojo razstavo v Park hotelu dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 21. ure, namerava še obiskati Bfed, morda spet Park hotel ali pa se bo preselila v enega izmed drugih blejskih hotelov. ij_Si
Bled - V Park hotelu na Bledu je Mladinska knjiga iz Ljubljane odprta
galerijo Bled, kjer se predstavlja poleg slikarja Kostje Gatnika še več drugih
sodobnih slovenskih slikarjev. —Foto: F. Perdan
Jesenice — V počastitev dneva mladosti so učenci osnovne šole Pttb hov Voranc pripravili razstavo otroških plastik pod naslovom Svoboda, mladost, ustvarjalnost. Številni obiskovalci so razstavo pohi*fi& - B.B.
Vojaka razstavljala — Med učenci Tekstilnega in obutvenega cent*
ter vojaki iz garnizije Staneta Žagarja v Kranju so že nekaj let tene vezi prijateljstva in sodelovanja. Začelo se je na šport** področju, nato pa še na kulturnem. Tako so v centru zadnji dan Hft* odprli zanimivo razstavo likovnih del dveh vojakov Stojadinoiie* £ Svetozareva in Luttallija iz Prištine, ki so nastajala od letošnjega]* nuarja naprej v Kranju. Zanimiva razstava je bila odprta le tri aW Na slikah in grafikah sta mlada umetnika vojaka prikazala predvse* motive iz partizanskega življenja, nekaj pa je tudi tihožitij. (H. Jj -Foto: F. Perdan
PRIZNANJA KRANJSKEMU GLEDALIŠČU
Konec preteklega meseca so kranjski lutkarji sodelovali na proslavljanju dneva mladosti v Zahodni Nemčiji. Po lanskoletnem uspešnem gostovanju med našimi zdomci so bili letos ponovno povabljeni Najmlajšim so predstavili Pravljico o princeski na zrnu graha Čeprav ni šlo za meddržavno kulturno izmenjavo umetniških dosežkov, * nemški tisk zelo ugodno ocenil nastop kranjskih lutkarjev. Dokaz onjt-hovi kvaliteti pa je tudi ponovno vabilo med naše zdomce.
Prešernovo gledališče bo 8. junija nastopilo na uldjučm gtedabft. manifestaciji Združenja gledaliških skupin Slovenije, kjei .bodo festivalskim gledalcem predstavili uspešno uprizorjeni Mrožkovi enodejac k? Čarobna noč S Na odprtem morju. Na festivalu bodo kot gostj* > doDoldaSem programu spremljevalnih prireditev nastopih lutkarji» SKo o pnnceski na zrnu graha. S temi nastop, se počasi zaključu* uspešna gledališka sezona kranjskih gledališčnikov. M. L.
. • a Priietno popoldne je v sredo pnp^.^ Društvo invalidov za invalide - jT1^™ %J\ae stanovalce doma kranjsko društvo invalidov za svoje člane in u k ^ y okvir praznQim jencev v Kranju. Na zabavni Pn^^\^eLraZpoloženje poskrbela d* mednarodnega dneva invaluiov, sta za VK^'iinLaSonatonadaljev<Uik narodno zabavna ansambla m humorist, s pesmijo pu sami »poslušalci*. — Foto: F. Perdan
®
Torek, 6. junija 1978_
IEVET DNI UNKERQUA
o je prišlo do največjega umika mskih čet v drugi svetovni vojni kako je potekal
Poleg tega je general Kundstedt imel Francijo za ■0610 vojaško silo, ki ima več tankov od njega, prepriča pa je tudi bil, da je po vseh pravilih vojskovanja po-*ibela za potrebno obrambno rezervo. Zato se je 23. *»ja odločil, da ustavi prodiranje nemških tankov na fonti prekopa reke Aa, to pa je dalo britanskemu genezo Gortu potreben odlog za utrditev obrambe. Nasled-dne je sam Hitler potrdil Rundstedtovo odločitev. D&kem vrhovnem poveljstvu pa je tisti čas vladala zmešnjava mnenj, kar se je jasno odražalo na ope-oh; Brauchitsch je sodil, da je treba takoj nadalje-obkoljevanje in da bi morali poveljstvo nad vsemi li zaupati Bocku; Halder je menil, da bi takšno po-privedlo do nesoglasij in si je javno umil roke; Jodl spomnil, da je bil Hitler zadovoljen z Rundstedtovo itvijo, da se njegovi tanki ustavijo na fronti pri pre-reke Aa in da zaveznike z druge strani kot s kladi-udari   s   svojimi   četami   Bock   preko Belgije. Dg pa je bil kajpak prepričan, da se njegova Luft-lahko spopade s komerkoli, 'oda že sam Bock je napravil napako, zaradi kate»£ imel več moči »kladiva«. Namesto da bi ubogal povelje ■ napadel proti y^gU Je sklenil raziskati šibko točko »povezavi med belgijsko in britanskoarmado, kar se mu r tudi posrečilo. Prebil je šibki vezni člen, vendar nastale odprtine ni znal izrabiti in zato se Nemcem nikdar ni posrečil načrt, da bi odrezali zaveznike od morja. V zaporedju nemških napak ne moremo mimo nesmi-ie uporabe nemškega letalstva. Ko je Goering zatrdil.
/se in da bo potolkla zavez-
i* njegova Luftvvaffe zmore vse
»lena severu, je feldmaršal Kesselring, »govoren za to
»obstal z odprtimi usti«. Cas je bil vsekakor inijneT neprimeren,
operacijo,
odprtimi usti«. Cas je r>n vseKano da bi težo bojev prevrgli na letal .a seboj do 27. maja že 17 dni neprr t«Dlih  operacij.   Njihov  prispevek  je  bil  velik tod l&liso tudi visoko ceno. izgubili so mnogo letal in p moštvo čelnih eksadrilj pa je bilo izčrpano od m mL t~...     u-o^lruii' sodil, da samo njegova letala n
Zato je Kesselring sodil, da samo njegov
^Dunkergue se je zgrnilo neštevilno zračnih napa-lar so Nemci porabil, precej dragocenih dni. da
oO spoznali, kako nespametno je trositi bombe po peščinah in hišah. Spustiti bombo na peščino morda pomeni ubiti pet vojakov. Spustiti jo na hišo pomeni ubiti nekaj ljudi, a drugi, večina, so dobro zaklonjeni. Nemška luftvvaffe je rabila usodno dolgo, da je spoznala, kaj je najboljši cilj: ladje, ki prevažajo po več sto vojakov hkrati.
In s tem smo pri mornarici, ki je bila še ena šibka točka nemškega napada. Po nemških načrtih naj bi bila Nemčija do leta 1942 imela toliko ladij kot nasprotniki, do leta 1948 pa postala svetovna pomorska velesila. Na začetku vojne pa je bilo njeno ladjevje še šibko, posebno še po trdem srečanju z Norvežani. Namesto da bi zavzeta holandska pristanišča takoj uporabili za operacijska izhodišča, so čakali, to pa je Angležem omogočilo, da so izkoristili dokaj proste poti čez Kanal.
Videti je torej, da so nemškega neuspeha pri načrtu za zlom zavezniških sil pri l)unkerquu enako krive tako kopenske sile kot letalstvo in mornarica. V prvi vrsti pa gotovo neodločno vrhovno poveljstvo, ki mu gre glavna »zasluga«, da je Nemčija slabo izkoristila eno odločilnih priložnosti.
u-r-Xhkol\^7Zm aHaT ZanTve*» "»anj. uhaja meseno . Do-b,te,o lahko   vsot. K.ogk.h al, pa se naročite nanjo na nasloi Ljubljana, Tom-
KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI   V KRATKEM
I
Na osnovni šoli v Lescah zelo prizadevno delu-^pionirska folklorna skupina, ki ima sedem parov in jo 'Tselka Hrast, mladim pa za takt igra harmonikar *tJZ Ličar Ta skupina pogosto nastopa na proslavah
- B. B.
^drugih prireditvah.
SREČANJE TEŽJIH INVALIDOV GORENJSKE
Navada je že, da se vsako leto v drugem kraju srečajo invalidi z vse Gorenjske. Letošnje srečanje bo v ^*oto 10 junija, pripravilo društvo invalidov iz Škofje M*e. Vse težje invalide vabi, da se ob 15. uri zberejo v ^turnem domu v Retečah pri Škofji Loki. Organizatorji« poskrbeli za prijeten kulturni program, v katerem ^do nastopili učenci osnovne šole iz Reteč in Želez-^kov, doma ci tamburaški zbor Bisernica in moški pevski $or. folklorna skupina iz Železnikov, pevski kvartet bodo do večera skrbeli za zabavo in
- tj I
bilo ustanovljeno 21. junija leta 1908. Ob tej priložnosti je pionirska desetina razvila svoj prapor. Društvo v Mavčičah je že sorazmerno staro, pa je pravi razcvet doživelo šele po vojni. Dobro je opremljeno in združuje med drugim tudi žensko desetino.
Gasilsko društvo Luže pa je v nedeljo predalo pionirski desetini novo pionirsko motorno črpalko z opremo. Na slovesnosti je igral pihalni orkester iz Tržiča, v družabnem delu prireditve pa ansambel Trgovci. Tudi gasilci z Luž se lahko pohvalijo s številnimi uspehi. Leta 1976 so dobili motorno črpalko, lani pa nov avtomobil. Največji ponos društva pa je novi dom sredi vasi. Zgrajen je večinoma s prostovoljnim delom in sredstvi. Izredno je bilo razumevanje krajanov Luž in sosednjih vasi, prav tako dobro pa sodelovanje s krajevno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami kraja in občine in gasilske zvezo. Vsem se za pomoč ob tej priložnosti zahvaljujejo!
-jk
», nato pa
JriJo Fantje Selške doline.
CAM0O W£i
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI,
LIMBARSKI GORI
IN O ČRNEM GRABNU
ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ
Dva izmed rešenih v Angliji. Eden je rešil dobesedno le golo (no v pižami!) življenje. Mnogo orožja in opreme je ostalo na peščinah Dunkerqua. Toda to v tem trenutku ni tako važno. Vojaki, ki so se pripravi/eni še naprej bojevati proti Hitlerjevim armadam so se vrnili
(30. zapis)
Rad bi se že poslovil od Moravske doline — saj so le kratki obiski prijetni obiski ali po oni srbski rečenici »svakog gosta za tri dana dosta« — in a? podal v skrivnostni Crni graben, da bi se tamkaj pogovarjal ne le o črnih rokovnjačih, pač pa tudi o slovenskih velmožeh, ki jih je rodila   ozka   dolina   ob Radomlji.
V mislih imam starega čudaka in pesnika doktorja Jakoba Zupana — Prešernovega Jakona — iz Pievoj, pisatelja Janka Kersnika  z Brda, zgodovinarja dr. Dragotina Lončarja tudi od tam, ljubeznivega ljudskega pripovednika Jožeta Podmilj-ščaka — Andrejčkovega Jožeta in pisatelja   —   revolucionarja Frana Maslja — Podlim barskega iz Spodnje Loke. — Rad bom kaj povedal tudi    o   narodni    heroini Rezki Dragarjevi, ki je skoro vso svojo kratko mladost preživela v Spodnji Loki pri Krašnji. — In ne nazadnje, tu  —  2 km severno oH KlSŠTije, Y poISmein pobočju — leži trdo pre-skušena vasica Koreno. Dne 8. julija 1942 je barbarska nemška soldateska vas požgala; šestnajst mož so zmetali v goreče gospodarsko poslopje, ženske in otroke pa odvedli v internacijo. — No, o vsem tem pa še o marsičem kdaj pozneje. Zdajle pa moram še ostati — vsaj s temi pogovori — v Moravski dolini in zapisati, kar še nisem utegnil. Zaradi naglice, ne zaradi kake nevednosti.
ŠE UTRINEK O VEGI
Kranjski baron, življenjska drama Jurija Vege. Tako je naslovil svoje delo dr. Niko Kuret, ki ga je napisal ob 200-let-nici matematikovega rojstva. Namenjeno je bilo za izvedbo v radiu (kot radijska igra). Slišal pa sem — če sem prav slišal? — da so v Moravčah ali v Domžalah to igro predstavili že tudi na gledališkem odru.
V igri nastopa kar 15 oseb! Zaradi zanimivosti, jih kar naštejem: Jurij Veha — Vega, Polonica — njegova sestra, gospa Pauerjeva, njen sin — oficir Franc Fauer, njena nečakinja Adela Unterberger, oficir grof Barbo, oficir baron De Filippis, pruski oficir grof Gneisenau, dunajski dvorni svetnik, pionir Ebner, ognji-čar Swoboda, poročnik Lindner, poročnik G nin, poročnik Adler in stražar.
Delo ima devet podob (prizorov — dejanj), obsega 25 strani 'tipkopisa. Vegova smrt je prikazana bolj kot zločin, ne kot namerni samomor. Vegov zopernik, major De Filippis, se na obrežju Donave spre z našim baronom. Pri prerivanju zdrsne Vega v vodo in utone — De Filippis pa se še isto noč ustreli. — Pri umetniških stvaritvah je »licentia poeti-ca« (pesniška svoboda, prostost, nevezanost na realnost, na resnična dejstva) ,seveda dovoljena in neomejena.
božje in na nekem skednju blizu Moravč prirejal ponočne shode. Tu se je delal zamaknjenega, se čudno zvijal s telesom in se metal po tleh. Ker je napadal duhovnike, morav-škemu župniku pa grozil, češ, da je zapeljivec vernega ljudstva — je oblast Luko in njegove sodelavce vrgla v ječo. Komaj pa je bil Luka spet prost — sedaj je bil že tridesetletnic — že je duhovski in svetni gosposki navkljub »zavajal ljudstvo h krivi veri.«
No, oblast je Luko naposled bolj trdo prijela. V ječi so ga dali na natezalnico. In mož je v strašnih mukah le priznal, da se je izdajal za preroka in hujskal ljudstvo pod krinko pobožnosti. Četudi je bila za take »zločine« zagrožena smrtna kazen, so Luko obsodili na dvanajstletno prisilno delo (veslanje) na vojnih galejah. To so bili »galjoti«, na ladijske klopi prikovani Kaznjenci - mornarji! Spomin na te nesrečnike je ohranila tudi naša narodna pesem in pa na Gorenjskem dosti razširjen priimek Galjot.
No, naš Moravčan, Luka G (Ješ, ni kaj dosti veslal na galeji. Kmalu je pobegnil — kovač a je pač znal pomagati iz okovja! — in se vrnil na Moravsko. Spet je začel »zapeljevati« ljudstvo in uganjati še hujše stvari kot prej. Ker je že tretjič ušel roki pravice, je cerkvena oblast predlagala nadvojvodi, naj moža strogo kaznuje, najbolje, če ga da obesiti.
Zgodovinar dr. Josip Gruden — sam duhovnik — se čudi »drznosti in trdovratnosti, s katero je Luke ž Goleš skoraj deset let kljuboval duhovski in svetni oblasti, vzlic vsem zaporom ki drugim strahovanjem «.
Kaj se je končno zgodilo z Luke-žom ni znano, vsaj listine nič več o njem ne govore. Menda je svojo gorečnost le plačal s smrtjo.
J erom Stopistran — kdo pa je spet to? Lukežev predhodnik - ki pa se je izdajal za Kristusa. Imel je menda cele množice za seboj. Ko pa so ga zaprli, so mu v ledenomrzli ječi odpadli prsti z rok in nog. Bilo je to 1.1584.
Kako so znali naši davni predniki trpeti in umreti za svoje prepričanje! Pa naj so bili puntarji proti vladajoči cerkvi ali proti svetnim graščakom. Vsekakor so bili ti samosvoji možje očitni glasniki poznejših, svetlih uporov. Proti vsem krivicam vseh sort in proti tiranom vseh baž. Za mir in srečo vseh dobrih ljudi. Kajti puntarski voditelji niso nikoli mislili nase, v boj in v smrt so šli za blagor soljudi. Tako pripoveduje modra in nepristranska mati zgodovina!
Jesenice - Delavci Gradišč na Jesenicah zdaj polagajo jekleno nosilno konstrukcijo za most ob cesti v Log Ivana Krivca. Most je zanimiv zato, ker bo največji tako grajen v jeseniški občini, pod njim pa bo šest železniških tirov. —B.B.
Takole je ob prometnih konicah na glavni °%i na/ožji del Jesenic mimo hotela Pošta. Da se ■boljšalo, bodo zgradili novo obvoznico, ki bo Zl totela Korotan ob železniški progi do po-^kktroZirovnica ob cesti Maršala Tita. - B. B.
KOVAČ LUKA
Resda sem možaka bežno omenil že v 14. zapisu — a zdajle moram kaj več povedati o tem posebnežu, verskem uporniku, pripadniku skrivne sekte zamak-njencev ali štiftarjev — skratka »krivovercu«, v onih Časih (začetek 17. stoietja) strašnem zločincu.
Pojav zamaknjencev je bil v zadnjih desetletjih 16. stoletja precej razširjen po Goriškem, Notranjskem in Gorenjskem. Taka »laži-preroka« je odkril na Moravškem grašlri pa-peški nuncij Janez Krstnik Salvago.
Prvikrat se omenjajo zamaknjenci na Moravškem šele 1. 1602. Na čelu teh nesrečnih »krivovercev« sta stala preprosta kmečka kovača Gašper in Luka Goleš, oče in sin.
Salvago je v svojih poročilih trdil, da je mladi Luka, tedaj komaj 20 let star, neomejeni voditelj lahkovernega ljudstva, ki se zbira okrog njega. Luka je — tako trdi Salvago — odvračal ljudi od katoliške službe
Matija Sternen je napravil veliko oljno podobo na platnu, ki je zdaj na   univerzi   v  Pittsburgu (ZDA)
Na Bledu največ Angležev
GASILSKA PRAZNIKA
_  V nedeljo, 4.
Luie - V nedeljo, *. junija, je bilo v Wv5?A»h in na Lužah gasilsko slavje. V Mavčičah so izvili 70 obletnico delovanja gasilskega društva, ki je
Jesenice — Levi breg Jesenice od cestnega mostu pri Kinu Plavž do železniškega mostu ni bil dobro zava rovan. Zato so delavci Hudournika iz Ljubljane lani in letos zavarovali obrežje z dolgim močnim obrambnim zidom. Zdaj ne bo več nevarnosti, četudi bi voda narasla. -B.B.
Bled — Pri turističnem društvu Bled ocenjujejo, da je z lepim vremenom prišlo in ostalo na Bledu precej več turistov kot v enakem lanskem obdobju. Računajo na dobro turistično sezono, predvsem na večji obisk tujih gostov, med njimi bodo prevladovali Angleži in Nemci. Dnevno je v hotelih in pri zasebnikih okoli 2000 gostov, vsaj za zdaj še precej domačih. Prihajajo iz sosednjih republik, med tujimi pa so na prvem mestu Angleži in Nemci, za njimi pa Holandci.
Turistična ponudba Bleda pa bo tudi letos pestra in privlačna. Turistično društvo Bled je pravkar izdalo Blejske turistične informacije, v katerih seznanjajo obiskovalce o vseh pomembnejših kulturnih in drugih prireditvah na Bledu v letošnji sezoni. Razen tega pa z informacijami tudi svetujejo gostu, kako in kam na izlete in po kakšni ceni.
D.S.
V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM i aJMB^BMBBMMMMMMMMMBIMIMMMi
Atletika
Plestenjak občinski prvak — V Kranju je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave. Med člani je zmagal Plestenjak (SD Iztok Bitnje), pred Černetom (Iskra) in Nagličem (Stane Kova&č Primskovo). Med članicami pa je zmagala Brezerjeva (Tabor Cerklje) pred Valentarjevo in Velikanjevo, ki sta članici SD Tone Nadižar iz Čirč. Pri mladincih je bil najboljši Bohinc. Drugi je bil Znidaršič, tretji pa Mijatovič. Vsi so člani SD Tone Nadižar. Med mladinkami pa je slavila Vodopivčeva. Druga je bila Smrtnikova, tretja pa Hafnerjeva. Vse so članice SD Bratstvo-Enotnost Kranj. — J. Kuhar
Frelih ponovil lanski upeh
KRUŠEVAC - Na tradicionalni 18. kolesarski dirki po Srbiji se je v petek zbralo 87 tekmovalcev iz 16 jugoslovanskih klubov, kot gostje pa so nastopili tudi kolesarji iz Milevska (CSSR). Dirka je bila zahtevna, saj so morali tekmovalci v štirih etapah prevoziti skupaj 429 kilometrov dolgo pot.
Lani je Po Srbiji zmagal Škofjeločan Drago Frelih, ki je tedaj vozil se za Rogove barve. Tudi tokrat je odšel kapetan savske ekipe v Krusevac z najboljšimi upi na uspeh. V ekipi Save je manjkal edinole Bojan Ropret, ki si zaradi številnih padcev na minulih dirkah še vedno ni opomogel.
Vrli Kranjčani so se tudi tokrat dobro odrezali. Čeprav je bila konkurenca močna, je Frelihu uspelo ponoviti lansko zmago, dobro pa so se uvrstili tudi ostali.
Štrukelj najboljše leti
LESCE - Na 16. republiškem in 23. državnem prvenstvu v jadralnem letenju sodeluje tudi reprezentanca Alpskega letalskega centra iz Lesc. Za zdaj se njeni člani dobro držijo, se posebno uspešen pa je večkratni državni in republiški prvak v jadralnem letenju Franci Štrukelj, ki za zdaj vodi pred Frencom iz Zrenjanina in Berčičem iz Ljubljane. Leščan Thaler pa je po štirih tekmovalnih dneh na 10. mestu.
•j*
V Drvi 5*aoi od K ruše vca do Groča in nazaj (117 km) je ZZiZg^l FreJih JJdovič je bil 4., v drugi etapi Kruševac-7KraljeVG-7 Krusevac (112 km) je imel največ uspeha Ljubljančan Zakotnik, v tretji — kriteriju po mestnih ulicah (40 km) Zagrebčan Bedekovič, medtem ko je bil Savčan Kraker 3. Odločilna je bila zadnja vožnja Kruševac-Aleksandrovac-Kruševac (160 km), ki jo je zmagal Vbdo Pečnik, Frelih pa si je s 5. mestom zagotovil uspeh tudi v skupni uvrstiti vi.
KONČNI VRSTNI RED: L Frelih (Sava) 11:09,11, 2. Kondor 20 sek. zaostanka, 3. Turek (oba Mlevsko) 30 sek., 4. Udovič 35 sek, zaostanka, 15. mesto pa je osvojil Kraker (oba Sava). Ekipno je zmagalo Milevsko 21:04,40, medtem ko je bila Sava odlična druga s časom 21:08,29.    H -J.
Blejke klonile
BLED — Blejke niso uspele v republiškem odbojkarskem finalu za pionirke. Prvo srečanje na Ravnah so zgubile s 3:0, v povratnem srečanju pa so bile prav tako poražene. Preveč treme so imele, saj so se zavedale, da lahko le zmaga z najvišjim izidom prinaša uspeh. Ravenska in blejska odbojkarska ekipa sta prikazali kvalitetno odbojko. Ravenčanke imajo odličen servis, prav tako pa imajo tudi več izenačenih igralk. Blejkam pa vse čestitke. Če bodo tako nadaljevale, kot so začele, potem od moštva trenerja Štefana Udriha lahko pričakujemo se večjih uspehov.
B. Rauh
Preddvorčanke za gol prekratke
KRANJ — V zadnjem kolu super finala slovenske rokometne lige sta bili v ospredju srečanji v Krizah, kjer sta se sestali ekipi SI. Gradca in Tržiča, in v Preddvoru, kjer sta se srečali vrsti Velenja in Preddvora. V Križah so zmagali s štirimi goli prednosti gostje iz S L Gradca in postali novi drugoligaš, v Preddvoru pa so v nedeljo dopoldne slavile gostje iz Velenja. Ker pa so v drugem ženskem srečanju v Ptuju zmagale z visokim rezultatom rokometa Si -ce Drave nad selekcijo Obale, kar z 12 goli razlike, so postale novi drugoligaš zaradi boljše razlike v golih rokometašice ptujske Drave. Preddvorčanke so v srečanju z ekipo Velenja zaslužile najmanj točko. Dokazale so, da resnično sodijo v vrh slovenskega rokometa, in ker so še zelo mlada ekipa, od njih lahko še veliko pričakujemo. PREDDVOR : VELENJE 13:14 (7:7)
PREDDVOR - Igrišče TVD Partizan, gledalcev 150, sodnika Zibret in J ekoš (oba Trbovlje)
pffKpDVOR: Vreček, K one, Tome 2, M iir k uri 2, Dirja 2, M aH 4, Roman 1, Brclih 3, Saus.Lliozar.Krišei1;.
VELENJE: Kmetic M., Kmetic C, Ko-privšek, Bovha, Planine 1, S poljar 4, Trbulj, Jan 3, Pocajd 1, Podbregar 2, Dzor-dzev 3,Kofll.
Domačinkam je manjkala le točka za vstop v ii. ŽRL. V izredno ponte.T'bni tekmi 6. kola super finala SRL, hudi vročini in
Preddvor vodi
KRANJ - V 16. in 17. kolu občinske rokometne lige so bili doseženi pričakovani rezultati. V 16. kolu je Tržič premagal Gorenjski sejem, Storžič in Krvavec sta igrala neodločeno, 2abnica je premagala Duplje, Sava Besnico in Preddvor Križe. V 17. kolu je Gorenjski sejem premagal Križe, Besnica in Žabnica sta igrali neodločeno, Duplje so premagale Storžič, Preddvor pa Savo brez borbe.
Vodijo rokometa si Preddvora s 26 točkami. J. K lih ar
veliki želji po uspehu so rokometašice Preddvora klonile proti tokrat sproščenej-šim gostjam iz Velenja, ki jim zmaga praktično nič ne pomeni. Preddvorčanke so zaigrale mnogo boljše v drugem polčasu, ko so izenačile rezultat na 12:12 ter pet minut pred koncem po ved le s 13:12. Nato so gostje zaigrale na vso moč ter izenačile rezultat ter na kraju tudi povedle s 14:13. Obe ekipi sta prikazali zelo fair, borbeno in dinamično igro ter dokazali, da resnično sodita v vrh slovenskega rokometa, glede na prikazano igro pa bi Preddvorčanke zaslužile najmanj neodločen rezultat. Sodnika pa tudi nista opravila svoje dolžnosti najboljše.
KONČNA LESTVICA:
1. Drava 64 0983:76 8   + 7
2. Preddvor 64 02 89:85 8 +4
3. Velenje 62 04  81:86 4 - 5
4. Obala 6 2 0 4 81:87 4  - 6
J. Kuhar
Zmaga v Železnike
Slovenska zastopnika v II. zvezni rokometni ligi sta v predzadnjem kolu gostovala. Rokometaši Jelovice so bili gostje Z»wrreba. igralke A kolesa pa so gostovale v Umagu in premagaie doifisčc moštvo I n tercom mer ee.
Jelovica je bila poražena v Zagrebu s 30:26. Poročevalci s tekme ugotavljajo, da sta obe ekipi igrali nezainteresirano, ker imata že zagotovljeno sodelovanje v II. zvezni rokometni ligi tudi v prihodnji sezoni.
Igralke Alplesa pa so gostovale v Umagu in premagale moštvo I ntercommerca z 18:14. Domačinke so vodile le sredi prvega polčasa, potem pa so prevzele pobudo gostje in so že vodile celo s šestimi zadetki prednosti. Tekma je bila fer in kvalitetna kljub veliki vročini. Rokometašice Alplesa so s 17 točkami na 8. mestu.
-jk
Rokometašice Preddvora m bile v nedeljo korak do <ftrMM* v II. ivezno rokometno ligo. Na stiki prizor s tekme - Foto: J. Kuhar
Dober športni kolektiv
CERKLJE - 2e deveto leto se mentor Šolskega športnega društva na osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Gustelj Perne ukvarja s to dejavnostjo na šoli. Sicer je Perne predmetni učitelj, vseeno pa je vnet rekreativec v smučarskem teku in v poletnih mesecih rekreativec v drugih panogah.
Šolsko športno društvo na šoli so ustanovili v šolskem letu 1968/69. Po začetnih težavah so začeli s pravim delom. V tem času so se preselili v novo šolo, kjer je tudi moderna telovadnica in zunanja športna igrišča. Od takrat pa do danes so na šoli dobili dobre športnike. Vključili so se tudi v tekmovanje za najboljšo športno društvo v Sloveniji in najboljša uvrstitev je bila štiriindvajseto mesto.
Gustelj Perne — mentor SSD:
»2e nekaj let ne tekmujemo za najboljše društvo v SRS. Vendar ponovno razmišljamo o tem tekmovanju. Kot se ve, je pri tem preveč administracije. Sedaj raje vzgajam dobre športnike. Finančno breme nam je do zadnjih dveh let nosila šola, saj imajo posluh za našo športno dejavnost, v zadnjih dveh letih pa nas financira SK Triglav — tekaška in skakalna sekcija. Imamo dobre tekače in skakalce, nekaj pa nam .primaknejo' tudi košarkarji Krvavca.«
Zvone Bernard — 7. razred — predsednik ŠŠD:
»V našem športnem kolektivu se ukvarjamo z atletiko, košarko, rokometom, gimnastiko, smučarskim tekom, skoki in streljanjem. Radi bi, da bi bilo več posluha za alpsko smučanje in plavanje. Vsi razredi tekmujejo med seboj, imamo pa tudi med razredna tekmovanja.«
Mira
Mlakar — 7. c. razred — smučarski teki:
»V okviru Triglava imamo izredno sodelovanje s tekaško in skakalno sekcijo. Kar štiriindvajset tekačev in deset dobrih skakalcev je na šoli. Organiziramo tudi šolsko prvenstvo v obeh disciplinah. V ostalih športih pa imamo »Jtiii(n,;r,j.'! razdeljena od 1. do 4. razreda in od 5. do 8. Na šoli je 600 učencev in več kot polovico se jih ukvarja z vsemi naštetimi športnimi panogami.«
»Tudi s košarkarji Krvavca je dobra povezava. Na občinskem prvenstvu je naše šolsko moštvo zasedlo odlično drugo mesto, takoj za košarkarji OS S. Jenka. Za športno dejavnost na šoli je dobro poskrbljeno, saj se pomerimo v atletskih disciplinah, imamo orientacijske pohode, krose in občasno tudi tekmovanje v namiznem tenisu. Kadi bi. da bi v telovadnici dobili košarkarske table Ispleksi stekla.«
Toliko o dejavnosti športnega društva SS Davorin Jenko. Učenci so pri delu zavzeti, saj sami organizirajo tekmovanja in bdijo nad športno dejavnostjo, in kot pravi njihov mentor, jih navaja na samoupravljanje in le-ta jim daje še večji polet Ko bodo pripravljeni - morda že prihodnje šolsko leto -se bodo ponovno vključili v tekmo vanje za najboljše športno društvo v Sloveniji.
D. Humer Foto: F. Perdan
Triglav napredoval
MARIBOR - V finalu Atletskega pokala Slovenije za člane in članice je na stadionu Poljane tekmovalo več kot 300 najboljših atletov in atletinj iz 12 klubov. Tekmovanje je znova pokazalo vse prednosti atletskih naprav iz umetne mase, saj je bila kljub slabemu vremenu dosežena vrsta odličnih rezultatov. Že v prvi disciplini, teku na 110 m z ovirami, je Celjan Rok Kopitar dosegel slovenski mladinski rekord, v nedeljo pa je v dežju izenačil mladinski rekord SFRJ v teku na 400m z ovirami. Odlično so tekli tudi kranjski sprinterji Sagadin, Stare, Vučkovič in Ravnikar v štafeti 4 X 100 m. Po hudem boju z Goričani so zmagali in z rezultatom 41,9 sekunde izenačili klubski rekord Slovenije.   Kranjčani    so   imeli   več dobrih
Nogomet
Točke kadetom
KRANJ - Četrta in peta selekcija Gorenjske se je z gostovanja vrnila brez točk. Ekipi Obale sta bili bolj ši, čeprav so se Gorenjci dobro upirali, članska selekcija je bila poražena z 2:0, mladinska pa je prejela zadetek v zadnjih minutah in bila poražena z 1:0.
Kadetski selekciji sta pokazali dobro igro. Dobili sta štiri nove točke. Kranj-Center je premagal Medvode s 5:2, Kranj-Stražišče pa Domžale s 4:1. Obe moštvi imata priložnost za visoko uvrstitev. Se posebej so se izkazali Levstek in Bradeško pri moštvu Centra in Batistič pri Straži-šču.
V tekmovanju drugih selekcij pa vodi Center pred Šenčurjem, Britofom in Stra-žiščem. M.Subic
Škofjeloški mladinci vodijo
KRANJ - Mladinsko tekmovanje v gorenjski medobčinski nogometni ligi se zaključuje. Tekme so vedno bolj mnimive. Se posebno pohvalno pa je, da so igralci borbeni in fer in da še ni bilo niti ene izključitve! V predzadnjem kolu je Bohinj premagal Jesenice, selekcija Škofje Loke Bled visoko z 8:3, Triglav pa Tržič gladko s 5:0 Vodi selekcija Škofje Loke z 19 točkami . Drugi je Bled s 13 točkami, četrte Jesenice z 12 točkami, peti Triglav z 11 točkami, Tržič jih ima 8, Bohinj 6, Lesce pa imajo na zadnjem mestu 3 točke.
V tekmovanju članov so Jesenice premagale Bohinj s 3:1, Tržič Bled z enakim izidom, Triglav selekcijo Škofje Loke s 3:0, tekma med Alplesom in Lescami pa ni bila odigrana. .—«..,
Vodi Triglav s 23 točkami. Tržič je na drugem mestu z 18 točkami. Jesenice tretje g 13 točkami, Bohinj pa četrti s točko manj. Lesce in Bled sta_zbrala po 8 točk, po sedem pa jih imata LTH in Alples.
V tekmovanju pionirjev je selekcija Škofje Loke visoko porazila Tržičane z 10:1. Škofjeločani vodijo s 13 točkami. 12 jih ima Boh in j, Lesce pa so jih zbra le sedem.
P. Novak
Ustanovljena medobčinska nogometna zveza
BOHINJ - Pretekli teden je bila v Mladinskem domu v Bohinju konferenca temeljne nogometne zveze za Gorenjsko, na kateri so sprejeli nov statut in oblikovali medobčinsko nogometno zvezo Gorenjske. Na konferenci je bilo govora tudi o tekmovalnem sistemu in o neuspešni igri gorenjske selekcije v republiški ligi.
Bohinjska konferenca je sklenila, da je treba po zaključku sedanjega tekmovanja oblikovati nove selekcije. Vodil jih bo poseben odbor s Tin eto m Lipe-jem na čelu. Izvršni odbor medobčinske nogometne zveze pa ima 13 članov. Predseduje mu Izidor Štucin iz Škofje Loke. Podpredsednik je Janez Žitnik, tajnik pa Rudi Gros. V izvršnem odboru so še Tine Lipej, Miha Kramar, Pavel Novak, Cveto Mikič, Peter Piškur, Drago Koder in Branko Šuvak.
V slavnostnem de hi konference so za 30-letno delo v nogometni organizaciji podelili zlate značke Milanu Šeguli iz Kranja in Leopoldu Grošlju iz Škofje Loke, bronasto pa Alojzu Benkiču iz Škofje Luke.
P. Novak
Gozdarji in lesarji igrali nogomet
MEDVODE — A ero iz Medvod je bil v soboto, 3. junija, organizator tekmovanja v malem nogometu, na katerem so sodelovala moštva GG iz Kranja, LIP z Bleda, Alplesa iz Železnikov, Jelovice iz Škofje Loke, Gradisa iz Škofje Loke, Zlita iz Tržiča in A era iz Medvod. Z migali so nogometaši J elovice, ki so v finalu premagali Alples. Tretji je LIP Bled, četrti GG Kranj, peti Aero,šesti Gradiš in sedmi / LIT .
Rekreacijska tekmovanja na Jesenicah
JESENICE - V jeseniški občini so se začele rekreacijske športne igre, ki jih organizira Zveza telesnokuJ turnih organizacij. Na sporedu so tekmovanja v streljanju, odbojki, šahu, košarki in malem nogometu. Sodelujejo številna moštva delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in športnih društev.
Športniki Uni verzala pa no bili prireditelji tradicionalnega športnega četverobo-ja moštev Hladne valjarne, Univerzala, Klana iz Begunj in postaje milice. Športniki so tekmovali v malem nogometu, odbojki, streljanju in kegljanju na asfaltu. Najboljši so bili miličniki, ki so bili zmagovalci v treh disciplinah. Med moškimi je zmagala postaja milice pred Elanom in hladno valjamo, pri ženskah pa Klan pred Univerzalom, hladno valjamo in postajo milice. J. R.
uvrstitev, posebej p« velja omeniti fle drugo mesto Jesenovčeve v teku na 1M ■> (12,2) ter odličen tek Božnika in Kri zrnja „T 800 m. Božnik je presenetil z drugimTine atom (1:54,2), Križaj pa je a časom 1M i" dosegel nov gorenjski rekord za miajse mladince.
V ekipni razvrstitvi je AK Triglav v primerjavi z lanskim letom v ženski konkurenci napredoval za eno mesto, medtem ko so člani padli s tretjega ne peto mesto. Ob tem pa ne gre prezreti, da sta ga premlela AK Gorica in AK Velenje, ki imata te nekaj let atletske naprave pokrite z umetno maso. Najuspešnejši v obeh konkurenca h so bili tudi tokrat tekmovalci celjskega Klad iva rja.
REZULTATI - MOŠKI: L dan - UO m ovire: 1. Kopitar (KI) 14,8; 100m: L Homer (GO) 10,8. 2. Sagadin 10,9, 5.-1 Ravnikar 11,2, 11.-12. Stare (vsi TR) 11,5; 400 m 1 Humer (GO) 48,0, 14. Kri tej (TR) 52,0-1500 m: 1. Lisec (KL) 3:51,5, 4. Božnik (TR) 3:56,2; 10.000 m: 1. Ukač (KL) 29-544 4x 100 m: 1. AK Triglav 41,9, 2. AK Nosa' Gorica 42,0, 3. AD Kladivar 42,9; daljava:
I. Piculin (GO) 708, 2 Udovč 707, 4. Vučko-vič (oba TR) 692; višina: L Čop (KL) 294; krogla: 1. Štimec (JLA) 16,27, 4. Sader 14,09, 12. Konc 12,02, 13. Gašpirc (vsi TR)
II, 13; kopje: L Černe (LJ) 69.86; II. dan -Hoja 20 km: L Kolar (KL) 1;43:20,8; 40« m ovire: 1. Kopitar (KL) 51,8, 12. Sagadin M (TR) 59,8; 200 m: 1. Keržan (OL) 22,1 i Stare 22,5, 4. Sagadin J. 22,5,13. Pene* (vsi TR) 23,4; 800 m: 1. Krofi (KL) 1:53,8 2 Božnik 1:54,2, 8. Križaj (oba TR) 1:5*1 3000 m zapreke: 1. Novak (OL) 8-57 «• 5000 m: 1. Lisec (KL) 14:23,8; 4X 400 m-Y AK Novo mesto 3:22,4, 4. AK Triglav 3:26,3; troskok: 1. Šhnunič (NM) 14 M * Vučkovič (TR) 14,66; palica: L Bizjak (OL) 460; disk: 1. Mhač (KL) 51,04, 10. Satler (TR) 36,46; kladivo: 1. Pristovnik (KL) 54,60,7. Satler (TR) 42,00.
ŽENSKE: 1. dan - 100 m ovire: L Mikali (GO) 14,5; 100m: L SeJiškar (OL) 12.L 2. Jesenovec (TR) 12,2; 400 m: 1. Ovca (OLJ 57,2; 1500 m: L Pergar (MB) 4:17,2, 6. Pogačnik (72) 5:09,5; 4 x 100m: L AK Ohm-pija 47,8; 1. Potnik (OL; s?S. f: Jesenovec (TR) 545; disk: L Kastelic (KL) 35,74,- 5 Dolinar (TR) 31,10; H. dan - 400 m ovire-
I. Djordjevič (OL) 62,1; 200m: L Sdiskar (OL) 25,3; 800 m: Pergar (MB) 2:10,1, 6. Pogačnik (TR) 2:26,3; 3000 m:  L Bunderla (KL) 9:58,9; višina: L Prezelj (KL) 178. 12 Pavlin (TR) 145; krogla: 1. Peitler (MB)
II, 80, 8. Gorenec (TR) 9,83; kopje: 1. Kor-šca (OL) 43,14; 4 X 400 m: 1. AK Ohmpija 3:55,2;
EKIPNI VRSTNI RED: ŽENSKE: 1 AD Kladivar 271, 2. AK Olimpija 232, 3.' Maribor 166,5, 4. AD Gorica 128,5, 5 AD Velenje 83, 6. Partizan Ptuj 63, 7 KAK Ravne 52, 8. AK Triglav 48, 9. AK Novo mesto 23,10. AK Koper 14 točk.
MOŠKI: 1. AD Kladivar 345, 2. AK Nova Gorica 281, 3. AK Olimpija 289,5, 4 AK Velenje 139, 5. AK Triglav 136, 6. AK Novo mesto 131, 7. AD Maribor 127,5, 8. Partizan Ptuj 59, 9. AK Koper 51, 10. JLA 12 11 ak Ljubljana 8, 12. KAK Ravne 7, 13. AK Po-murje 4.
I- Kavčič
Vaterpolo
Davek neizkušenosti
Dubrovnik — Vaterpolisti kranjskega Triglava so v prvem prvoligaskem srečanju gostovali v Dubrovniku in igrali z domačim Jugom. Kranjčani so bih poraženi z 12:4. Gole so dosegli Velika nje 2 in Š varc ter Mabvašič. Ne-■ zkuAena in pomlajena ekipa Kranjčanov se ni mogla resneje upi rs ti dSKSZ-činom, med katerimi se je zlasti razigral re prezent a nt S avi novic.
-ja
Dopisniki poročajo
Železna Kapla - Nogometaši kranjskega Triglava so gostovali v Železni Kapli in premagali moštvo zamejskih Slovencev s 3:2 Tekmo je spremljalo 300 gledalcev. Gole sta dosegla Kabič in Zlatanovič. Tekmo je odlično sodil sodnik Sehiler iz Celovca. R-Gros
ŽIRI - Novoustanovljena osnovna organizaciju ZSMS pri Strelski družini Tabor iz Žiro v je bila organizator tekmovanja v streljanju z zračno puško, ki je bilo v prostorih žirovske osnovne šole. Sodelovalo ie kar 136 tekmovalcev, kar potrjuje naraščajoče zanbimanje za strelstvo v Žireh in okolici.
V tekmovanju pionirjev je zmagal Matiai Jereb, ekipno pa VIR. c razred žirovske šole, med pionirkami Miljana T reven, ekipno pa prav tako VIII. c razred, med člani pa Vojko Mlakar. Ekipno je v tej konkurenci zmagalo moštvo Strelske družine
i. juliju bo na strelišču Ledinica pri Zireh množično tekmovanje v streljanju s
vojaško puško. ^
Kranj - Novi tekmovalni sistem v košarki članskim reprezentancam ne dovoli mirovanja. Končalo se je slovensko prvenstvo, začelo pa se je že tekmovanje za vstop v slovensko košarkarsko ligo. Gorenjce čakata dve prosti mesti, za kateri se borijo reprezentance Škofje Loke. Kranja, Radovljice in Jesenic. Najbolje sta popravljeni reprezentanci Škofje loke in Kranja, ki sta na prvih dveh mestih s štirimi oziroma dvema točkama, kolikor jih ima tudi reprezentanca Jesenic. Radovljica je še brez točke.
M. Cadei
JESENICE - Na spominskem tekmovanju Mirka Dimca v streljanju z malokalibrsko puško so sodelovale ekipe Kamnika Kranja, Postojne, Škofje Loke m Jesenic'. Najboljši so bih strelci iz Kamnika. Jesenic in Škofje Loke. Med p^mezniki sta bila najboljša Repičeva iz Kamnika m domačin Dobrave. fi
lerersko - Pod pokroviteljstvom krajevne konference SZDL je SK Jezersko pnredil na ula/uTod Makekovo Kočno baktado innocm 1.l/l Ob osmih zvečer je zagorelo J6 kresov, kilo izpeli besedo Tito Smučarsko tekrno-L ? snremlialo veliko krajanov. Med cici-vanje je »P^'^^; Karmčar, med pioniri, ban, je »mami ^Sadjnci in člani Luka Kr* Simon Jg°W^aS       Jakopič, med sta-
Zvonka Truden.
Torek, 6. Junija 1978
Loka — Razen zvite pločevine in posebne pase za oči zaradi »nena-*diiei lege tale nesreča v nedeljo dopoldne v Škofji Loki na srečo ni imela **gih posledic. — Foto: F. Perdan
Bolj redka, a vendar prisotna neprijetnost iz gozdov
Ni vsak klop okužen
Nemalo ljudi konec tedna zavije proti gozdu, da se sprehodi po zelenilu da se povzpne na večji ali manjši hrib porastel z gozdom, da Dobraka' če že rastejo gobe, kako kaj kažejo letos borovnice in podobno. Le malokrat pomislimo, da v gozdu lahko naletimo tudi na nenriietnosti: mravlje, to že, divje živali, to bolj redko. Opozoriti pa vdiav majskih in junijskih dneh predvsem na majhnega prebivalca rozdov ki pa zna pripraviti kar precejšnjo neprijetnost. Gre za klopa. L «Wčo na kakor so klopi sicer neprijetni, niso vsi okuženi z rr^rungitisorn' Pri nas so taka področja, kjer utegnemo naleteti na kJorT ki prenašajo meningitis le v gozdovih Kamniških Alp, sicer pa dru^e bolj redko. Da obolevanje za klopnim meningitisom v Sloveniji nWeHko, kažejo že podatki o obolevanjih v lanskem letu: zbolelo je 52
^klOTni^emn^fa^a^ prve znake 7 do 10 dni po ugrizu klopa, včasm pa se pojavijo znaki tudi, če smo pil. surovo mleko iz predelov, i- m~™,,i^in okuženi klopi. Prvi znaki so podobni gripi, temperatura Poraste bol?glava bolečine^v mišicah in sklepih. V 5 do 10 dneh lahko s C^o preiskavo že dokažemo okužbo z meningit.som. Po presledku krvno P^KdVb težav nastopi drugo obdobje obolenja: močni ^3boli^orast temperature, vrat značilno otrdi, nastanejo motnj,
refleksih, javlja se zaspanost.
Virus meningitisa živi v majhnih gozdnih živalih, kot so gozdne miši, rovke, kune, jež, tudi lisice. Klop, ki pije kri okuženih živali in nato sreća človeka, s slino spusti v človeško kri tudi virus meningitisa. Če ^timo da smo dobili klopa, ga je treba takoj odstraniti, saj daljše tonnje »gosta« na koži povečuje okužbe. Ce ga pri odstranjevanju
i _ j---tane »glava« še na koži, ni več nevaren.
seveda obisku gozdov ne bomo odpovedali le v nbru, k(
bi kazalo uporabiti sredstva ostalim za človeka tečnim žuželkam nepnjeien (autan, biban m drugo) Po vrnitvi iz gozda je treba kožo in tudi obleko pregledati, če se kje ne akriva klop, prav tako velja preiskati dlako psu ali mački. Tako pregledovanje običajno zadošča za preprečevanje klopnega meningitisa če pa si pomagamo še s sredstvi, ki jih kupimo v lekarni, lahko povsem brez strahu hodimo in bivamo v gozdu.
ArTdi klopov se seveda obisku gozdov ne bomo odpovedali, le v .. i,,niiu in septembru, koje klopov več, bodimo previdnejši. Morda U,junij" "      r ____. .___      „„ i,„*n   kurprih voni jp k I,;~
L. M.
Mladinci na kvalifikacijah za APS
^"C^oboto nastopili na stadionu za
_ Mladi a
tleti in atletinje Med-
S^o«*rkvrfirSacUah ža Atletski 2S^tv«iie Smlajae mladince in mla £k* V remi jim je bilo tokrat naklonje-» «Jso rezultati v posameznih *
»iptinah spodbudni.
«eli tekmovalci ^"T!;v^_^eVa v teku ■a* Kranjčani p« »° b*jl Kunje
Največ uspeha Obmpije, »Ju9Pe4ne^_*
Kranjska selekcija vodi
KftA.NJ - Po tretjem kolu košarkarske-* Prvenstva Gorenjske za kadetinje vodi **»vo Kranja, za katerega nastopajo ko-^kmrice Save. Druge so Jeseni čanke.
Škofjeločanke, m katere igra ■^•inveat četrte pa Radovljićanke. v prvenstvu mladincev preseneča B mo-"° Škofje Loke, za katerega igrajo kosar-QrJi Kladivarja iz Zirov. Na prvem mestu a\edijo pa jim Jesenice, Radovljica, ,<0<5a Loka A, Kranj A, Kranj B in Tržič
M. Cadež
na 100 m, K ri za j v teku na 400 m, S ajovic v »ko k u s palico in Gaspirc v suvanju krogle. Finale APS za mlajše mladince in mladinke bo 24. junija vCdju.
REZULTATI - MLADINCI - 110 m oviri': 1. Tavčar (Ol) 15,0; 100 m: 1. T arkar (OD  10,8, 7. Majer 11,9, Križaj (oba Tr) 12,3; 400 m: 1. Križaj (Tr) 52,4; 1000 m: 1. Kosmrlj (N m) 2:41,1, 5. Jurančič 2:47,9, 6. Frelih (oba Tr) 2:49,1; 2000 nr 1. Polanc (Lj) 6:24,8; 4 X 100 m: L AK Olimpija 44,4, 3. AK Triglav 47,4; DALJAVA: 1 Tavčar (OQ 617, 3. Pevec 609, 6. Kurat (oba Tr) 53,9;  VIŠINA:   1.  Apostolovski   195, 7. »vegelj 1/3, 8. Pevec (oba Tr) 173; PALICA: L S ajovic 320, 2. Kurat (oba Tr) 300; KROGLA: L Gaspirc (Tr) 12,51; DISK: 1. Turk (Ov 37,06, 4. Gaspirc 31,44, 6. Leben 26,42, 9. Grasič (wi Tr) 23,02; KOPJE: 1. Dubokovič (Part. Medv.) 48,48, 4. Leben 40,30, 6. Grasič (oba Tr) 32,28.
MLADINKE - 80 m OVIRE: 1. Kačar (OD 13,5; 100 m: 1. - 2 Kranjc (01) in Kuri (T r) 12,6; 200 m: L Kranjc (O 0 26,1; 800 m: 1. Stritar (01) 2:31,8; 4 x 100 m: AK Olimpija 51,7; DALJAVA: 1. Kolar (1)1) 503, 3. Rihtarsič (Tr) 482; VIŠINA: 1. Drnovšek (OD 164, 2. Pavlin 158, 5. Susnik (obe T r) 155; KROGLA: L Vrhovnik (01)9,51,4. Ha-konic (Tr, 8,15; DISK: 1. Vrhovnik (Ol) 29,20, 3. RakoničfTr) 21,02.
I. Kavči«."
jPritekla pred avto
Skorja Loka — V četrtek, 1. junija, nekaj po 17. uri se je v Stari Loki pri hiši št. 23 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Mesec (roj. 1957) iz Rovt je peljal proti centru, ko je nenadoma pritekla pred njegov avtomobil 3-letna Mirjana Pire. Avtomobil je deklico zadel, da je padla in na srečo dobila le lažje odrgnine.
Nepreviden otrok
Škofja Loka — V četrtek, 1. junija, se je pripetila prometna nezgoda v Gorenji vasi. Z desne strani je nenadoma pritekel na cesto 4-01etni Dušan Škrlep prav pred avtomobil, ki ga je vozil Štefan Tušar (roj. 1952) iz Podpleče. V nesreči je otrok dobil le lažje poškodbe.
Pripeljal po levi
Jesenice — V petek, 2. junija, ob 15.20 se je na lokalni cesti med Golico in Jesenicami pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Birant (roj. 1932) iz Ljubljane je peljal proti Planini pod Golico. V ostrem levem nepreglednem ovinku mu je iz nasprotne smeri po levi pripeljal voznik motornega kolesa s pomožnim motorjem Cveto Kneževič (roj. 1950) iz Most in trčil vanj. Kneževič si je v nesreči zlomil nogo in dobil še druge poškodbe. Škode na vozilih je za 25.000 din.
Izza avtobusa pred tovornjak
Škofja Loka — V petek, 2. junija, ob 11.25 se je v Hotavljah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega  avtomobila Janez Novak (roj. 1946) iz Ljubljane je peljal proti Žirem. V Hotavljah je peljal mimo avtobusnega postajališča in mimo ustavljenega avtobusa, iz katerega so prav tedaj izstopali potniki. Izza avtobusa je tedaj prišla na cesto 11-letna   Milena Likar iz Hotavelj, se ni prepričala, če je cesta prosta, tako da jo je tovornjak zadel. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Smrt kolesarja
Škofja Loka — V petek, 2. junija, ob 20.40 se je na regionalni cesti pred mostom v Praprotnem pripetila prometna nezgoda, v kateri je umrl Stanislav Šifrer (roj. 1928) iz Praprotna. Šifrer se je peljal na kolesu brez luči in sicer cikcak po sredini ceste. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal v osebnem   avtomobilu   pravilno po svoji desni voznik Janez Glač (roj. 1925) iz Kranja; pri mostu mu je kolesar nenadoma  zapeljal tik pred avto, tako da nesreče ni mogel preprečiti. V nesreči hudo ranjenega Sifrerja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je ob 23. uri že umrl.
Nezgoda na prehodu za pešce
Kranj — V soboto, 3. junija, nekaj po 14. uri se je na obvoznici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Žugelj (roj. 1946) iz Kranja je peljal proti sejmišču. Po prehodu za pešce je prav tedaj prečkala cesto Antonija Likar (roj. 1930) iz Kranja. Voznik Žugelj zaradi neprimerne hitrosti ni mogel ustaviti pred prehodom in je trčil v Likarjevo. Huje ranjeno so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Neprevidno čez cesto
Meja — V nedeljo, 4. junija, ob 19.15 se je na magistralni cesti na Meji pripetila prometna nezgoda. Janez Rozman (roj. 1966) iz Praš se je s kolesom pripeljal po poljski poti do magistralne ceste in jo prečkal, ne da bi se dovolj prepričal, če je prosta. V tem je pripeljal osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Stavo Mitrič, tako da je kolesarja zadel. Prepeljali so ga v ZD Kranj.
Gorenjska oblačila Kranj
Po sklepu odbora za medsebojna razmerja TOZD Konfekcije Kranj, TOZD Konfekcije Jesenice in delovne skupnosti skupnih služb
objavljamo naslednje proste delovne naloge in opravila:
TOZD KONFEKCIJA KRANJ
1. poslovodje trgovine
Pogoji: srednja ekonomska ali delovodska šola in vsaj tri leta prakse pri vodenju konfekcijske trgovine;
2. kreatorja — konstruktorja
Pogoji: srednja šola konfekcijske ali modelarske smeri ter vsaj tri leta prakse pri kreiranju in konstruiranju krojev;
3. 20 šivilj in kroj a cev
Pogoji: zaključena poklicna šola za šivilje ali krojače
4. čistilke
Pogoji: dokončano osemletno šolanje;
TOZD KONFEKCIJA JESENICE
1. skladiščnika priročnega skladišča
Pogoji: srednja ekonomska šola ali šola za blagovni promet tekstilne smeri in vsaj 2 leti prakse pri vodenju skladišča materiala;
2. kreatorja — konstruktorja
Pogoji: srednja šola konfekcijske ali modelarske smeri, vsaj tri leta prakse pri krojenju in konstruiranju krojev;
3. disponenta
Pogoji: zaključena poklicna šola za šivilje ali krojače ter 2 leti prakse;
4. 10 šivilj in kroj a cev
Pogoji: zaključena poklicna šola za šivilje ali krojače;
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
1. finančnega knjigovodje
Pogoji: srednja ekonomska šola in vsaj 4 leta prakse na podobnih delih in nalogah;
2. pomožnega knjigovodje
Pogoji: zaključena srednja ali poklicna šola administrativne smeri;
3. disponenta v komerciali
Pogoji:' zaključena srednja šola ekonomske smeri ali delovodska šola tekstilne smeri in 1 leto prakse pri dispo-niranju gotovih izdelkov;
4. administratorja v skladišču materiala
Pogoji: zaključena poklicna administrativna šola.
Za vse razpisane naloge in opravila je predpisano trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj svoje prošnje z navedenimi podatki o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo odboru za medsebojna razmerja do 24. junija v splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, za TOZD Konfekcijo Jesenice pa na Jesenice, Savska cesta, kjer kandidati dobijo tudi ostale informacije.
Kandidatom bodo odločitve odbora za medsebojna razmerja posredovane pismeno.
Trije mrtvi pod snegom
Kranjska gora - V soboto, 3. ju nija, nekaj po 12. uri je snežni plaz v Hudičevem žlebu v Prisanku odnesel štiri planince v navezi. En planinec je bil takoj mrtev, dva sta umrla kasneje, edino preživelo Tamaro Likar iz Nove Gorice pa so reševalci
- razatava fotografU — Fotoklub Tržič je organiziral v paviljonu ^Brnzstavo Športne črnobele fotografije, na kateri se predstavlja 30 fotonov iz 19 jugoslovanskih klubov.
Zavozil s ceste
Železniki — V nedeljo, 4. junija, ob 1.20 zjutraj se je na regionalni cesti v Železnikih pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Rudi Zgaga (roj. 1961) s Petrovega brda je v nepreglednem ovinku v Otokih zapeljal s ceste v kup kamenja, tako da sta s sopotnico Drago MeŽek hudo padla in si polomila ude. Zdravita se v Kliničnem centru.
Poziv |vozniku kombij
V petek, 2. junija, ob 10.40 se je na regionalni cesti med Vir-mašami in Sv. Duhom pripetila prometna nezgoda. Milino-vič Slava (roj. 1928) je peljala po levi strani otroški voziček z dvojčkoma, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik kombija bele barve in zadel v bočno stran otroškega vozička. Po trčenju je voznik ustavil in govoril z M ilino viče vo, nato pa odpeljal. Uprava javne varnosti v Kranju naproša voznika kombija, da se zaradi razjasnitve prometne nezgode oglasi na UJV Kranj ali na postaji milice.
L. M.
prepeljali s helikopterjem v jeseniško bolnišnico, kjer že okreva.
Plaz je planince dohitel že pri sestopanju s 400 metrov visoke stene. Snežna gmota je razen Likarjeve zajela tudi njenega fanta Aleša Zorča iz Nove Gorice ter Bemik Franca iz Strmice  pri Škofji Loki  in Gvida Trampuša tudi iz Škofje Loke. Le uro kasneje je bila že organizirana reševalna akcija, v kateri je sodelovalo 14 gorskih reševalcev in helikopter. Likarjevo  so  uspeli že do noči rešiti izpod stene, medtem ko so trupla vseh treh planincev prenesli iz Hudičevega žleba naslednji dan, v nedeljo.
Padel v žleb pod Storžičem
Tržič — V nedeljo, 4. junija, dopoldne se je v žlebu pod Storžičem pripetila težja nesreča. Boris Jordan (roj. 1950) iz Šentjerneja na Dolenjskem je planinaril skupaj z ženo in starši. Pri tem mu je spodrsnilo in je padel v žleb. Nekaj pred 13. uro so gorski reševalci iz Tržiča že prišli do hudo ponesrečenega Jordana. S helikopterjem so ga prepeljali na zdravljenje v ljubljansko polikliniko.
GLASIO stran
Torek, 6. junija 1978
STROKOVNA SLUŽBA
SIS — Gospodarskih dejavnosti
Skupna strokovna služba
SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj,
Oldhamska 4
objavlja prosta dela in naloge
1. strokovnega sodelavca I
2. strokovnega s odela vca II
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
pod 1.: višja ali visoka strokovna izobrazba gradbene smeri 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
sposobnost planiranja in programiranja dela v komunalnih dejavnostih,
kandidat mora biti družbenopolitično razgledan, imeti mora ustvarjalni odnos do samoupravljanja, dva meseca poskusnega dela; pod 2.: višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri
3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah
kandidat mora biti družbenopolitično razgledan, imeti mora ustvarjalen odnos do samoupravljanja dva meseca poskusnega dela.
Za obe delovni nalogi se združuje delo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov:
Skupna strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj, Oldhamska 4,64000 Kranj, z oznako ZA OBJAVO.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa.
LOKA,n. sol. o. Skorja Loka,
TOZD proizvodnja PEKS
komisija za medsebojna razmerja delavcev, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. DVEH SLAŠČIČARJEV v obratu mehko pecivo
2. SNAŽILKE
v obratu mehko pecivo s skrajšanim delovnim časom 4 ure
Za kandidate se zahteva poleg izpolnjevanja splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja še izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev:
pod 1.: KV slaščičar, praksa ni potrebna, poskusno delo traja 2 meseca
pod 2.: v roku 6 mesecev uspešno opravljen izpit iz higienskega minimuma.
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: LOKA - DSSS, kadrovski sektor, Škofja Loka, Kidričeva 53.
SOZD
ALPETOUR
TOZD hoteli Pokljuka Delavski svet
objavlja naslednja prosta dela in naloge za:
1. BLAGAJNIKA
Pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali upravno-administra-tivne smeri, eno leto delovnih izkušenj
2. DVA NATAKARJA
Pogoj: poklicna šola gostinske stroke, eno leto delovnih izkušenj
3. KUHARJA
Pogoj: poklicna šola gostinske stroke, dve leti delovnih izkušenj
4. NOČNEGA ČUVAJA (receptorja)
Pogoj: poklicna šola gostinske stroke, znanje enega tujega jezika (pasivno), eno leto delovnih izkušenj
5. NATAKARJA V DISKOTEKI
Pogoj: poklicna šola gostinske stroke, eno leto delovnih izkušenj
6. VZDRŽEVALCA BAZENA
Pogoj: končana osemletka, eno leto delovnih izkušenj, opravljen tečaj za plavalce in tečaj prve pomoči
7. POMIVALKO
Pogoj: končana osemletka, 6 mesecev delovnih izkušenj
8. CISTILKO
Pogoj: nepopolna osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj
9. SOBARICO V DEPANDANSI
Pogoj: končana osemletka, 6 mesecev delovnih izkušenj
Dela pod točko 1., 2., 3. in 4. se združujejo za nedoločen čas. Dela pod točko 5., 6., 7., 8. in 9. pa za določen čas (letna sezona).
Poseben pogoj za vsa opravila je trimesečno oziroma enomesečno poskusno delo. Vloge in dokazila oMnjevanju P°1f°[€V sprejema 8 dni po objavi oglasa DS TOZD hoteli Pokljuka, 64260 Bled.
Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 15 dneh po zaključku objavljenega roka.
Klavnica in mesarija
Bohinjska Bistrica, Savska cesta 7
objavlja dela in naloge:
1. direktorja
2. računovodje
Pogoji:
pod 1.: zahtevan poklic: VK mesar z najmanj 5-let-no prakso
pod 2.: zahtevana šolska izobrazba: srednja šola ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu
Kandidati naj vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Klavnica in mesarija, Bohinjska Bistrica, Savska c. 7.
LOKA
TOZD Jelen gostinstvo Kranj,
Ljubljanska cesta 1
objavlja javno licitacijo
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in materiala, in sicer:
gostinske mize, stoli, kadi, točilni pult
. Licitacija bo 8. junija 1978 od 9. do 11. ure pri gostilni Gaštej Kranj, Škofjeloška cesta 8.
Izklicna cena brez prometnega davka bo objavljena na licitaciji. Davek plača kupec. Ogled uro pred pri-četkom licitacije.
LOVSKA DRUŽINA ŽELEZNIKI 64228 Železniki
Razpisuje zakup za lovski dom na Toli
pod Ratitovcem za le to 1978.
Dom bo odprt do 1. novembra. Do doma je speljana cesta in stoji na izredno lepem kraju. Zakupnik mora imeti ustrezne pogoje za opravljanje gostinskih uslug.
Prijave pošljite do 23. junija lovski družini Železniki. Razpis velja do zasedbe.
Objavljamo licitacijsko prodajo starih rabljenih kmetijskih strojev in orodja, ki bo v soboto, 10. junija 1978, na delovisčih:
— SorStopolje, 2abnica 71
— Šenčur, Kranjska 4
— Cerklje,
Z g. Brnik 115
— Vrtnarija, Zlato polje, Kranj
ob 7. uri ob K), uri ob 13. uri
ob 16. uri
Interesenti lahko ogledajo prodajno blago eno uro pred pri četkom prodaje.
KŽK
TOZD Kmetijstvo Kranj
SGP GRADBINEC n. sol.o.KRA M J na zor jeva I
objavlja
JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev
Licitacija bo 9. 6. 1978 ob 15. uri v kovinskih obratih na Kokrici, in sicer za:
izklicna cena
bager A-350 90.000 din
kombi Z-7501972 6.500 din
kombi IM V1971 8.000 din
varilni ap ara t 2.000 din
črpalka za beton
TORKRET 20.000 din
skobelni stroj 6.000 din
zidani pro viz ori j (Tržič) 5.700 din
in razni stroji — računski, pisalni, okna, vrata, karnise, telefon, tehtnica in drobno orodje.
DAVEK v izklicni ceni ni vračunan.
Ogled predmetov je možen dve uri pred licitacijo v skladišču obrata na Kokrici; zidani provizorij, ki se prodaja kot material, pa si lahko ogledate v TOZD Tržič. Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno. Varščino 10 odstotkov od izklicne cene vplačate eno uro pred pričetkom licitacije na kraju licitacije. Vse stroške prepisa lastništva in ostale stroške, kakor tudi prometni davek plača kupec.
Izlicitirano osnovno sredstvo mora biti plačano in odpeljano najkasneje v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem dnevu zapade varščina.
Pogoji: pod 1.:
pod 2.:
pod 3.:
Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri delovni skupnosti skupnih služb in
TOZD Almira-Commerce pri DO Almira Radovljica
vabita k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
1. v splošno-kadrovskem sektorju za administrativno strojepisna in stenografska dela za potrebe samoupravnih organov
2. v ekonomsko finančnem sektorju za različna opravila
v knjigovodskih poslih
3. v komercialnem sektorju
za opravila v zvezi s strojnim fakturiranjem in vodenjem evidenc v skladišču gotovih izdelkov
srednja strokovna izobrazba administrativne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del pisanja zapisnikov; srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3-letna praksa na opravilih v knjigovodstvu;
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1-letna praksa na enakih delih.
Za vsa objavljena opravila velja 3-mesečno poskusno delo.
Vabimo vse zainteresirane kandidate, da v 8 dneh pošljejo svoje vloge z vsemi potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslove: Almira Radovljica OMRD delovne skupnosti skupnih služb (za opravila pod 1. in 2.) ter OMRD Almira-Commerce (za opravila pod 3.).
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izvršenem postopku.
Komisija za delovna razmerja pri
Vzgojno varstvenem zavodu Kranj
vabi k sodelovanju 4 nove delavke za opravljanje del oziroma nalog
VARUHINJE v varstveni družini
Pogoji za sprejem so:
- končana osnovna šola, starost nad 17 let _ __^
- ustrezni stanovanjski pogoji za bivanje otrok (no™*tlvJ
- lokacija stanovanja na območju Vodovodnega stolpa (1 varuhinja) in na območju Planine (3 varuhinje)
- pripravljenost za strokovno izpopolnjevanje oD delu
- veselje in družbena odgovornost za delo z otroki
Kandidatke naj svoje prijave pošljejo v 15 j^9j&Z£**' drovski službi Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19, Kranj.
Komisij, r, spremljanje varava
varstva bo na podlagi svojega pravilnika opravila tum u*i ij kandidatk, ki se bodo prijavile.
Varuhinje v varstvenih družinah imajo enake pravice in obveznosti kot ostali delavci v VVZ. Poskusno delo traja 3 mesece.
Torek, 6. junija 1978	
MALI	telefon 23-341
OGLASI	
PRODAM
Ugodno  prodam dvojno POMIVALNO   KORITO.  Dolenc, Šorli-*v*29 4361 Prodam OTROŠKO POSTELJO, komplet. Gašperlin, Valjavčeva 14, Kranj 4416 Prodam    OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Pivka 21, N aklo       4417 SONY-HMK 20 - STEREO kombinacijo  (gramofon, kasetofon, radio) ugodno prodam. Boris Gogala, Gogposvetska 15, Kranj, tel. 23-731
4418
Prodamo 2 KRAVI ali TELICE, Nobele, po izbiri. Benedičič, Pševo i Kranj 4419 Ugodno prodam ŠOTOR z opre-»o,za 4 osebe. TeL 82-434 4420 Prodam   KOSILNICO   BCS in MOPED T12. NočLovro, Selo 27, Srovnica 4421 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. G ros, Bičkova 8, Stražišče
4422
Prodam TELICO v devetem mescu brejosti. Z g Besnica 53 4423 Ugodno  in  poceni  prodam KUHINJSKO OPREMO z vsemi elementi: štedilnikom, hladilnikom ter Pečico za kuhanje in pečenje z avtomatskim   vklapljanjem  in izklapla-fljem. S elan   Anton, Stražiška 14, Kranj - Stražišče 4424 Prodam OBRAČALNIK za seno, k nerabljen, za kosilnico Bertolini. Ljubno 20 4425 Prodam   PISKE   nesnice, rjave, staie 2 meseca in pol. Dobre Helena, Loka 4, Tržič 4426 Ugodno       prodam       ,380-litrsko ZMRZOVALNO   SKRINJO. Telefon 26-817 4427 Prodam tovorno PRIKOLICO za «mp   opremo.   R. Kolar, Bistrica T58, Tržič 4428 Prodam  stoječo TRAVO in LU-CERNO  za   košnjo  po zelo nizki «m.Sr. Bela 31, Preddvor 4449
S
- 11. stran G Iv A 8
Za delo dvakrat na teden iščemo honorarnega sodelavca. Lahko je mlajši upokojenec, po možnosti iz tiskarstva, nujno pa iz Kranja ali najbližje okolice. Ponudbe pošljite pod »Nočno delo«.
Prodam popolnoma nov MOTOR Lombardin L. D. A. 100. SJatnar, Cerklje 50 4437
Prodam VOLKSVVAGEN 1600 TL brez motorja, letnik 66, za rezervne dele. Slatnar, C erklje 50 4438
Kupim 125 ccm MOTORNO KOLO. Roblek Janez, Peračica 3 4439
posesti WL\wm
Prodam GOZD 0,5 ha. Dolinar Marjan, Trboje 3 4440
_____ STANOVANJA ■
OPREMLJENO STANOVANJE v centru Jesenic oddam dijakinjam. Resne, pismene ponudbe na upravo lista pod »J unijski vpis« 4442 Zakonski  par nujno išče ENO-SOBNO STANOVANJE v Kranju ali  okolici.  Ponudbe  oddajte pod »Pleskar« ali na tel. 24-523 4443 Zaradi poroke nujno iščem takoj vseljivo STANOVANJE ali manjšo HISO v K ranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4444 Prodam    dvosobno opremljeno komfortno STANOVANJE v Kranju, takoj vseljivo, Moša Pijade 17 — stolpnica. Informacije Mrllil, tel. 062 34-222 ali Pečarič tel. 061 321-437
4312
V Škofji Loki ali Kranju išče GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE dipl. pravnik. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro »Največ za 2 leti« 4402
izgubljeno
Mali oglas lahko oddaš te v naši malooglasni službi v Kranju, Moše Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi v«e pošte na Gorenjskem. ^*a; do 10 besed 40 din, V83k& nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta
KUPIM
Kupim KOMPRESOR ca. 250 L 7 12 a on. Slatnar, Cerklje 50, teie-,fjn 42-087 4441
VOZILA
Prodam ZASTAVO 750 po delih, *otor nov. Ogled v soboto in nede-j° Kokalj Janez, Valvazorjeva 6, Uee 4429 Prodam spredaj zaleteno ZASTALO 750. Motor v odličnem stanju.
vsak dan dopoldne in popoldne pri Splošno kieparstvo Trampuš ^rjan, Pivka 29, Naklo 4289 Prodam ŠKODO 1000 MB po de *  in   AVTORADIO Blaupunkt. fykar, Ožbolt 6, Škofja Loka 4381 Prodam PRINCA, lahko na kredit n rezervni   MOTOR, kompleten. Kabaši,StražiSka 15, Kranj 4430 BMW R25/3 po generalni pro-ktfi. Bojan Ropret, Hotemaže 47, ^205 Preddvor 4431 Ugodno prodam MZ 250 TS. Pajn---<a*»r*>t,)Va   12. Kranj,
V soboto, 27. 5., sem izgubil pri Šobcu rjavo vetrovko. Prosim najditelja, da jo vrne ali pošlje na naslov Jože Gregorc, Jelovška 8, Radovljica
4445
Izgubil se je pes, 2 meseca star šarplaninec, svetlorjave barve. Moški, ki ga je odnesel 31. 5., naj ga vrne na Titov trg 18, ker je pes bolan
4446
Sezonsko zaposlim FRIZERSKO POMOČNICO. Dober zaslužek! Frizerski salon Elvira, Park hotel Bled tel.77-521 4316 Sprejmem KLJUČAVNIČARSKEGA   VAJENCA. Ključaničar-stvo Peklaj, Puštal 46 a, telefon 064 60-166, Škofja Loka 4405 Rabim KUHARICO za julij in avgust. Ponudbe pod »8000,- din«
4447
Takoj zaposlim K V STRUGAR-JA za nedoločen čas. Slatnar, Cerklje 50, tel. 42-087 4448
•obvestila
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na telefon številka 064 60-801 3870
EKSPRES ČIŠČENJE tapiso-mov, itisonov, foteljev, kavčev (mehansko z ribanjem in nato s kombinacijo pritisk — vakuum izpiranje detergenta in sesanje). Gogala Marko, Kdričeva 38, Kranj, Tel. Senjak 22-059 (popoldan) 4413
r* Miran,   Staretova   i^, n.unj L*Če 4432 Prodam MOTORNO KOLO MZ J& Grašič Tone, Polica 11, Naklo, ®.21-413 4433 prodam karamboliran AVTO Fiat f«, letnik 1973, po ugodni ceni in MOPED na 5 prestav, odlično ohra-a#n. Nasovče 25, K omenda 4434 Poceni   prodam R 4.  Lesce, Na rati 16 4435 Prodam NSU 1200 C. Informacije tel. 49-090 4436
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - TekočI recun pri SDK v Kranju številka 51500-403-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malooglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Telesnokulturna skupnost Kranj
Strokovna služba
razpisuje prosta dela in naloge      . ,
natakarja
v bifeju
letnega kopališča
Pogoj: ustrezna izobrazba gostinske smeri. Delo se združuje za določen čas.
Pismene ponudbe z dokazili je treba poslati na Tele snokul turno skupnost Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27.
SGP GRADBINEC
Nazorjeva 1
objavlja
JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev
Licitacija bo 8.6. 1978 ob 15. uri v prostorih strojne delavnice na Jesenicah — Plavški travnik, in sicer za:
dež u rn i i • eteri n a rji
OD 9. DO 16. JUNIJA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet, Kranj, B eto nova 58, telefon 23-518 in
RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, telefon 23-055 za občino Kranj;
HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 in LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka;
VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in J esenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
100.000 din 40.000 din 20.000 din 9.000 din 18.000 din 5.500 din
za izklicno ceno po
2 tovornjaka F AP1969 eo.ooo din
buldožer kompresor 2 dvigali GD-4 kombi Zastava 1973 kombi Zastava 1974 kombi Zastava 1973 osebni avto Zastava 1011976
20.000 din
in razni stroji za pridobivanje gramoza, konzolna dvigala, elektro omarice, vibratorji, računski stroji, razni material in orodje.
DAVEK v izklicni ceni ni vračunan.
Ogled predmetov je možen dve uri pred licitacijo na Plavškem travniku. Na licitaciji nastopata družbeni in zasebni sektor enakopravno. Varščino 10 odstotkov od izklicne cene vplačate 1 uro pred pričetkom licitacije na kraju licitacije.
Vse stroške prepisa lastništva in ostale stroške, kakor tudi prometni davek plača kupec. Izlicitirano osnovno sredstvo mora biti plačano in odpeljano najkasneje v 10 dneh po dnevu licitacije, po tem dnevu zapade varščina.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in babice
Frančiške Pivk
roj. Cankar
se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Zahvala tudi pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno
se zahvaljujemo sosedi Zofki za njeno vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoča sinova z družinama
ZAHVALA
V nedeljo, 4. 6. 78, smo pokopali dragega očeta, brata, strica, deda in pradeda
Avguština Vilfana
kmeta iz Zapog
Zahvaljujemo se sosedom, gasilcem iz Zapog, sodelavcem, vsem darovalcem cvetja, vodiški godbi, govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter vsem, ki ste karkoli pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi domači in sorodniki
ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage žene in mame
Marice Kersnik
roj. Janša
^hvaljujemo zdravnikom, sestram in strežnemu osebju internega in kirurgičnega oddelka Sploš-bolnice Jesenice ter Socialnega zavoda dr. F. Berglja Jesenice za vse zdravljenje, pomoč in nego.
Sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za darovano cvetje in izrečeno sožalje, sosedom P*1 za vso Pom°č- Hvala vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, pevcem, posebno pa župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči: mož Miha in sinova Janko in Miha z ženo
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ata
stari ata
in
Trobec Jože st.
Od njega se bomo poslovili v sredo, 7. 6. 1978, ob 16. uri w kranjskem pokopališču
Žalujoči vsi njegovi
V bodočem centru usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju bodo najprej zgradili dijaški dom
Sodobni prostori za 240 učencev
Na Zlatem polju v Kranju bodo že konec meseca stekla prva dela pri gradnji novega dijaškega doma — Gradnja bo končana do šolskega leta 1979/80 in je pomembna predvsem za učence, ki stanujejo v neprimernih prostorih starega gradu
K iese Is te ina
Kranj — V kranjskem dijaškem domu najde vsako leto zatočišče blizu 420 učencev, ki se šolajo v Kranju in prihajajo sem iz vse Slovenije in celo iz drugih republik. 300 jih stanuje v prijetnih prostorih na Zlatem polju, kjer so sobe večinoma z dvema ali tremi posteljami. Imajo sodobno kuhinjo, učilnice, igrišča. Veliko slabše pa se godi 120 učencem v starem gradu Kieselsteinu v Tomšičevi ulici. Tu nimajo centralnega gretja, sobe so prehodne, brez vode, v nekaterih pa se stiska tudi po šestnajst učencev.
Gradnja novega dijaškega doma v Kranju je, kot ugotavljamo že nekaj lčt, zato nadvse potrebna. In prav te dni bo želja mnogih učencev in vzgojiteljev uresničena; v bodočem centru usmerjenga izobraževanja na Zlatem polju bo prvi zrasel prav dijaški dom.
Denar zanj se že četrto leto zbira na podlagi družbenega dogovora o gradnji dijaških domov v Sloveniji. Celotna investicija znaša 3 milijarde in 83 milijonov starih dinarjev, medtem ko mora komunalno opremljeno zemljišče zagotoviti vsaka občina sama.
»V novem domu bo prostora za 240 učencev,« je pripovedoval ravnatelj Lojze Rakovec. »Prva gradbena dela bodo stekla že ko-
m LfcT
nec tega meseca. Predvideno je, naj bi bila do decembra stavba pokrita, tako da bi čez zimo lahko nadaljevali z notranjimi instalacijskimi deli. S šolskim letom 1979/80 nameravamo v nov dom že preseliti vse učence iz Kieselsteina in nekatere z Zlatega polja.«
Stavba, ki bo grajena v obliki oglate črke C, bo zelo racionalno izkoriščena. Nobenih prostorov, ki bi ne bili res nujno potrebni, ne bo. V vsakem od štirih nadstropij bodo sobe s po tremi ležišči, učilnica in čitalnica, medtem ko bodo kuhinja, jedilnica in trim kabinet (telovadnice in igrišč ne bo) skupni.
V domu bo, kot smo že omenili, prostora le za 240 učencev. Tako jih bo morala polovica še vedno ostati v starem. Kaže pa, da ne za dolgo. V nekaj letih je namreč predvidena gradnja še ene take stavbe, tako da bi v obeh našlo streho nad glavo skupaj 540 učencev. Temu številu je že prirejena tudi zmogljivost nove kuhinje in jedilnice. »Prizadevamo si,« je dejal Lojze Rakovec, »da bi družbeni dogovor, ki se bo iztekel čez dobro leto, podaljšali. Le na ta način bi ta načrt lahko uresničili, ker denarja od drugod verjetno ne moremo pričakovati.« H.Jelovčan
Skorja Loka - Na proslavi v Skofji Loki je zbranim krvodajalcem in aktivistom R K spregovoril predsednik občinske zdravstvene skupnosti Tine Kokelj, sledil pa je kulturni program, v katerem so nastopili komorni zbor Loka iz Škofje Loke, recitatorji OS Peter Kavčič in tamburaški orkester Bisernica iz Reteč - Foto: F. Perdan
Uspel referendum v Naklem
Naklo — Več kot 95 odstotkov prebivalcev krajevne skupnosti Naklo, kar je izredna udeležba, hkrati pa izreden uspeh krajevnih družin' nopolitičnih organizacij ter potrditev politične in samoupravne zrelosti krajanov, se je v nedeljo, 4. junija, odzvalo pozivu na referendum o
DEŽURNI NOVINAR
21-860
Po svetu se kot običajno stalno dogaja nekaj'novega, kljub temu pa je pozornost j vse svetovne javnosti usmerjena v New York, kjer poteka izredno zasedanje Orga- j nizanje združenih narodov o razorožitvi.
Požar v Retečah - Včeraj okoli 23.30 je izbruhnil  požar  v  tovarni gospodinjskih aparatov Iskra v Retečah. Opazili so ga na strehi skladišča polizdelkov, vendar so ga- j silci hitro priskočili na pomoč. Kljub temu
j napovedujejo precejšnjo materialno škodo.
'■ Vzroke za ta požar danes še ugotavljajo. Gaudeamus — Po mestnih ulicah v teh
1 dneh srečujemo vesele mlade obraze, ki se poslavljajo od srednješolskih klopi. Danes
.' je na slavnostni sprevod po Kranju poleg drugih krenilo tudi 119 gimnazijcev.
Sejem zaprt - Včeraj so v Kranju zaprli 6. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ! ki si ga je ogledalo rekordno število obiskovalcev.
Turistična Gorenjska - Na Voglu še j vsak dan od 7.30 do 18. ure obratuje žičnica ršhalka. Največ prostih postelj imajo v Bohinju v hotelu Zlatorog, ki ima tudi zimski bazen, in v hotelu Pod Voglom pa seveda v zasebnih turističnih sobah. Drugače je 1 v Skofji Loki, kjer je httel Transtunst prost le prek nedelje, miren dopust pa čaka tiste, ki so jim všeč kmetije na Starem vrhu, na Javorju, Suhem dolu in Vinharjih ali pa j v Preddvoru  pod  Storžičem. Svetujemo vam tudi počitek v Ratečah, od koder si lahko privoščite lep izlet na Peč, prek meje do Mangartskih jezer, v Trbiž in Beljak. Cesta v Tamar je prevozna, koča pa oskrbo va na vsako soboto in nedeljo. H. J. J
samoprispevku. Z njegovo pomočjo želijo v Naklem zgraditi novo telovadnico in mrliške vežice. S tem 1k> uresničen srednjeročni program skupnosti, v katerega uresničitev je marsikdo dvomil, a je solidarnost krajanov dvome razblinila. Razen tega so v nedeljo v nakelski krajevni skupnosti na tajnem glasovanju volili tudi delegate nove skupščine krajevne skupnosti in njenega sveta, v Strahinju pa se odločali o asfaltiranju.
Glasovanja za samoprispevek za telovadnico se je udeležilo 1596 krajanov. 1049 ali 65,7 odstotka jih je glasovalo za samoprispevek. Prav toliko krajanov se je udeležilo glasovanja o samoprispevku za mrliške vežice. 1159 ali 72,6 odstotka jih je bilo za solidarno zbiranje sredstev. V Strahinju so se odločali tudi o samoprispevku za asfaltiranje krajevnih cest. 242 prebivalcev Strahinja je glasovalo in 182 ali 75,2 odstotka jih je bilo ZA. Volitev delegatov skupščine oziroma sveta krajevne skupnosti pa se je udeležilo 1593 krajanov. 1363 glasovnic ali 85,5 odstotka je bilo veljavnih, vsi kandidati pa so bili izvoljeni.
Uspelemu referendumu bo sledil sklep o samoprispevku, s katerim bodo krajani v najkrajšem času seznanjeni. Naklo bo bogatejše za investicije, vredne skoraj milijardo starih dinarjev. Tega pa zanesljivo ne bi bilo, če ljudje ne bi pokazali tolikšne želje po solidarnem združevanju sredstev in napredku in če tudi delovne organizacije na področju Naklega ne bi doumele, da je njihova dolžnost pomagati kraju. Stra-hinjske ceste bodo asfaltirane že letos, telovadnica in vežice pa bodo nared do konca leta 1980!
J. Košnjek
Železniki - V petek, 2. junija, so v Železnikih odprli novo čistilno napravo. T o je druga čistilna naprava v škofjeloški občini. Celotna investicija znaša 10 milijonov din, sredstva pa so prispevali Ljubljanska banka, delovne organizacije iz Železnikov, področna vodna skupnost ter SGP Tehnik - TOZD komunala. Slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili mnogi gostje, (jg) - Foto: F. Perdan
Trpljenje hrabri in zbližuje ljudi
Nadaljevanje s 1. strani
1943 je pripeljal na tržiško železniško postajo prvi transport okrog 100 internirancev iz Mauthausna, med katerimi je bilo največ Francozov. Do poloma mučiteljev so prihajali novi in novi mučeniki, trpeli pod udarci preganjalskih bičev, umirali na Ljubelju ali pa bili odpeljani na usmrtitev v Mauthausen. Z medsebojno pomočjo so si zaporniki lajšali bolečine, saj ni bilo vremena, v katerem ne bi morali v predor ali na
r
NEVARNI TRIM
Žirovnica — V dolini Završnice so pred leti v lepem naravnem okolju zgradili izvirno trim stezo, ki so jo posebno ob otvoritvi in nekaj let potem obiskovali številni Jesenicam in okoličani. Tedaj je veljala za eno najlepših trim stez pri nas in oni dan sem želel izgubiti nekaj odvečnih dekagramov na tej proslavljeni stezi.
Ko sploh ne bi šel! Od lepe nekdanje trim steze je ostalo bore malo. Že prvi hip se mi je posvetilo, da je nihče ne vzdržuje. Navdušeni trimčkarji, ki so se kar v lepem številu že zvrstili na stezi, so marsikaj prelomili in polomili,% popravljal pa ni nihče. Manjkajo klini pa spet brv čez vodo, kjer bi prav lahko nevarno telebnil. Bil sem prav razočaran in žalosten, tudi zato, ker se očitno nihče ne zmeni tudi za staro gostišče, ki je na pol podrto in zaprto in ki bi ga bilo najbolje podreti ali temeljito obnoviti. Tudi tega še vedno ne vem, kaj je s tistim : turističnim birojem v Žirovnici poleg železniške proge, tako lepo prepleskanim in vabljivim, pa očitnp ie lep čas zaprtem?
SMRDLJIVE LOKACIJE
Radovljica   —  Pa poglejmo, kje je radovljiška inšpekcija naletela na divja smetišča v svojem širšem   okrožju   in   nanje opozorila. V Kropi: pod sotočjem m i kjerkoli ob potoku K ropa nca; v Kamni gorici: kjer koli ob potoku Lipnica; na Dobravi: pri zadružnem domu; v Podna rtu: pri mostu ob desni strani Save; ,v Ljubnem: pri O točah ob želez niči, pod P mavcem, ob cesti v Ljubno; na Brezjah: pri pokopa lišču; v Begunjah: ob Blat niči v Krpinu, kjerkoli ob potoku Zgo-ša;   v   Radovljici:   na koncu Pred trga, na meji med Radovljico in Lescami; v Lescah: pri križišču  Bled  -  Jesenice; na Bledu: pri Griščah, pod gura žarni;  v Gorjah: v smeri prod Poljanam; v Rib nem: med Rib j nim   in   Selom;   na Bohinjski Beli: za kasarno, ob cesti med \ Belo in Obrnami, pod R opre to-' vim travnikom; v Bohinjski Bistrici:   ob cesti pri mostu čez Savo,   ob   Savici;   v bohinjski Srednji vasi: ob potoku Ribnica; v Stari Fužini: ob cesti proti Vajam; na Lancovem: ob Savi pri  mostu;   v Zasipu:  ob poti proti Savi ter manjša smetišča na Gorjusah in na K opri v ni k u. Lepa bera, v spomin in v opo-I min! Spisek še zdaleč ni popoln, saj  se  boste  tpomnili  še vseh tistih dodatnih smrdljivih črnih točk, ki so nam na ogled ob našUi cestah.
čiščenje ljubeljske ceste, za Hitlerja važne prometnice. Številni Tržičani in prebivalci pod ljubeljske doline so pomagali trpinom, vzpostavljeni pa so bili pristni stiki tudi z Osvobodilno fronto.
Svoboda in klavrni umik mučiteljev sta bila za zapornike največje veselje ...
Na sobotni slovesnosti, za katero so pripravili kulturni program trži-ški pihalni orkester, jeseniški recitatorji in pevci, je govorila podpredsednica republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Dragica Rome. Slovesnost je bila hkrati tudi opozorilo vsem, ki jih strahote zadnje vojne niso izučile, in tistim onstran Karavank, ki jim je tuje spoznanje, da so Slovenci enakopraven narod in prekaljen v boju za svobodo in pravico.
J. K ošnjek
Bela kmalu
praznična
Bela — Krajevna skupnost Bela že  živi  v  znamenju praznovanja 18. junija, krajevnega praznika v spomin na ustanovitev Kokrškega odreda leta 1942 na Kališču. Letošnje praznovanje bo še posebno slovesno,  saj   bo  krajevna skupnost bogatejša   za   številne pridobitve, katere so krajani dolgo želeli, hkrati pa se bodo v prazničnih dneh od 14. junija dalje zvrstile še številne druge prireditve. Med njimi kaže še posebej omeniti nogometni in ke-gljaški turnir za pokala krajevne skupnosti   in  krajevne konference SZDL, slikarsko razstavo amaterjev Janka Bruna starejšega in mlajšega iz Bašlja, dramsko predstavo Verige, pevske koncerte, razstavo o Beli in osrednjo proslavo na praznični dan. ki bo sklenjena s kmečko veselko v organizaciji krajevne organizacije zveze borcey.
Še posebno praznično obeležje pa bosta dali otvoritvi družbenega centra Bela in osrednjega spomenika padlim iz krajevne skupnosti nasproti družbenega centra. Temeljni kamen za družbeni center je bil ugrajen 18. junija lani, ob letu pa bo eden najlepših družbenih domov v kranjski občini že nared. V njem bo dvorana za 150 ljudi, klubska dvorana, ki bo lahko sprejela 250 ljudi, knjižnica, pisama krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, samopostrežna trgovina, zbiralnica mleka, kmetijsko skladišče in vrtec, v katerega so preuredili stari, družbeni dom. Tako veliko delo so prebivalci krajevne skupnosti zmogli s pomočjo samoprispevka, s tisoči pfoš^oijnih delovnih ur in s pomočjo organizacij združenega dela, ki so imele raw-mevanje za potrebe kraja, ki ki* izredno voljo za napredek! -jk
Kranj - Predsednik občinskega <xibora RK Kranj dr. Branko Štanjtlje* svečanosti v Domu JLA podelil več kot sto posebnih priznanj krvodajalci* aktivistom RK in predstavnikom delovnih organizacij ter druž benopoiiP nim organizacijam v kranjski občini, razen tega pa so Kranjčani Umenjok plakete tudi z združenji prostovoljnih darovalcev krvi iz Doberdoba Mfr falconeja inMonze. — Foto: F.Perdan
Lesce - Pri Šobcu so zadovoljni z obiskom pred sezono in ker pričakujejo
tudi dobre sezonske dni, so kamp obnovili. Med drugim so postavili tudi
»piknik lopo« ..-Foto: F. Perdan
Pri Šobcu zadovoljni
Lesce - V borovem gozdu Sobca je v tem času živahno posebno ob koncu tedna, ko sprejemajo precej domačih gostov. Vendar pa tudi ob ostalih dnevih tedna ne morejo biti z obiskom nezadovoljni, saj sodijo, da je večji kot v enakem lanskem obdobju. Presenečeni ugotavljajo, da je letos precej več nemških turistov, kot minulo leto, še več pa jih pričakujejo v sezoni, ki traja pri Sobcu od konca junija do avgusta. Tedaj sprejmejo tudi 2500 gostov, kolikor so zmogljivosti kampa.
Šobec je eden naših najlepših in najbolje urejenih kampov, kjer je dovolj prostora za šotore in prikolice, dovolj sonca in dovolj sence borovega gozda. Pri Šobcu nudijo bivanje tudi v letnih hišicah V kampu
posluje restavracija, trgovina, informacijska služba z menjalnico, prav letos pa so se domislili še nečesa. Povečali so do zdaj dokaj skromno in tesno recepcijo ter ob trgovini postavili »piknik lopo.« Pkmk lopa je vsekakor prijetna novost za goste, saj bodo lahko tudi ob slabem n deževnem vremenu posedeli v prostoru kjer si bodo sami kaj spekli in se med seboj spoznavali. Prav s takšnimim pokritim TOtorom naj bi goste med seboj družih m seznanjali, tako da bi tudi v dabem vremenu ostali nii jnjrtno preživ-Hali dopust. Za vzdrževalna dela. a obnovo in za nove objekte so pn Turističnem društvu Lesce fe« tako namenili 3 milijone dinarjev